Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.—	VIDEM,	16.-30.	SEPTEMBRA	1952.	Leto	III. — Štev. 49
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir.
Država in manjšine
V pričakovanju da se bodo rimski vladni krogi nekega dne odločiti in pozabili stoja osebna vprašanja in opustili privide neke dvatisočletne slave, ter začeli misliti na ureditev vprašanja našega naroda, smatramo za potrebno, jasno in objektivno proučiti vprašanje ureditve te naše deželice.
Ne vemo če in kdaj bo prišla rimska vlada do takega spoznanja. '/sekakor pa hočemo medtem napraviti enostavno, toda zelo koristno delo: položimo karte na mizo. Hočemo orisati v glavnih potezah tak sporazum, ki bi lahko prinesel pomnjenje med dvema narodoma in mir za prebivalstvo naše dežele. Zato ne moremo biti demagogi, niti ne smemo zahtevati preveč ali premalo. Po drugi strani pa nihče ne sme zahtevati od nas, naj se odrečemo naši narodni zavesti, našemu jeziku, našim navadam, šegam in običajem, ki so dediščine naših prednikov.
Ni potrebno pri tem razpravljati kaj smo; vsak pošten človek mora priznati, da smo italijanski državljani in kot taki imamo dolžnosti nasproti državi, v katere območju živimo. Prav tako pa je treba priznati, da smo slovenske narodnosti, da tvorimo neko narodno manjšino in imamo zato tudi gotove pravice. Te pravice so svete iv- nihče nam jih ne bi smel zanikati, ker bi se drugače zgodila krivica, ki bi povzročila nezadovoljstvo in bi bila vzrok za razprtije, nasprotovanja, očitke in revendikacije, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
Te pravice, ki nam bi jih morali priznati, so: Omogočiti je treba vsemu prebivalstvu Beneške Slovenije, da ohrani svoj jezik in svoje šega.
Ustaviti je treba raznarodovalni proces našega ljudstva in tudi naše zemlje, ki se dela na ta način, da silijo domače prebivalstvo v emigracijo in podpirajo priseljevanje ljudi iz drugih pokrajin Italije.
Omogočiti je treba mladini iz naših dolin študiranje v svojem materinskem jeziku, da bi se ustvarilo tisto kulturno življenje v slovenskem jeziku, ki je sedaj skoraj popolnoma zadušeno in ki lahko obstoja samo v napol skrivni in najpri-mitivnejši obliki.
Podeliti nam je treba avtonomijo s specialnim statutom, ki nam bo nudil možnost, da bomo lahko poskrbeli za izboljšanje našega današnjega gospodarskega in socialnega položaja, ki je zelo težak.
Morda bo kdo ugovarjal, da pomeni avtonomija prvo stopnjo iz katere bi se potem razvila ideja separatizma. Taka trditev bi bila vsekakor zlonamerna. Glavni italijanski dnevnik »Nuovo Corriere della Sera«, ki je masonsko-liberal-no usmerjen in je torej proti deželnim avtonomijam, je moral priznati (7.9.1952), da je avtonimija na Siciliji odpravila separatizem, KER AVTONOMIJA NE IZKLJUČUJE, AMPAK UPOŠTEVA IN CELO POJAČUJE ZAVEST DRŽAVNE SKUPNOSTI.
če upoštevamo še etnično-zemljepisno razliko med Sicilijo in Beneško Slovenijo, mora vsakdo pošteno priznati, da bi bila taka avtonomija zelo koristna, ne glede na to, da imamo do nje polno pravico.
Kar pa se tiče našega posebnega položaja, ki ga imamo kot narodna manjšina, ne smemo gledati na ta pojav z nezaupanjem in ne iskati v njem. vzroka razdora in nesporazuma med dvema državama. Bolj kot kdaj koli se je izkazalo sedaj, da so evropske države majhne in v lastnih mejah ne morejo zadostovati, da bi zajamčile svojim narodom Primeren kulturni in gospodarski razvoj
in da bi nudile dovolj jamstva za obrambo proti zunanjim napadom, pa naj si bodo ti odprti in nasilni, ali pa zakriti in indirektni.
Tako je potrebno ustvariti neko skupnost evropskih narodov, ki bo% temeljila na medsebojnem razumevanju, spoštovanju in na medsebojnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Lahko rečemo, da so bili v današnji Evropi v teku dveh zadnjih svetovnih vojn porušeni skoraj vsi mostovi med posameznimi državami. Narodne manjšine lahko postanejo tak most, ki ga nikakor ne smemo porušiti. Tega ne smemo storiti, ne samo v lastnem, ampak tudi v interesu vse Evrope in v interesu bratstva med vsemi narodi.
Samo s spoštovanjem narodne manjšine lahko neka drsava dokaže, da je toliko kulturna in zrela, da spoštuje in razume tudi druge. Le na ta način si lah-
ko pridobi zaupanje drugih in bo imela pravico zahtevati, da ji tudi drugi dajo primerna jamstva.
S .tega vidika je Beneška Slovenija važna ne samo za obe sosednji državi, ampak tudi za vse druge evropske države, od Anglije do Francije, Avstrije in Grčije.
Na taki moralni osnovi pa ne moremo računati s številčno močjo neke narodne manjšine in pri tem razpravljati ali naj se tako narodno manjšino žrtvuje na žrtveniku državnega egoizma, ali naj se spoštuje njene pravice. Upoštevati je treba obstoj narodne manjšine kot take, pa četudi bi bila številčno zelo majhna, kar bi ne smela biti pretveza za njeno uničenje.
Besede uničenje pa ne smemo upoštevati samo v moralnem, ampak tudi' v praktičnem pomenu. Vedno moramo imeti pred očmi, da kdor nateguje elastičen trak, bi moral vedeti, da obstoja možnost, kadar ga bo preveč nategnil, da se mu bo izmuznil iz roke in ga oplazil po drugi.
SLIKOVITA CERKVICA V RAMANDOLU 013 VZNOŽJU BERNADIJE n iti ni 111 mn umnimi im m.iil lin mu mili 11 n i n i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii i i iii niiiri n i m n i i.i m i iii h 11 ninnili
V potu svojega obraza
Problem vodovodov je morda tista stvar, ki ima najbolj negativen vpliv na položaj našega prebivalstva in mu najbolj otežkoča življenje. Pri tem ne moremo niti govoriti o vodovodu te ali one vasi, ker bi v takem primeru bili prisiljeni napraviti seznam večine vasi 16 občin v Beneški Sloveniji. Dejansko ni niti ene občine, ki bi ime’a dovolj pitne vode po vseh svojih vaseh. V' mnogih primerih imajo vodo, ki ni priporočljiva za človeško rabo. V drugih primerih pa
nimajo niti take vode in ljudje so prisi-
11111 I I 111111 11I I lili 11 111 I I 111111111111111111 | 1111111 ! | ! 1111 | | | i | i ■ 11 ■ | im ||(, 1111 | |<| 11 | III11.11 IM | | IIMI11 | | III | | llllll ■ 11 |:l l III I I I I I I I I I I 111 111 ■ I i l 11 I ■ I 11 111 11 I
Na pragu šolskega leta
Dna 22. t. m. bi moral biti začetek šolskega leta. Z veseljem ugotavljamo to dejstvo, ker bo z bolj zgodnjim začetkom pouka ustreženo mnogim in med temi tudi našemu ljudstvu. Začeti prej s šolskim poukom pomeni, da bo šolsko leto prej tudi zaključeno in da bo prenehal pouk še pred veliko vročino, ki otežkoča otrokom učenje. Je pa še nek drugi vzrok, zaradi katerega odobravamo to spremembo. Na ta način bodo otroci rešeni šolskih dolžnosti prav v mesecih, ko bo lahko njihova pomoč najbolj koristna doma in v družini. Šolarji bodo lahko od blizu sledili delu svojih staršev in se prepričali na lastne oči, koliko truda stane tisti košček polente in sira, ki ga dobijo za kosilo. Poleg tega pa bodo lahko pomagali pri delu s tem, da bodo prinesli svežo vodo svojim staršem, da
bodo odnesli opoldne kosilo na polje, da bodo prinesli tistemu ki dela, potrebno orodje, kadar ga bo potreboval.
Prav tako bodo lahko koristno pomagali tudi že bolj odrasli, ki študirajo na srednjih šolah v Vidmu ali v Gorici. Zaradi tega, kot se pripravljajo na razumsko delo, oijaki nimajo pravice, da bi se odtegovali od težkega kmečkega dela. Zgodovina nas uči, da so vsi veliki predsedniki ZDA, kot mnogo drugih državnih glavarjev, ki so vse svoje življenje porabili v prid socialnega napredka narodov, v svoji mladosti služili vsakdanji kruh in se vzdrževali pri študiju z ročnim de'om. Le na ta način so znali ceniti delo svojega bližnjega.
S tega vidika je torej koristno, da se prej začne in prej zaključi šolsko leto.
Nasilje rodi odpor
Zalibog pa moramo zopet ugotoviti, da se tudi letos ni sprejelo in spoštovalo principa, da imamo tudi mi pravico do pouka v svojem materinskem jeziku. Poleg tega pa je treba ugotoviti, da se je tudi letos skušalo na vse načine preprečiti, da bi vedno večje število naših otrok odšla študirat v slovenske šole v Gorici in v Trstu, časi se spreminjajo, minevajo leta in spreminja se tudi govorniški oder, metode pa ostanejo vedno iste.
Najprej so začeli rabiti silo in skušali nasilno preprečiti tako orientacijo pri naši mladini. Tako smo že pisali o odprtem vmešavanju javnih organov, civilnih in cerkvenih oblasti in tudi sodnih organov. Tako so v tem obdobju pozvali starše, da morajo odgovarjati zaradi svojega »zločina« pred župani, občinskimi tajniki, karabinerskimi podčastniki celo, ter predvsem pred okrajnim sodnikom v Tarčentu.
Ta način postopanja pa ni prinesel za-željenega uspeha, ker je rodil pri ljudstvu odpor, kar je tipično za slovensko ljudstvo, ki se nikoli noče ukloniti pred Silo. Nasproti pravici močnejšega, so postavili svoje pravo in svojo vztrajnost v odporu proti nasilju.
Nova taktika
Spričo takega neuspeha so se začeli posluževati nasprotniki drugega orožja: začeli so se prilizovati. Zavod za vojne sirote v Rubignaccu je bil vetro hermetično zaprt za mladino iz naših dolin, ki bi rada študirala. Nenadoma pa so dali
na razpolago učencem iz Beneške Slovenije sto mest v tem arhitektonsko vzornem zavodu, ki ima prvovrstne zdravstvene in športne naprave.
Center za zaščito dece (Centro di tutela minorile) v videmski pokrajini je že več let životaril brez sredstev, in vsako leto večal svoj primanjkljaj, za kar so priča tudi njegovi letni računi, ki so bili objavljeni. Nenadoma pa so prišli gotovi krogi do spoznanja, da bi lahko tudi ta zavod koristil pri raznarodovanju. Tedaj so mu po letih zapuščenosti nenadoma poslali iz Rima veliko podporo, ki obsega stotine milijonov, s katerimi je lahko plačal svoje dolgove in povečal svoje možnosti ter sprejel 60 učencev iz Beneške Slovenije. To pa je bil tudi pogoj, zaradi katerega je dobil zavod omenjene milijone.
Toda tudi tako prilizovanje, čeprav je imelo kakšen uspeh, ni prineslo tiste koristi, ki so jo oblasti od njega pričakovale. Tako so sedaj začeli zopet z novo taktiko.
Nič več ni nasilnega pritiska od strani oblasti, ampak potrpežljivo delo s katerim pripravljajo mladino že mesece in mesece poprej. Ker imajo možnost, da sprejmejo sedaj okrog 200 otrok, že od začetka poletja pripravljajo posamezne otroke in njihove starše tako materialno, kot duševno na to, da bi vstopili v enega izmed državnih vzgojnih zavodov. Lahko rečemo, da kadar nek učenec osnovne šole pokaže malo več nadarjenosti in veselja do študija, ga njegov uči-
telj po višjem ukazu začne pripravljati za sprejem v enega takih zavodcv. Tako se izognejo možnosti neke »vabe« (tako vabo predstavljajo slovenske šole).
In končni rezultat
Seveda se potem o prvi priliki skušajo otresti takih dijakov, ki stanejo preveč. Zato so taki učenci lahko gotovi, da bodo, razen v primeru posebnih zaslug, imeli ob koncu leta ponavljalne izpite in da jih bodo potem vrgli. Dovolj je, da se prepričamo o tem, če pogledamo število tistih, ki so se morali pripraviti za ponavljalne izpite v jeseni in ki jih ni malo med tistimi, ki so letos obiskovali tak zavod v Čedadu (Po čudnem naključju imajo skoraj vsi ponavljalni izpit iz italijanščine).
Na ta način so začeli ustvarjati posebno kategorijo faliranih študentov. Taka mladina se bo le težko zopet privadila delu v gozdu ali pri zidarjih, ker bo imela v sebi ponos, da je študirala. Po drugi strani pa, ji njen študij ne bo prinesel nobene koristi, ker je bil zgrešen in nepopoln.
Vsekakor pa je precejšnje število take mladine, ki ne nasede te vrste prilizovanju, ampak ohranja neokrnjeno zavest svoje narodnosti in željo, da si ohrani rabo svojega jezika.
Primeri iz zgodovine
Majhen primer dvatisočletne rimske kulture, kot ga navaja neka znana italijanska revija:	»Desettisoči državljanov
so bili oropani svojega premoženja (kot Virgilij), da so se z njim obogatili malopridni vojščaki državljanskih vojn. Krvoločni in pokvarjeni roparji, kot Clo-dio, so nebrzdano gospodarili več let v glavnem mestu.«
Tisti časi so sedaj postali nekak vzor Slave in rimske pravice, čez dvatisoč let bodo morda na isti način opevali današnjo dobo. Kakšen zgodovinar bo skušal zapisati resnico, toda njegove besede ne bodo našle poslušalcev, ker se bo do ta-jerat rimska slava podvojila: iz dvatisočletne bo postala štiritisočletna.
* * *
še čitamo o zgodovini Rima: »Odkar Pim ni več glavno mesto cesarstva je preteklo skoraj tisoč let. In v teh tisoč letih je preteklo mnogo vode pod mostovi. Cesto je bila ta voda grda, polna blata, ki je pokvarila rečno strugo in temelje mostu.«
Ijeni hoditi zelo daleč po njo. Včasih leže vasi na vrhu hriba, ali pa visoko na pobočju kakšne gore in morajo hoditi po vodo k studencu prav na dno doline.
Toliko se je že govorilo in pisalo o tem vprašanju, da je v resnici popolnoma brez potrebe ponovno opozarjati oblasti nanj.
Vprašamo se samo, zakaj prav iste oblasti, ki se v zadnjem času tako brigar jo za ustanavljanje šol in otroških vrtcev za raznarodovanje našega ljudstva, ne poskrbe niti v najmanjši meri za rešitev tega, tako važnega vprašanja. Ali je morda to zato, ker so naši upravitelji res pravi demokristjani in hočejo opozoriti prebivalstvo s tem, da si mora nositi pitno vodo od daleč, na evangeljski izrek: »Jedel boš vsakdanji kruh v potu svojega obraza.«
Mi pa moramo pri tem pripomniti, da je naše ljudstvo tako revno, da se hrani izključno le s polento. Nihče pa ni rei-kel, da se je treba toliko potiti za preskrbo vode, ki služi za polento.
PRI NAS IN PO SVETU
O LITERATURI ZA OTROKE V ITALIJI — Italijanski senat je sestavil posebno komisijo, ki naj bi sestavila predloge za osnutek zakona 0 publikacijah za otroke. Ta komisija je bila sestavljena zaradi tega, ker so imele dosedanje publikacije za otroke v Italiji zelo slabe učinke.
ZAKON PROTI BREZPOSELNOSTI -Po poletnih počitnicah bo italijanski parlament v najkrajšem času pričel s svojim delom. Na prvi seji bodo pretresali podatke v zvezi z zakonom proti brezposelnosti.
GROF SFORZA UMRL — Dne 4. septembra je umrl po daljši bolezni v 79. letu starosti nekdanji italijanski zunanji minister Carlo Sforza. Sforza je bil zunanji minister vse do prihoda fašistov na oblast. Kot član republikanske stranke je bil po drugi svetovni vojni ponovno imenovan za zunanjega ministra in je opravljal to dolžnost vse do pred enim letom.
GENERAL NAGIB SESTAVIL NOVO VLADO — General Nagib je sestavil novo egiptovsko vlado, v kateri je predsednik in hkrati minister za vojsko in mornarico. Za podpredsednika in notranjega ministra je bil imenevan Sulejman Hafez, podpredsednik državnega sveta, za zunanjega ministra pa sedanji poslanik v Jordanu in Iraku Ahmed Farag.
VAL MRAZA V FRANCIJI IN ANGLIJI — Hladni val je zajel pretekli teden vso Zahodno Evropo. V južnih krajih Anglije in v Severni Franciji je nastopil hud mraz. Temperatura v Švici je naglo padla za več stopinj.
HUDA NESREČA NA DONAVI — Na Donavi se je zaradi močne burje prevrnila rečna ladja »Niš«, ki je opravljala reden promet med Beogradom in Zemunom. Pri tej nesreči je našlo smrt v valovih 106 oseb. žrtve so bile pokopane na držsvne stroške. Prizadetim družinam bo dala država pomoč v denarju, za otroke in sirote pa bo skrbela beograjska občina.
IZ NAŠIH VASI
REZIJA
Naša občinska davčna komisija je končala s svojim delom in tako napravila nov seznam za plačevanje družinskega davka. Davki, ki smo jih plačali lansko leto so bili zelo visoki za naše ljudi, če pomislimo, da je moral odditi naš človek po svetu, da si je mogel zaslužiti lirico. Kaj bo pa letos, ko so občinske davke podvojili in celo potrojili? Vsi se o tem sprašujemo in zato so ljudje upravičeni, da tožijo o previsokem obdavčenju.
Vemo, da je davke treba plačati, toda ti naj bi bili zmerni. Naše življenje se ni prav nič izboljšalo od lanskega leta, nasprotno, letos se je dvignilo število brezposelnih in tudi že tako slabi pride'-ki so bili prizadeti najprej od suše potem pa še od neviht. Zakaj torej visoki davki? Nihče ne vpraša kje bomo vzeli denar, samo mi vemo, da je vsaka lira, ki je plačana v občinsko ali državno blagajno za nas kos polente manj, saj o kruhu ne moremo niti govoriti.
GORJANI
BREG — Dna komišjon naše vasi r.e sia na kumun za vjedati kaj debita o tnà an kaj to bi tjelo priti .a plačati našim judtm, če no zajtra no se odcjepejo od Gorjan, če te informacije, ki so dali našim možam, ki so šli jih prašat no korišpucndijo resnici, naša vas na bi muorla plačati približno dan milijon lir. Judje, ki so tuole zvjedali so se zlo ustrašili, zak’ za no vas malo an pouno mi-zerje lej, ki to e naša, dan milijon lir to nje malo. Zatuo to (če biti malo naših judi, ki nc se če uzeti impenjo za plačati njih part tega debita an takoviš, špe-ranče za priti ta pod bardski kumun na e zla težka.
FLAJPAN — Zadnji dan avoSta smo mjeli tu Flajpanu segro za feštežjati drugo obljetnico inauguracjoni našega turna an reštauro naše cjerkve. škoda velika, ki njesmo mjeli ljepega timpa, drugač te tjelo priti dosti več judi, zak’ naša vas na e tu ljepi pozicjoni.
BRDO
TJ našim ta zadnjim »Matajuru« smo pisali, ki neka delegacija Viskoršene ne se obarnila našemu šindiku za mu prositi, ki on povjedej našemu kumunskemu konsejó, ki Viskoršeni ne bi tjeli priti {•od naš komun. Zak’ no naši judje vje-dita, muoremo povjedati, ki ta inicjativa na nje partila od Viskorše, ma tej, ki smo zvjedali, so poglavarji našega komuna, ki so se obamili do Viskoršene zak’ no nardita to štampenjo. Reči no stoje takole: skupina bardskih an zavar-skih poglavarjou no majù tu lave to za prenesti sedež komuna spekat tu Bardo. Za morjeti priti do tega oni no majó bizunjo pomoči Viskoršene, če no boju tjeli priti pod Bardo. Zatuo no djelajo no veliko propagando po Viskorši, zak’ no judje se nazadnje odcepita od Tajpa-ne an pridita pod naš komun.
Z našim krajam ve muoremo povjedati, ki take iniejative ne njeso tu interesu našega populja, zak’ Viskoršo spraviti pod naš komun to pride rejči, pod-lošti te judi še pod venčo znacjonaliza-cjon, zak’ tej, ki to e usjem znano, Vi-skorša ne dosti več koj naša vas kon-servala nje stare tradiejoni, pru zavoj tega, ki ne ba simpri pod dan komun, ki on se nje pustu znacjonalizati tej Terska dolina. Zatuo mi ve njema.r.o bizunjo promoviti no acjon tu Viskorši, ki na ma za škopo pulitik znacjonalizati naše kraje, ki governo s pomočjo domačih odpadnikou on jo vodi že več ljet. Tuole no se ne uzabita naši judje.
TER — Tu naši vasi e se ustanoviu, po iniejativi enega domačega komitada, dan konsorcijo za pogozdovanje naših gorà. Za intant no če začeti pogozdovanje tu zoni Ter, Brdo, Scdlišče an svjet, ki no če biti tu njim usjane piante, on mà no površino za približno 3000 etarje. Kar no boju pogozdovani teli kraji, no če potim začeti piante sjati še tu dolini Muzac-Beli potok. Za tole djelo narditi ne foreštal sigurala, ki čemo mjeti dodeljenih 7 milijonou lir.
Tale inicjativa na je zlo dobra an zatuo ve rakomandamo usjem našim ju-dem, ki no se upišita tu te konsorcijo, zak’ djelo, ki no bojo nardili ta na njih zemji to če biti plačano. Ce naši judje no boju se ložli usi skup za pogozditi naše gole gore, čez 40 ljet ne bomo mjeli bizunjo hoditi po svjetu djela hledat, ma óemó mjeti s čem živiti ta na naši zemji.
PODBRDO —• Fameja našega vaščana
Sgarbana Olinda ne ba močno razvese-jenà zavuj rojstva ne ljepe čičice, ki so ji ložli za ime Marij arSilvana. Mladi čičici an staršem naše augurije.
SEDLIŠCE — U hiši našega vaščana Micottis Ludvika e se rodiu dan ljep si-nič, ki so mu ložli za ime Karlo. Malemu siniču ve auguramo, ki on preče urasti an pomaj srečnim staršem.
ZAVRH — Pred kratkim je par šla iz Trsta skupina speleologou (raziskovalci jam) ki so se ogledali naše ljepe kraške jame. Povjedali so, ki no če spekat se u amili, zak’ naše jame so zarjes interesantne. Sperajmo, ki no bodita simpri buj poznane naše jame, zak’ takoviš naša vas na če mjeti dosti komercija.
TAJPANA
PLATIŠČE — Preteklo srjedo je šla iz naše vasi skupina romarjeu na božjo pot na Sv. Višarije. Skupina je bila organizirana od našega duhounika, g. Angel špekonja, ki jo je tud’ spremiu. Skupina se je vamila damù u četartek. škoda pa, ki u Kanalski dolini je blo pievič mras an zavuj tega naši romarji njeso mogli tistega izleta več kot tkaj uživati, zak’ gor na Sv. Višarjah je za-padu snjeh. Zatuo uprašamo našega go-spuoda, de bi drugo ljeto organizira to tožjo pot kak tjedan prej, kadar je buj gorkuó.
VISKORŠA — Use pratike za narditi Dolenjemu koncu akuedot so zaspale. Pred parimi Ijeti so nam povjedali, ki Genio Civile e štanejou pet milijone za r.arditi te akuedot an sam prefekt e po-vjedu naši delegacije, ki ne šla ta h nje-mù, ki to djelo to če biti nareto.
A kuo no čakajo za nam parpejati uo-do? Muortej no koventajo še judi, ki ro zabolita s tifan prej, ki no nam jo par-pejajta. Prosimo naše može, ki no se za tuo kaj več interesajta.
BREZJE — Ljetoa na sv. Mihael, ki o spade tu pondejak čemč mjeti tu naši vasi dua dni fješte. Segra na če začeti tu nedejo 28. setemberja an finišati na sv. Mihael. Mladina, tej usako ljeto, na če organizati ples tu lokalje od latarije.
NEME
MAJŠA ZA NAŠE PADLE — Dne 29. setemberja so obljetnica žalostnih dni, kar so pred 8 ljeti paršli tu našo vas fas šisti an Njemci, ki so ustrjelili brez ma-jedni kolpe naše vaščane Gujon Jožefa, Gujon Valentina, Mattiuzza Jožefa, Mat-tiuzza Silvia an Vizzutti Ivana Zatuo te dan čemo mjeti tu naši ejerkvi majšo za onorati te naše martirje, ki so spadli ta pod plomb barbarstva, režima, ki e nas daržou 25 ljet ta pod njegà peto. Zatuo naj nobendan ne mančej tej majši.
Afcvedot par Ujante na Visontu
Or nad Karnahto, tam par Ujante,
Se ne mere počistit srakice al mudante. ’Saka jameja tarpi velike škode zak njema vode.
Majó, te rjes, dan star akvedot,
Pi4 kaj vejd, če jim daja lužo tu seglót. Zarjes se točijo luža an uduci,
debeli tej pauci.
Paj po Ijete, tu veliki sliši,
Je nje tikaj za napiti dvje uši.
Zavuj tega usé hčere an babe,
so jezne an slabe.
So jezne an slabe usé gospodinje,
Zak njemajo vede za očistiti pinje.
Je njemajo čiste za obed narditi, še manj za piti.
Za morjeti napraviti polentu al Supu, Muora iti po vodu fin or pod Rupu. Daleč no uru krivega trojd
usaka žena.
Je dougo časa, tuo usjem je znano,
Ke na kumun no pismo je blo poslano. Da bi vodo od zvjerala tam or pod Skali, tu bork parndli.
Ma dole u Njemah, naš šjor župan,
Se ne briga za Ujante, on jc Furlan. Jim zna nabasati savtó velika tdse, od parve kltse
Viži Skurjan.
AHTEN
Tu tim zadnjim konseju, naši komunski možie so deliberali aprovacjon pro-žeta geom. Bertolussi-ja za sištemacjon potoka Maline. Za to djelo narditi, komun on če mjeti no špežo za 7 milijone lir.
Simpri tu tjem konseju te deliberano še zgraditeu djelouskih hiš od »I.N.A. Case« za 14 milijonou lir. Prožet za te hiše on če narditi geom. Bennati iz Vidma.
MALINA — Pre kratkim so začeli dje-lati za napeljavo uode tu našo vas, buj točno tu bork Prederones. Kar so par-prauli za tube začeti skladati ne paršla na komišjon od našega komuna, zak’ no bi tjeli, ki to zvjeralo to déj uodo še Ahtnu an zatuo so za neke j časa dielo ustavili. Tu resnici to zvjera’o to ne more dajati uode še Ahtnu an zatuo komun o mà se lošti tu glavo, ki te uode to ne more še drugod napejati.
TORJAN
Pred kratkim e parsù tu našo vas mjedih provincjal za vidati, če uoda, ki ve točimo na je pitna. Od prove, ki mjedih e naredu te rižultalo, ki naša voda na nje zdrava an mjedih e komunu pos vjedu, ki judi no ne smijejo je piti če no nejčejo se dobiti kake boljezoi.
SKRILA — Adna komisi'a d.irloucu, ki no djelajo tu kamnolomu čedadske cementarne, ne šla h direkciji fabrike za prositi, ki no zvišejta sedanje plače.
MA2EROLE — Tu naši vasi so nardili narbuj te veliki otroški vartec od eje-le provineje. Otroški vartec bo mogu sprejeti najmanj 60 otraok, ki mislemo, de u naši vasi jih še od deleč nje tkaj.
bV. PETER SLOVENOV
Medtjem ko za druge kraje skaroijO, de stanuje zdraunik, babica an živinozdraunik blizu vasi, de jih morejo ljudje na usakim momentu klicat, je par nas glih narobe. Naš živinozdraunik, ki je prej biu u Špjetre, se je preseliu sada u Videm an takuo ga njemamo nimar na razpolago. Rjes je, de pride usik dan u špjetar, a učasih zavoj tega ali onega uzroka ne more prit an dostikrat se godi, de ga glih takrat nuca kak kmet. Ker mora živinozdraunik bit nimar u našim kamune, smo upravičeni, de protestiramo, de je šu takuo deleč u Videm stanovat. Ce pa nejče stat u naši vasi, naj naš kam un skarbi, de se ušafa drugega, sa jih je dosti živinozdrauniku, ki bi radi sprejel to službo u našim kamune. Naj povjemó še, de muora živinozdraunik ujeiat ne samo u špjetre- ami-pa tud u Podbonescu an Sovodnje. Zar tuo je nujno potrjebno de se ima takega živinozdraunika, de bo stau nimar u špjetre.
DOLENJI BARNAS — Par nas se dobi še nimar kak človek, ki se ne darži lecu an poskriuš kuha žganje. Adan takih je tud Costaperarija Evgen iz naše vasi. Prej al’ potlé pa se pride takim ljudem na sled an takuo se je zgodilo tud’ u našim slučaju. Naš vaščan je biu osumljen, de kuha žganje an tuo je par-šlo na uho financarjem an zatuo so neko nuoč napravili perkuiziejon u njegovim hljevu, ki je malo von iz vasi an not so ušafal use priprave za žganje kuhat. Kadar so perkuiziejon nardil, Co-staperarja nje biu prisoten an zatuo sa-dà prah, de tisto nuoč so mu nesli 52 zajcu. Kolku je resnica na tem ne vje-mo an zatuo za tole novico, ki se šir po vasi ne odgovarjamo, če nje resnična.
A2LA — Preteklo soboto sta se u špje-tarski ejerkvi poručila Prapotnik Mirko iz naše vasi an Tomazetič Marija, učiteljica.
Svr. KVIRTN PAR MUOSTE — Našo vas tvori skupina 20 hiš in leži pru tam kjer gre daržauna ejesta preko muosta čez Nadižo. Ta skupina hiš, ki se hliče Sv. Kvirin par Muoste je razddjena ra dvje parti an zatuo hiše, ki leže na Čampami kraj Nadiže spadajo pod špjetar-ski kamun, hiše na desnem kraju pa spadajo pod Čedad.
Te hiše u resnici tvorijo adnó samo vas an zatuo se nam zdi zlo čudna ta razdeliteu. .špjetar, ki je glauni kraj hiš na čampamlm kraju Nadiže je deleč od
Sv. Kvirina samo 2 kilometra, medtjem ko je Čedad deleč 5 kilometru. Al ne bi bluo pru, de bi spadala ejela ta vas pod špjetar?
GORENJI BARNAS —Ta stari ljudje naše vasi zlo kumrajo, zak’ u ejerkvi se ne pridga več po slovensko an jim nje dana več niti možnost, de bi se spovje-dal u njih jeziku. Ce ejerkvene oblasti skarbe rjes za ohraniteu vjere, bi bluo pru, de bi se ta učila u slovenskem jeziku, zak’ tle par nas italjanskega jezika se ne guari.
FOJDA
Smo čuli pravič, ki dan botanik iz Vidma on če priti po naših gorskih vaseh daržat dan kors za judi naučit kako an ke zdravilne trave to se pobjera. Inicjativa na je zlo dobrà an zatuo naj gredó usi naši judje poslušat leejoni tega botanika, ki ne če biti daržane brezplačno. Po naših gorah to je dosti zdravilnih trau an rož, ki če ne boju pobrani tu tim pravim cajtu an tej, ki o bo botanik uču, judje no če mjeti ljep zaslužek, zak’ take reči no dobró plačujejo.
ČEDAD
Po tulkim cajtu, ki so obečuval to nazadnje naše mjesto méu nou špitau. Djelo nje še začelo, zvjedal smo pa, de ga boju preča začel, zak’ so bli že dani na razpolago 105 milijonou lir od katjerih 70 milijonou bo dala daržava, 10 mili o-nou bo dala posojilnica 25 milijonou bo pa dau naš kamun. Ta denar služi za parvo part djel, medtjem, ki ta draga part po koštala najmanj 140 milijonov lir. Za izpouniti ejelo djelo bo potrjeba še 30 milijonou lir, katjere bo finansirala sama uprava špitala.
SOBOTNI TARG — 2e dugo ljet ne pomnimo, de bi bli sobotni targi par nas takuo slabi kot so ljetos. Vasi Nadiške aoline so ljetos pardjelali, čeglih je tu-ča zlo škode nardila, dost sadja, ki ga vozijo na naš targ na prodajo. Na žalost pa ga težkuo prodajo, zak’ ljetos je zlo malo targouceu, ki pridejo kupuvat, an tiste, ki prodajo plačujejo zlo po nizb kem kupu. Ljudje, ki parnesejo sadje na prodaj ga muorajo dat za takuo nizki kup, ki se ne muorejo plačat niti stro-škou za prevoz. Takuo smo videli, de so fole prodane breskve parve suorte po 10 lir kilogram, češple po 10—12 lir kilogram, medtjem, ki jabuka an hruške se ph ne muore niti prodat.
Dok je bla odparta gornja Soška dolina našemu mjestu je blu drugač, zak’ tam je paršlo puno targouceu, ki so pokupil an dobró plačal.
ZGUBLJENO KOLO — Pretekli tjedan so ušafal na placu sadja an zelenjave skoraj novo kolo, ki se ne vje duo ga je zgubu. Kolo je bluo spravljeno od čedadskih karminskih stražarjeu. Zainteresirani človek ga lahko bo imù nazaj povarnjenega, če se obame na oficih »Vigilanza urbana«, ki stoji glih pod ka-munskim oficiham. Muora pa dokazat, de kolo je bluo njegà an sevjeda bo muo-ru plačat takso, ki se muora dat tistemu cficihu za ušafane reči.
PRAPOTNO
Kakor je usjem znano ima kakih 100 posestnikou svojo zemljo na drugi stran kunfina na jugoslovanskim teritorju. Tisti posestniki imajo zavoj tegà velike težave, zak’ njemajo usi dvolastniškega dovoljenja za hoditi čez kunfin svojo zemljo obdjelovat. Naš kamun se zatuo malo briga, de bi interesiranim kmetom na-svjete daju kam naj se obamejo an kakšne dokumente naj nardijo za dobit tis i o dovoljenje. Med tistimi poglavarji, ki bi muorali ljudem povjedat, de obstoja med Italijo an Jugoslavijo nek akordo za izdajanje takih dovolenj, so nekateri taki, ki pravijo, de tja se ne muore iti an še druge neresnične reči. Tuo djelajo sevja-da za blatit bližnjo daržavo, zak’ mi smo sigurni, ki tisti vjedo, de se lahko gre na drugo stran kunfina djelat svojo zemljo, če se ima use potrjebne dokumente.
Zavoj takih neresničnih govoric, povjemó usjem tistim, ki majo zemljo na drugo stran kunfina, de muore usak dobit tako dovoljenje, če na tiste stran kunfina resnično poseduje zemljo. Proš-
r.jo an dokumente se muora predložit, potom karminskega oficiha, na policijski komisarjat u Čedadu. Naj povjemó še ankrat, de tisto guorenje ni resnično, zak pred tremi ljeti so u Vidme sklenil an podpisal piedstauniki obeh daržau tak akordo, za dat možr.ost usjem našim ljudem, ki majo na oni stran kunfina zemljo, hodit tja na djelo.
SREDNJE
Skupina domačih odpadnikou, ki za korist bi zatajil še samega sebe, hodi ckuol propagando djeluč za ljudi prepričat naj bi zahteval, de naš gospuod bi pridgu samo po taljansko. Ne bi nič rekli, če tisti bi bli) Italijani, a žalostno je, ce so tisti domačinje, ki doma slovensko guorijo an italijanski jezik ga težkuo za-stopiio. Naši ljudje pa ne gredo za njimi, zak’ vedo cd kuod je paršla tista inicjativa.
U naših ejerkvah se je nimar po slovensko molilo an nimar se je poslušalo slovenske prid ge an tuo naj se dobro zapomnijo tisti, ki so se pustili zapeljat od laške protislovenske propagande. Ce je kajšnemu par nas slovenska beseda u ejerkvi na poti, naj hodi poslušat italijanske pridge drugam.
OBLICA — Našemu vaščanu Margliju Mariju se je rodiu puobič. Novorojenčku an njegovi materi želimo puno zdravja an sreče.
RAUNE — Umrla je naša vaščanka Florjančič Alojzija, stara 73 ljet. Na pogreb je paršlo dost ljudi, ker je bla ranca dobró poznana an parljubljena med ljudmi. Buoh ji dej večni _mir!
SOVODNJE
Nje dugo od tega ko so par nas spet veselo zapjel zvonovi. Prej smo mjel tri stare zvonove, ki so bli u cajtu uojské poškodovani an zatuo so zvonil ubito. Končno smo pa po zaslugi mensinjorja Costantini-j a paršli do novih, ki so jih nardil u videmski fonderiji Brioli. Ob tisti priliki je bla usa naša vas u velikem prazniku, zvonove je žegnu famošter iz špjetra gospuot monsig. Bertoni.
JERONIŠČE — Ljetos je bla končno nareta pot, ki pelje iz Strmice u našo vas an takuo smo pred kratkim videl privozit po tej ejesti parvo motočikletu. Začudenje je bluo zlo veliko posebno med našimi otroci an ta starimi, ki njeso še nikdar šli von iz svoje vasi an zatuo njeso še nikdar videl takega »čudežnega« vozila. Motočikleto je vozu Beu-cer Brano iz Muosta.
GRMEK
ZVER INAC — Pretekli tjedan ie modras piču 12 letnega Tomazetiča Silvia, ki je pljeu na krompirišču. Modras ga je piču na desno nogo an ker nje blo par rokàh zdraunika, mu je dala parvo pomuoč babica iz Hlodiča.
PLATAC — Pretekli tjedan se je dogodila nesreča Vogriču Izidora iz naše vasi. Mož se je vraču iz Gorenjega Brda damù u Platac pozno po noči an mu je zavoj slabe poti an temè spodarsnjelo an takuo je padu tri metre globoko pod pot. Par padcu se je precej udara u gl alvo an dobiu več poškodb po telesu an zatuo se bo muora zdravit najmanj dva tjedna.
HLODIC — 2e dugo cajta čujemo, de ljudje kumrajo, zak’ pošta jim ne pride u pravim cajtu damù parneSenà an u časih gre tud’ zgubjenà. Tuole se dogaja, zak’ naša puoštarica kakšenkrat daje drugim ljudem puošto, ki pogostoma pozabijo. Zavoj tega prosimo, de puoštarica parnese r.ama puošto na duom na katjere je puošta indiracar.a. Tuo ne velja samo za pisma, ampà tud’ za žornalje.
     .............................
POŠTA
K. A. — Podbonesee — Ce je bila med njivo, ki je bila že poprej vaša last, in med pozneje kupljeno njivo knka pot, u kateri so mjeli sosedje pravico hoditi in voziti, jim morate tudi v nadalje pustiti to pot, čeprav sta sedaj obe njivi vaša last. Ce pa si sosedje take pravice niso pridobili ne s pogodbo ali kak drug zakonit način in torej neupravičeno uporabljajo pot med vašima njivama, jim lahko to prepoveste. Ce se stvar ne bo dala zlepa urediti, se boste morali obrniti na sodišče. Svetujemo tam pa, da se naj-piej informirate pri prejšnjemu lastniku njive, kako je bilo pravzaprav s to potjo, preden bi se spustili v morebitno pravdo.
Ste v. 49
MATAJUR
Stran 3
®	Krajevna	imena	v	Terski	dolini
llllllllllllllllllllflll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllltllllllMIIMIIIIIIIIIIMMlKIMIIIIIIIIlllllllllIII IIMIItllllllMIlIlIllll llllllilllllllllllllllll	J
Narodni budilelj v Slovenski Bislrici na Šlajnrsknin I F„nccsco Musonl	„ STO. da „ M le„ K „sl	»	„.	>L„se„.	„	stol,	,	bene!k6„
Med znamenite beneške Slovence moramo prišteti tudi Petra Novaka-Sklev-zičev iz Podbrda v Terski doHni. Rodil se je dne 20.12.1854 kot sin kmečkih staršev. Zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so vladale v družini, se je njegov oče Janez preselil z vso družino leta 1859 v Cernec pri Slovenski Bistrici na Štajerskem, odkoder so se pa že čez par let preselili k Sv. Urbanu pri Ptuju, kjer e Peter obiskoval ljudsko šolo. Od tu so se potem preselili v slovensko Bistrico kjer je Peter Novak cstal co svoje smrti.
venci politično ločili, je nastopil Novak na listi Slovenske kmečke zveza in bil leta 1909 proti Štajercu Kresniku v vo-li'nem okraju Konjice-Slovenska Bistrica izvoljen za deželnega poslanca. Kot poslanec si je mnogo prizadeval, da bi se državna cesta od Slovenske Bistrice preložila po ravnem na Oplotnico in za preložitev klancev pri Sv. Jožefu in pri Klopcah, a vojna je preprečila, da ni prišlo do izvec.be vseh njegovih načrtov. Med vojno je dvigal narcdno zavest ter agitiral za majniško deklaracijo, cb pre-
Francesco Musoni je zelo znan po svojih spisih o Btneški Sloveniji. Vendar pa, se je pripetilo tudi njemu, da je zagrešil nekatere napake. Tako je v svoji knjižici »Krajevna imena in slovanski element v Furlaniji«, ki je bila tiskana v tiskarni M. Ricci v Firencah leta 1897, zagrešil precej veliko napako. Očividno Musoni ni nikoli obiskal Terske doline. Zato bo točno kar piše o Nadižki dolini, kjer je bil rojen, medtem ko se glede lerske doline nanaša samo na informa-cije in je zato prišel v neprijetno protislovje.
Govoreč o krajevnih imenih in o njihovem slovenskem izvoru trdi, da je italijansko ime Lusevera, ki je sedež občine v Terski dolini, prišlo iz besede luža. To-
da že sama lega te vasi popolnoma demantira to domnevo. V resnici se Brdo, kot pove že njegovo ime, nahaja na vrhu hriba. Od Velikega vrha se cdcepi odrastek, ki se spusti v nižino in potem se zopet dvigne ter tvori obronek, na katerem stoji vas. Zaradi take lege tu ne more biti stoječih voda, kakor tudi ne studencev, V resnici imamo tu samo majhen vodni izvir na zapadnem pobočju tega hriba, ki pa leži nižje kot pa so vaške hiše. Toda tudi ta voda zaradi strmega pobočja takoj odteče in ne tvori kakšnih mlak. Komaj, komaj da namaka manjši travnik pri svojem izviru.
Pravi izvor za italijansko ime Lusevera je treba poiskati v benečanščini. Italijansko ime moramo razdeliti v dva de-
■ iiii iniiiiiiiii.il i iiiiii immillili! milimi n n
Kuga v Čedadu in okolici
PODBRDO V TERSKI DOLINI, ROJSTNA VAS FETRA NOVAKA
Po končani ljudski šoli se je petnajstletni Peter posvetil zidarskemu delu, toda njegova prirojena inteligenca ga je gnala k učenju in zato se je v prostih urah sam izobiaževal. Kmalu je zapustil zidarski poklic in začel v Slovenski Bistrici gostilničarsko cbrt. V svoji gostilni je osredotočil vse slovenjebistriško narodno življenje, saj je njegova gostilna postala kmalu sedež narodnih erganizar cij, pri katerih je Peter Novak pod vplivom L. Stepišnika in dekana A. Hajšeka ter U. Lemeža aktivno sodeloval. Leta 1892 je bil soustanovitelj podružnice Družbe Cirila in Metoda in 1894 Posojilnice, kjer je bil knjigovodja od ustanovitve do svoje smrti. Vse to mu je omogočalo stik z ljudstvom in agitacijo. Leta 1900 je bil tudi med ustanovitelji Čitalnice, pozr.eje pa je postal šolski oglednik in član okrajnega in krajevnega šolskega sveta. Ko so se leta 1907 štajerski S'o-
vratu pa je bil član Narodnega sveta v Slovenski Bistrici. Leta 1919 c’o 1922 je postal vladni komisar v okrajnem svetu ir. pri okrajni posojilnici. Ves čas svojega javnega delovanja je poročal o narodnih in narodnogospodarskih vprašanjih v »Slovenskem gospodarju«, »Straži«, »Slovencu« in v celjski »Domovini«.
še marsikaj bi naredil za slovenski narod toda njegove načrte je preprečila smrt, dne 26. septembra 1922, to je točno pred tridesetimi leti.
Nepismenost v svetu
Se danes je po svetu polovica prebivalstva nepismenega. Največ nepismenih je v Aziji. Od 450 milijonov indij cev je nepismenih 400 milijonov. Popolnoma je odpravljena nepismenost v nekaterih zahodnih državah in Skandinaviji.
Opis kuge iz spisa: žalostni in bedni spomini o dogodkih, ki so se dogajali v letih 1598 in 1599 medtem ko je močno razsajala in mučila ljudi kuga v Čedadu in njegovi okolici, opisani od msgr. Mihaela Missia, kanonika stolnega kolegija, ko je bil še kurat pri župni cerkvi Sv. Silvestra v tem mestu, in je bil sam sreči tolike bede.«
Leta 1598, meseca junija, se je začela kužna bolezen v Bovcu, Kobaridu in drugih krajih te dežele.... V začetku avgusta so odkrili to bolezen v neki hiši v gorah, v kraju, ki se imenuje Livek. V neki hiši je bilo 22 ljudi, ki so vsi umrli, razen neke ženske.... Zdravstvene oblasti so se takoj začele zanimati in odredile varnostne mere uri poštnem prometu, na gorskih prehodih in v dolini. Toda vse je bilo zaman, ker je kuga prišla ne samo v mesto, ampak tudi v njegovo okolico, zlasti v vasi Remanzacco, Fre-marias, Fiumano, Galliano, Roalis, Gri-gliono, Carraria, Albana, Grupigr.ano, Muimas, Ruvignas, Zuchula, Sopavitt in V kraje San Posso in San Gravzo. Vsi ti kraji so spadali pod Čedad in kuga je napravila v njih grozno razdejanje.
Stvari so šle v redu do 5. dne omenjenega meseca. Na 15. dan istega meseca pa je umrla za kugo Helena, sestra Francesca Colauta, mesarja. Niso verjeli da je kuga, ker zdravnik Spinelli ni spoznal znakov te bolezni in to je bila naša nesreča.... Pomanjkanje nadzorstva nad to hišo je povzročilo plamen, ki je povzročil veliki požar, kateri nas ie toliko mučil.
DCN EUGENIO BLANCH'NI:
Kmečka posest v Beneški Sloveniji
i (Iz monografije »Kmečka posest v italii socialne potreben — Videm
Dovolj je če povemo, da pride poštenost pri njih tako daleč, da največkrat pustijo odprte svoje hiše in svoje hleve, tako podnevi, kot ponoči, tudi ko so vsi domači zdoma. V dokaz nam služi tudi spodaj navedena statistika. Ker nisem
			prebiv.	občevalni
Občine	moški	ženske	1. 1895	jezik
Ahten	1550	1950	3500	slovenski
Buttrio	1211	1168	2379	furlanski
Čedad	4350	4295	8645	»
Como di Rosaz.	845	893	1738	»
Fojda	2542	2183	4725	slovenski
Ipplis	520	441	961	furlanski
Manzano	1520	1640	3160	»
Moimacco	687	663	1350	»
Fovoletto	2326	2542	4868	»
Fremariacco	1453	1442	2895	»
Prapotno	1294	1128	2422	siovenski
Remanzacco	1642	1619	3261	furlanski
San Giov. Manz.	1286	1305	2591	»
Tor jan	1728	1632 .	3360	»
Dreka	725	653	1378	slovenski
Grmek	977	723	1700	»
Ronac	866	808	1674	»
št. Lenart	1440	1210	2650	»
Sv. Peter	1973	1652	3625	»
Sovodnje	1171	1085	2256	»
Srednje	956	935	1891	»
1arčent	1049	1065	2114	»
		Skupaj	63143	
'anski Furlaniji in njene gospodarske in , Tiskirna Patronato 1898.)
mogel priti do ločene statistike o kriminalu za okraj Sv. Peter, ki tvori največji del Beneške Slovenije, o kateri je tu govora, navajam razpredelnico prestopkov, ki so bili izvršeni v okviru sodnega okraja v Čedadu (okraj Čedad in Sv. Peter).
prekrški globe 1. 1895	1.	1895
Govori se, da je omenjena Helena kupila neko blago od ene izmed onih žensk iz Livka, ki so kmalu potem umrle za kugo. Dalje pravijo še, da je bila žena Frančiška Croatta Zampina, mesarja, skrivaj v Kobaridu v času kuge, kjer je bila v hiši žene nekega Vuicana, njene svakinje in da je cd tam prinesla nekatere stvari v Čedad, se je kmalu vrnila in šla v hišo mesarja Francescuta. Ko je umrla sestra, so jo zopet našli, bila je skupaj z drugimi pridržana, potem pa oproščena; malo dni pozneje je omenjena ženska umrla skupaj s tremi otroki, ker ie bila pridržana v omenjeni! okuženi hiši.
V okolišu so bile okužene tudi vasi Viskorša, Zavrh in drugi slovenski kraji, ki leže v hribih nad Nemarni, na polju Chiassa in po drugih krajih okrog Tri-cesima, kjer je mnogo ljudi umrlo, in po nekaterih zgoraj omenjenih slovenskih vaseh je ostalo le malo ljudi.
la: »Luse«, ki stoji v beneškem narečju za italijansko besedo »luce« in »vera«. Na ta način vidimo, da gre za ime, ki se nanaša na lego kraja. Poudariti moramo namreč, da je v času ko je to ime nastalo, besedica »luce« imela širši pomen, kot pa ga ima dandanes. »Luce« (luč) je pomenilo takrat pogled, ali razgled, kot se še dandanes uporablja to besedo pri nekaterih tehničnih izrazih.
Do tega je prišlo zato, ker so imena vasi v Terski dolini v italijanščini popolnoma ločena od prvotnega imenoslovja v slovenščini. Enak izvor ima tudi naziv Villanova, ki so ga nadeli za slovensko ime Zavrh. Tudi to italijansko ime je nastalo iz združitve pridevnika in samostalnika. Villa so imenovali nekoč vsako vasico, ki je tvorila naselje. Tako so pod vikariatom v Tarčentu in »vicarium sclavorum«, ki je imel svoj sedež najprej v Tarčentu in potem v Cizerjah, imeli številne »ville«, med katerimi je bilo tudi Brdo. Ko se je tem pridružil še Zavrh, so ga imenovali Villa nova, ker je bil ta kraj na novo priključen k tej skupnosti. Pridevek »nova« (nov) je star pridevnik iz benečanščine, ki stoji za italijansko besedo »nuova« z istim pomenom. Na ta način vidimo, da imajo starejše vasi v Terski dolini svc-jo originalno slovensko ime in da so bile pozneje prekrščene v italijanščino, ne na podlagi slovenskega, ampak na podlagi tenečanskega naziva.
O fera vprašanju bomo v kratkem bolj cbširno razpravljali, kakor smo to že storili glede osebnih in rodbinskih imen iz tega področja.
S temi pripombami na rovaš Musoni-jevega dela nočemo podcenjevati njegove vrednosti. Hoteli smo samo popraviti neko pomoto. Kakor se je zmotil on, bi se lahko pripetilo tudi nam in v tem primeru nas lahko vsakdo opozori na napako.
uri i w l'in iti i Mih i iiiiM i.iiiiiiiiiiiiiiijiiMiiiMnii 'im iniiiiiiiiiniii mini mil umi m ■iKiiiiiitiiiininiiiiiiiiiinuDniMi
Narečja v Beneški Sloveniji
Po ugotovitvah slavnega poljskega slavista J. Baudouina de Courtenaya se delijo beneški Slovenci po narečju v štiri skupine, in sicer:
1)	REZIJANI, ki spadajo pod okraj v Pontebi, razen onih v Učji, v dolini Belega potoka, ki teče v Sočo in kateri spar dajo v naše področje. Ta skupina predstavlja zgodovinsko nadaljevanje združitve raznih slovanskih rodov, ki so se po-
563
175
Kakor je v Beneški Sloveniji zelo razvit čut lastništva, tako je zelo malo razvit socialni čut. Človek se je vsidral v svoji družini, sprejme vsakogar, je prijazen z vsemi, ima vse rad, se odpove tudi najpotrebnejšemu, kadar je treba pomagati svojemu bližnjemu ali popotnemu človeku, toda je nezaupljiv proti vsem in noče ničesar tvegati.
Zato obstojajo le šibke vezi med sorodnimi družinami. Zalibog misli vsaka družina samo zase, le kadar je treba napraviti neko skupno delo, se zberejo in se združijo Tedaj jih lahko združi en človek pri skupnem delu, zlasti če gre za gradnjo cerkve, ceste, kaplanije, ki se vzdržujejo same in pri tem nudijo najboljše, kar imajo v svoji revščini, z'asti po gorskih vaseh.
Z ozirom na te njihove vrline in napake se mi zdi, da bi bile za beneške Slovence zelo koristne kmečke posojilnice. Doslej pa se še nihče ni brigal za njihovo ustanovitev, ker se je verjetno ustrašil težav, na katere se naleti pri uvedbi vsake nove stvari. In vendar bi bilo dovolj pregovoriti majhno število ljudi, kar bi omogočilo ustanoviti posojilnice, ker so vsi posestniki in bi takoj uvideli korist ter sledili temu prvemu vzgledu. Kdo bo tisti župnik ali kaplan, ki bo imel za-slucro, da bo prvi prebil led? Ali ga bom lahko štel med svoje prijatelje?
Kako dobro bi bilo, če bi se potem polagoma lahko ustanovilo tudi domače rsz. odišče, ki bi poravnavalo njihove družinske spore. Isto lahko rečemo tudi j ustanovitvi mlekarn za gorske prebivalce. o kmetijski šoli in vzornem posestvu za one v dolini. Najbolje bi bilo
ustanoviti farne odbore in pododbore, ki bi upeljali med prebivalstvo duh združenja, sporazuma in medsebojne strpnosti. Prav tako bi bilo zanje koristno društvo za izmenjavo pridelkov med spodnjo in zgornjo Furlanijo s svojimi proizvodnimi in potrošnimi skladišči, kjer bi izmenjavali maslo in sir z gora z žitom z ravnine. Slovenci s hribovitih krajev morajo kupovati večji del koruze, ki preide celo vrsto rok, vozov in hrbtov, predno pride do potrošnika.
Za sedaj že obstoja v manjšem obsegu taka izmenjava koruze z kostanjem med goro in ravnino.
(Konec.)
TAJPANA V KARNAHTSKI DOLINI
mešali s precej številnimi tujimi elementi, ki so pustili v jeziku precejšnje ostanke, zlasti v izgovarjavi samoglasnikov. Tudi po zunanjosti (črne oči in lasje, olivna barva kože) se razlikujejo ti prebivalci od drugih beneških Slovencev. Da izhajajo iz raznih rodov je razvidno iz najmanj štirih variacij, v katere se deli njihova govorica. Narečje v Učji izhaja iz govorice v Osojanih, z nekaterimi bolj arhaičnimi oblikami, ki so bolj preproste in se bolj približujejo govorici bližnjih Slovencev, izgovarjajoč sou, dou, biu, namesto sol, dol, bil.
2) SLOVENCI V TERSKI DOLINI, v okrajih Humin in Tarčent, ,-:o Srbohrva-tje podobni onim v Istri in ob Kvarne-ru. Na področju tega narečja je bil napisan najstarejši dokument v slovenskem jeziku, ki predstavlja zato veliko zgodovinsko vrednost. Je to dnevnik bratovščine Sv. Marije v Cemeji pri Nemah, ki začenja leta 1459 v latinščini, toda nadaljuje od 1497 do 1588 v slovenščini.
3) SLOVENCI OD SV. PETRA SLO-VENOV (Nadižka dolina z dolino reke Aborr.e. Kozice in Arbeča) izhajajo iz kombinacije srbohrvatskih in slovenskih elementov: njihova osnova je srbohrvaščina prejšnje skupine z poznejšim prevladovanjem slovenščine, zlasti proti vzhodu. Kot prehodna narečja med drugo in tretjo skupino lahko smatramo govorico Slovencev iz Cenebole in Mažerc-le. Vendar pa je precej razlike med govorico v Nadižki dolini in ono v dolinah Kozice in Arbeča.
4) SLOVENCI OB IDRIJCI pripadajo slovenski skupini, katere govorica je nadaljevanje slovenskega narečja iz Brd proti vzhodu in sega na severu do Kanala ob Soči.
Čeprav je določena ta razdelitev na znanstveno - jezikovno - entnografski podlagi, vendar se zadnje tri skunine ločijo med seboj le malenkostno; samo re-zijanščina ima večjo raz'iko, vendar pa se ne oddalji toliko, kakor večina italijanskih narečij od italijanskega knjižnega jezika.
v' K*
ZA NAŠE DELO
Teza lesa
Adàn kubični meter lesa dà kg :
Parpravite sode za targatou
Kakuo se odpravi novim sodom duh po Ijesu:
Ce ste kupil nou sod an diši po ljesu ne smijete vanj dajat vina, zak’ bi vino usatalo tisti slab okus an duh. Za odpravit tist duh je narbujš, de napouni-te sod z j apnen o vodo, u kat j eri zmješa-te za usak hektoliter 35 do 40 gramou solitra, čez šest do osem dni spraznite sod an ga splakujete tulku cajta, dok ne bo tekla iz njega popunoma čista voda. Ta-kuo parpravljen sod ne bo dau vinu no-bednega okusa.
Muf ove sode:
Mufove sode je trjeba oprat prej z marzio vodo an s kartačo (spacolo) an potlé z uročo vodo u katjero ste dal malo sode. če je sod zlo mufou, je trjeba uzet eno dno proč an ga potlé po-stargat al ožgat. Potlé je trjeba sod še ankrat splaknit z uročol vodo an ga za.vi-nit. Sod se narbujš žge z žganjem, s ka-tjerim se znotraj polije.
Kako pitamo perutnino
Jesen je paršla an paršu je cajt ko bo muorla usaka gospodinja začet mislit na pitanje perutnine (kokoši, race, gusi an druge). S pitanjem perutnina pardobi na pejzu, njero mesuo rata buj dobro an dobi mast. U telim cajtu naj gospodinje izberejo tiste kokoši al’ drugo perutnino, ki bo služila za rejo. Tiste pa, ki so namenjene za ubit, naj jih lepuo opita.
Kokoši an peteline, ki jih mislite pitat zaprite u tesen kokošnjak an jim dajte za jest kakih petnajst dni zlo dobro. Peteline je potrjeba zapret same. Dobro je tud, de je kokošnjak zatemjen; le kadar jim dajate za jest naj bo svetlo. Narbujša hrana an ki ne košta dost je kuhan krompir an sjerak. Sjerak naj bo namočen, de ga kokoši prej zmeljejo u želodcu. Dobro pita tud kuhano korenje. Trjeba jim je dajat jest štjerkrat na dan an nimar ob tistih urah an pretea ko končajo jest je trjeba ostanke proč spravit an kokošnjak zatemnit. Glih takuo kot kokoši an peteline se pita race, gusi, samo telim muorate dajat fuotar buj rjedek an več vode za pit.
če čitč živali pru dobro opitat jih muorate dva tjedna prisilno šopat (da-
jat jim hrano u klun). šopa se takuo, de se trikrat na dan uzame živali iz kokošnjake an se jo našopa z dobrim fuo-tram. Narbujši so sjerkovi al ječmenovi svalki zmješani z mljekom. Svalki (tuo so makeroni) naj buodo dugi največ šest centimetru an tulku tardi, de jih z lahkoto porinite u g&rlo. Par tjem je trjeba lepuo gledat, de žival ne zapitate, trjeba jim je dat le tulku, de ima gožo pouno. če žival slabo prebavlja ji je trjeba dat par kaplic olja an muora mjet nimar dosti vode u katjero daste malo zdrobljenega uoglja al drobnega pjeska. Svalke pomočite nimar u vodo, de jih takuo buj lahko požre žival. Gu-sam dajte usakikrat za pit malo slane vode, de jim buodo buj zrastla jetra. Jetra, če so gusi dobro opitane lahko va-gajo adnó kilo an še več an tiste so vrjedna tulk kot usa hrana, ki ste jo ponucal za pitat gusi.
Starost ovce spoznaš po zobeh
Ovci zraste u parvem ljetu starosti usjeh osem sprjednjih zob, ki se kličejo sekauci. Tisti zobje so majhni an jim pravimo tud mlječniki (mlječni zobje). Njeso stalni ampa počasi izpadejo an na njih mjesto zrastejo drugi — stalni zobje, ki so taki kot lopatice. U drugem ljetu izpadejo stran dva zoba na sredi čeljusti (mašela) an tam zrastejo dva druga. U trečjem ljetu izpadejo dva druga majhna, takuo de ima ovca, kar je stara tri ljeta štjeri lopatice an na usaki strani po dva mlječna zoba. U če-tartim ljetu ima šest lopatic an še po adàn mlječni zob na usaki strani. U petem ljetu ima osam lopatic, ki zrastejo popunoma u šestem ljetu, an takrat doraste tud ovca.
	surou	suh
Gaber	1080	82C
Hrast	1080	760
Jasen	920	720
Bukva	990	720
Oreh	990	720
Javor	940	700
Buór črni	900	670
Macesen (lareš)	760	670
Brjeza	940	600
Buor bjeu	700	520
Lipa	730	520
Smrjeka	740	470
Topóu	840	450
Pobjeranje enejana
Tisti, ki imajo namjen pobjerat po gorah enejan (košutnik) naj se zapuomne-jo, de je sada te narbujši cajt. U jeseni enejanova korenina je buj trda kot na pomladi al poljete, zavoj tega njena teža se zlo darži.
Menjava denarja
miiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriinriirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii!!
•	V	•	1*	1	1	1	\
no te ie
n
Za vjedat, če mljeko je dobró an zdravo se lahko poskusi na več viž. Lahko se zvje, če je čedno pomouženo, če je normalno, to je če mu nje prilita voda al oduzeta smetana, če je zdravo an frišno an kulku je mastno.
Za vjedet, če je mljeko čedno:
Ta poskus lahko nardimo na dve viži: en liter mljeka zlijemo u glažovo posodo an ga pustimo stat en par ur. Usà uma-zanija se usede na dno an takuo lahko vjemo kajšno je mljeko. Za drugo vižo poskusa nucamo cedilo an vato (bombaž) skuozi katjero počasi ulivamo od usake krave al tistega, ki nosi mljeko en liter mljeka, de se precedi. Po usakim litru mljeko vato zamenjamo an jo lo-žimo na bjelo karto an pot vato napišemo ime tistega, ki je pamesu mljeko. Kar se vata posuši» pregledamo an takuo bomo zv jedli duo umazano mouze. če je mljeko frišno an zdravo:
Tuo bomo zvjedli, če nucamo »alice-rol«, ki ga prodajajo u špeejariji. tr malo flaškico ulijemo za dva centimetra mljeka an dva centimetra »alicerola«, potlé flaškico stresemo, de se use skupaj lepuo zmješa. Mljeko se u »alicero-lu« raztopi an pofarba. Frišno mljeko dobi farbo kakava, kislo mljeko dobi rumeno farbo. bouno mljeko pa je vjol-často al piavo.
Če je mljeku uzeta smetana al dodane. voda:
Tuo bomo zvjedli, če nucamo »gosto-
n;ir« al »laktodensimeter«. S tisto par-pravo se zvje pejz mljeka. če je mljeku prilita voda mu pade spečifična teža, če je pa mljeku uzeta smetana, se teža uzdigne.
I l i I I lil l i l i l l:l I I I I I ■ I I ■ 111:1 lllll I I I l.l l l lil i I I I I I I III I I lil i 111 I I 11 tllll l i l i l l;l l l l l l lll lil llliinilllillllllinilllllilililill
Zlata Sterlina	7760
Napoleon	6155
Dolar	643
Sterlina karta	1590
Francoski frank	1,52
švicarski frank	152
Belgijski frank	12,20
Avstrijski šiling	21,50
Zlato po gramu	810
Srebro po gramu	18
GOSPODARSTVO
Gobe - mesuo te ubogih
Ljetos u naših krajah je zrastlo tikaj gob, ki ne puomnemo že dugo cajta. Po navad so bli samo nekatjeri ljudje, ki so jih hodil brat an tisti so že vjedli, kje so kraji, de rastejo, Ljetos pa hodijo lisi jih pobjerat, zak vjedo, de jih lahko dobro prodajo.
Gobe so jih nosil na prodajo na če-dadski targ an u začetku so jih plaču-val tud po 350 lir kilo. Zadnje dni pa je kup zlo padu, zak’ na targu so nosil usak dan več gob an popraš evanje po njih je bilo majše. Ker jih njeso mogli prodat an goba je taka rječ, ki se hitro pokvar, jih je pobjerala nazadnje čedadska industrija za konzerviranje gob, ki jih je plačevala samo 40 lir po kile. Industrija je letošnjo jesen takuo dala djelo približno 70 ženam, ki so takuo mogle se tudi tiste zaslužit lje-
pa sude, zak’ so jim dajal tud po 100 lir na uro.
Zlo več koristi bi mjel naši ljudje, če bi sušil gobe an jih potlé prodajal, zak’ za suhe bi dobil dost več kot za frišne an bi jih tud buj lahko prodal, zak’ se jih lahko pošlje deleč. Seveda bi bluo trjeba, de se naši ljudje naučijo katjere gobe so ta prave za jest, zak’ goba je adnà rječ, ki je zlo strupena, če nje ta prave scorte. Gobe pa, kot smo povjedal, so zlo fina jed an zatuo je dosti štjeta cd gospuodcu. Gobe so tud mesuo te ubogih, zak’ imajo u sebe tiste sostance kot mesuo: 77% vode, 2% cukerja, sostance dušika (azotate) 7,57%, masti 0,57% an fosfata od potasia 0,70%. Zatuo muorajo par nas ljudje buj cenit pobjeranje gob, zak’ od njih bi lahko dobil dobar zaslužek.
na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
		po	kg.	
Krave	L.	180	do	210
Voli	»	210	»	250
Jenice	»	200	»	260
Teleta	»	400	»	459
Jarčki	»	220	»	240
Ovce	»	180	»	200
Kozé	»	120	»	130
Pitana praseta	»	280	»	320
ŽIVINA ZA REJO '	po	glavi
Krave mlekarice	L.	100000 do	150000
Jenice breje	»	120000 »	160000
Praseta do 15	kg	»	5500 »	7000
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
po kg.
L. 550 do	600
»	520 »	580
Kokoši
Race
Purani (dindje) Zajci Piščanci Jajca usako
»	520	»	560
»	220	»	240
»	650	»	700
28 »
»
30
SER AN MASLO
		po kg.	
Mlekarniško maslo	L.	950 do	103
Domače maslo	»	850 »	900
Ser do 2 mjesca star	»	460 »	500
Ser čez 2 mjesca star	»	650 »	750
Skuta	»	350 »	400
ŽITARICE			
	po kuintalu		
Ušenica	L.	6700 do	6800
Sjerak	»	5500 »	6000
Ušenična moka	»	8500 »	9500
Ušsnični otrobi	»	3800 »	4000
SENUO
po kuintalu Dietelsko senuó	L.	2500	do	2600
Navadno senuó	»	1450	»	1500
Ušenična stis. slama	»	450	»	500
GRADBENI LES
po kubičnem m. Bukovi hlodi	L.	13000	do	14500
Orjehovi hlodi	»	29000	»	32000
Čerješnjovi hlodi	»	19500	»	20000
Smrekovi hlodi	»	11500	»	12500
DARVA ZA ŽGAT
po kuintalu Bukove darvà suhe	L.	1900 do	1350
Bukove darvà surove	»	1050	»	1150
Eukove oglje	»	2100	»	2500
SADJE AN ZELENJAVA
po kg.
Jabuka	L.	10	do	15
Hruške	»	10	»	15
Breskve	»	30	»	45
Frišen fižou	»	70	»	90
Gobe	»	70	»	150
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
j£judsda	pravca :G0ZÒ3T	SSITI Ìfl ZlOÒG j
m
KAKO ti
JEMe
: k-I
v( AAvaScr'
" " '?/, W/0
.... dmm
1.
V* ^ v vR a
hm
Gozdar si nalovi v gozdu polhov, ker je	in jih peče. Tako sedeč pri ognju se mu	ga vrraša kako mu je ’:ne in gozdar od-	vleče zlodej iz žepa veliko krastačo in jo	mu prepove peči in zato se spoprimeta.
pa lačen jih kar hitro odere, zakuri ogenj	nenadoma prikaže izza drevja zlodej, ki	govori, da mu pravijo »Sam«. Tedaj iz-	roče speči na gozdarjevem ognju. Gozdar	Dolgo se obdelavata in nazadnje gozdar
in
m.
(<
«
pograbi goreče poleno in osmodi zlodeja	in na njegovo vpitje pride iz gozda na ti-	pretepel in zlodej odgovori, da Sam. Ker	dii sam, so mu dejali, da naj še sam trpi,	prišli. Gozdar se zadovoljno	smeje, ker je
po glavi. Osmojeni zlodej vpije na pomoč	soče zlodejev. Vprašajo kdo ga je tako	njegovi pomočniki mislijo, da se je osme-	če ga boli in zato oddidejo od koder so	tako ukanil zlodeja.