Liberalni glasovi o učiteljstvu. Ker je ,^SJovenski Gospodar" nekaterekrati olcrcal in oznaOil liberalne učitelje, kakor pač zaslužijo in so že zdavna zaslužili, pa se jim jc prizanašaJo, dolcler jim ni zrastel divji gre&en, se zdaj po svojih društvih in listih -zgražajo" (,,Učit. Toa\" št. 6) nad tistimd članki, ali da primerno porablmo besede ,,U6it. Tov." (št. 4) samega, ,,zacvilili so kot pes, ki se mu stopi na r-^p." Da se še lahko nadalje ,,zgražajo*. in sicer had liberalci in nad — samimi seboj, podajmo jim, kaj ii pravijo o njih. ,,Domovina" štev. 60 od leta 1907 piše:1; ,:Da slovenski narod svojega učiteljstva ne upošteva, mu no pripisuje nobene važnosti, ga do^tikrat sovraži, ,je pač umljlvo. ln od tega dandanes opravičenega l.judskega naziranja odvrniti narod je mogoče le, 5e se iztrebi zlo tam, kjer pravzaprav tiči: zlo tiči v ufitefljstvu samem."  Sedaj se pripeti večkral, da zapustijo ravno nadarjeni učitelji svoj stan in se posvetijo drugemu pokEcu, a sjplošno se tudi opaža, da stariši ne dajo radi svofili dečkov v učiteljiSča in tako primanj- kuje učiteljev vedno bolj. Naši nadzorniki si poMagajo na ta naCin, da nastavljajo takozvane pomožne učiteljfc. Pri nas se uporabljajo za to le razni d_jaki, ki iz kateregakoli- vzroka niso mogli nadalj«vati svojib študij (kaj še le Jib končati), in pri tem gg. nadzorniki ne zahtevajo ravno ¦ preveč. Tako j« govoril nadnčitelj Stnnšek sam v Celju dne 8. dec. 1906. Glej ,,Narodni List" 1906, ištev. 10. Učitelji nemškutarji: ..Izgojeni v znaineiiju oarodne mlačnosti, naravno, tudi narodu niso mogli vcepiti spoStovanja, ljubezni do rodne -grude, do saraega sebe. UčiteljiSčnik, čeprav porojen med narodom samim,. čeprav v prvi mladosti ni sliŠal ni besedice nemške, se jei kmalu doc&la odtujil narodnemd duhu.". (,,Domovina" 1907, štev. 60.) To je, postal je naroden odpadnik. ,,Nekateri prejemajo eelo Judeževe groše od zloglasnega Schulvereina." (Strmšek, nNar. List" 1906, gtev. 40.) JColiko jihje, ki se še do danes niso mogli privaditi žitju in bitju naroda, iz katerega so izšli." (,,Domovina" 1907, štev. 60.) „. . , je opravičen strah, da nam zmanjka v najkrajši dobi učfteljskih moči za narodne šole" (istotam), to je, ne bo narodnozave&nih učiteljev. Nemškutarsko ufiiteljstvo je nesposobno otrok*. učiti iu vzgajati: J^ikakor se ni čuditi, 5e se bojijo nekateri učitelji napisati par slovenskih vrsti« za kak časopis ali za kakšno oblastnijo. S kakšnia veseljem pa naj poučuje tak učitelj slovensko mladino, kako naj jo u6i spisja.in kako naj podpiranar rodno vzgojo! ?^ (Besede Strmšekove, ,,Nar. LHpf 1906, št. 10.) »SluČaji, ko je moral otrok-učenec pomagati učitelju s kakim slovenskim izrazom iz aadrege — niso redki 2alostno sicer v- pa resničnol^ (,,Domovina" 1907, štev. ¦ 60.) ,,In tu nam treba Hjudi, ki bodo res vredni tega imenai — ki bodo pravi uBi" telji narodovi in ne srmo reklama 2a tuje blago, za tujo ,,kulturo'' (istotam; to je, ne saino širili nemškutarstva!). ,,Revščina pa zatira navdu^enje, ona podkapa značaje in jnori veselje do dela. Taki učitelji ne poufiujejo z vnetostjo, oni ne morejo vzgajati značajne mladine in ,je navduševati za vse dobro, pleraenito in lepo, ker česar filovek sam nima, ^udi drugim dati ne more." (,.Nar. List" 1906, št. 10. Zppetlbesed« Strmžeka!) nUčiteljstvu treba več izobrazbe!" (»DomoTina" 1907, štev. 108.) ,,Isto potrebno čutijo liberalni uHielji sami." (Prim. ,,U6it. Tov," 1908, štev. 3, 3.) ,,Pravi učitelji, učni umetniki in otroški pri|ateiji, učitelji polni ljubezni do mladine so redki Zato se 6uje opravičen glas učiteljstva^po večji in globji naobrazbi in strožji izberi naših sodelovalcey" •(ufiitelj Rozina na učiteljskem zborovanju v Ormožu, glej ,yUčit. Tov. 1908, štev. *Ł). Solski .,uspehi": ^Mržnja kmečkega ljudstva napram šoli ne izvira iz pomanjkanja smi;sla za naobrazbo, ampak iz dejsta^ da med sedanjo ljudsko šolo in vsakdanjim življenjern ni prehoda = šola ne vzgaja za življenje . . , Mnogoteri ne prime ^a nobeno knjigo in noben časopis veft, saj mu v šolski dobi knjiga ni postala prijateljica in učiteljica za življenje" (-Domovina" 1907, štev. 101). ,vD.anaSnje poučevanje je neko trdo delo, pridobivanjo znanja za parado, za prtezentiranje. Žalostno nasproŁstvo: Sola, ona otrpnuje zanimanje na pisanih svetovnih objekJtih (za naravo), zagreni veselje na učenju, pristriga letalnice vzpenjajočemu se razumu = mori, duha, vzgaja otrpnelost (,,U<5it. Tov.'* 1908, štev. 8), Zahvalimo za priznanje, odkod mračujaštvo in nezavednost ljudstva! Liberalni učitelji, ali niso to o&Itanja takšna in Š8 hujša, kakor so bila v ,,Slovenskem ,Gospodarjn"? In nad temi se niste ,,zgražalil", ampak jih še ,,pobožno" poslušali ali celo sami plsali!