1 inozemstvo in A
tevilke po
lamaeije lista so poštnine proste,
dne 2. januarja 1912.
leta v novo, iz novega v novejše, iz sti skozi sedanjost v prihodnjost. Ali veruj predvsem vase, zakaj tvojim možganom in tvojim mišicam je dana moč, da jo rabiš za svoje cilje. Poslovi se od starega leta, ali negove nauke shrani in ne pozabi nanje. Tvoja bo prihodnjost, če si jo ustvariš sam.
Proletarec, tvoje ime je milion! Ti si trpljenje preteklosti in sila bodočnosti. Ali spoznati moraš samega sebe in svoj zakon. Delo živcev in mišic, ki je preobražalo svet tisočletja in tisočletja po volji tvojih gospodarjev, je tvoja last. Združitev milionov ti daje moč, da si osvojiš svojo lastnino, najbolj zaničevano in vendar najbolj dragoceno. Kadar boš gospodar svojega dela, boš gospodar sveta; takrat pride tvoj veliki dan, da ostaneš — stvarnik nove družbe, oče novega človeštva.
Ovire so na tej poti — treba jih je odstraniti. Prepadi so — treba jih je zasuti. Sovražniki ti branijo — treba jih je premagati. Vse naloge izpolniš, če boš močan. A najmočnejši boš na svetu, kadar bo tvoje delo tebi poslušno. Vsa tvoja moč, silna kakor tajnost vulkanov in deroči tok hudournikov, kakor rodovitnost zemlje in solnčna toplota, je v tvoji združitvi.
Spoznaj svojo moč, spoznaj svojo pot. Kličeta te delo in boj, da te povedeta — tvojemu novemu letu naproti!
Ogrske homatije.
»Magyaroszag« trdi, da je stališče grofa Khuen Hedervaryja omajano, oziroma da je že izgubljeno. Omenjeni list pravi, da se bodo politični dogodki na Ogrskem veliko hitreje razvijali, nego se splošno misli. Groi Khuen He-dervary je baje izgubil zaupanje pri dvoru, kjer le še čakajo na primerno obliko za premembo vlade.
V	vladnih krogih seveda izjavljajo, da ni na tem nič resnice. Ali nazori vladnih strank so v takih rečeh zelo nezanesljivi.
Kolikor toliko so s temi vestmi tudi dogodki v delegaciji v zvezi. Ogrska delegacija je sprejela vojnega ministra Auffenberga bolj kakor hladno; kazala so se napram njemu celo znamenja opozicije. V ogrskih parlamentaričnih krogih se mnogo govori o tem. Nastop vladne stranke se zelo živahno komentira v tem zmi-slu, da je to začetek važnih političnih dogodkov. O vojnem ministru pravijo, da bo moral zelo pridno porabiti čas do prihodnjega delega-cijskega zasedanja, če bo hotel, da se poleže ogrska nezadovoljnost. Sicer pravijo, se bodo napadi nanj v glavnem zasedanju še ponovili in poostrili.
Končno so_ dogodki na Ogrskem važni tudi za Hrvaško. Ce pade grof Khuen Hedervary, je odklenkalo tudi Tomašiču, katerega izza zadnjega poraza pri volitvah itak le še umetno drže na banskem stolu. Na Hrvaškem ne bo žalovanja, če se Tomašič trajno poslovi, od-števši seveda kreature, ki imajo le njegovi pro-tekciji zahvaliti, kar so. Ali tudi padec Khuena in Tomašiča še ne bi pomenil za Hrvaško rešitve. Korenine zlega segajo bolj globoko. Dokler ne bo moglo na Ogrskem in na Hrvaškem ljudstvo odločevati o politiki, zlasti dokler ne bo imelo splošne volilne pravice, bodo veljale spletkarije in bo vladanje policajsko.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	•.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer, lnserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo*.
Turška kriza.
V soboto je turška vlada podala demisijo. Veliki vezir Sajd hoče doseči svoj cilj: Razpustiti parlament. Njegovo ravnanje pa naj bi iz-gledalo, kakor da je polnoma ustavno.
Stališče opozicije se je bilo v soboto zelo poboljšalo. Takozvani neodvisni so posredovali med mladoturki in liberalno zvezo in so dosegli, da so opozicionalci sprejeli njih predlog, da sme sultan v času vojne odgoditi parlament. Mladoturki pa zahtevajo, kakor je znano, da naj dobi sultan pravico razpustiti zbornico, kadar hoče. Ker je liberalna zveza sprejela predlog neodvisnih, so se ti morali postaviti na njeno stran. Vrhutega so bili mladoturki še oslabljeni, ker so Albanci in Grki iz njihove stranke prestopili k opoziciji.
Da prepreči razpravo o izpremembi ustave, je opozicija sklenila, da se ne udeleži seje. Zbornica je bila vsled teea nesklepčna.
Veliki vezir je kljub temu obširno govoril. 1 ožil je, kakšne težave da ima in je valil vso krivdo na § 35 ustave, ki brani sultanu, da bi razpustil parlament po svoji volji. Vlada je baje hotela vpeljati reforme v Albaniji in Anatoliji, pa jih ne more zaradi — § 35. Tudi v drugih deželah imajo vladarji pravico razpuščati parlamente. Vlada je hotela povečati sultanovo moč; tudi poslaniki drugih držav so izjavljali, da je § 35. slab. (Da so to poslaniki izjavljaji, verjamemo radi. V Evropi iskati demokratične poslanike, je nehvaležno delo.)
^ Govoril je tudi vojni minister Mahmpd Sevket, ki je bil zelo razburjen. Protestiral je proti trditvi, da hoče vlada kršiti ustavo. Ministrstvo, v katerem sedi govornik, je baje nesposobno, da bo kršilo ustavo. Vojska je edina zaščitnica ustave (?) Če sprejme zbornica iz-premembo § 35., bo dežela rešena, drugače je izročena razpustu.
Po govoru vojnega ministra je nastala pavza, med katero je vlada sklenila demisionirati.
Ko se je seja vnovič otvorila, je bila zopet nesklepčna.
Veliki vezir je ponovil, da hoče vlada z nameravano izpremembo okrepiti ustavo, ne pa oslabiti. Turčija, ki je sestavljena iz raznih narodnosti, ne more več živeti brez ustave, ali sultan mora dobiti svoje pravice. Ker se opozicija ne udeležuje seje, smatra, da je vlada v konfliktu z zbornico; zato bo ministrstvo de-misioniralo.
V Carigradu je bilo vsled dogodkov v parlamentu zelo živahno. Zvečer in ponoči je neprenehoma žandarmerija in vojaščina patruli-rala po ulicah.
Izstop Arnavtov.
Carigrad, 31. decembra. Deset arnavtskih
poslancev je podalo izjavo, da izstopajo iz mla-doturške stranke. Arnavti splošno obsojajo mladoturško politiko.
Sajd in mladoturki.
Carigrad, 31. decembra. Med velikim vezirjem in mladoturško stranko ni popolnega soglasja. Mladoturki so bili pripravljeni sprejeti predlog neodvisnih, da sme sultan v vojnem času odgoditi zbornico. Za ta predlog bi bila glasovala tudi opozicija. Toda Sajd paša se mu je odločno uprl. Mladoturki so bili tudi z raznimi rleli Sajdovega govora nezadovoljni.
EMILE ZOLA:
I.
Po noči je imel vlak med Pizo in Civitavec-ciiia veliko zamudo, in šlo je že proti devetem, ko je abbč Pierre Eroinent dospel po napornem petindvajseturnem potovanju v Rim. S sabo je imel samo ročni kovček. Urno je skočil iz kupeja, noter v vrvenje prihodnikov; ker je hotel biti sam in kaj videti, je odklonil ponudbe uslužnih postreščkov in odkorakal sam s svojo lahko prtljago. Pred kolodvorom, na trgu degli Cinquecento je takoj stopil v odprt voz, ki je stal v dolgi vrsti drugili ob trotoarju, položil Vovčeg poleg sebe in zaklical izvoščeku:
»Via Giula, Palazzo Boccanera.«
Bil je 3. september, pondeljek, in nebo je bilo iasno, čudovito prozorno in blago. Izvo-š*ek, majhen okroglast mož svetlih oči in belih ^ , je nasmehljal, ko je spoznal po naglasu •rancositega duhovnika. Pognal je .svojega konja m '0z jC oddrdral v hitrem diru, katerega so vajen', rimski izvoščki- Ali ko je mimo zelenega javnega vrtiča dospel na Piazza della I lierme, je voznik še enkrat smehljaje obrnil in uprl bič na ruzvaline.
„ »Dioklecianove terme,« je dejal v slabi francoščini. Bil je izmed vljudnih izvoščkov, ki se hočejo prikupiti tujcem, da si jih pridobe za goste.
Voz je drdral v urnem diru po strmi ulici Nizionale, spuščajoči se z višave Viminala, Jei 'e kolodvor, navzdol, Poslej je pri vsakem spomoiiku zavijal vrat in kazal nanj z vedno enako ki^tnjo. Na tem koncu Široke nove ceste so bile sku-aj same nove stavbe; a z bičem je napravil širili krog in glas se mu je, četudi ne-Koiiko ironičro, dvignil, ko je povedal ime ogromnega, še svežega in vlažnega poslopja ob levi strani. Bila je gorostasna kamenitna pašteta, preobložena s skulpturami, opaži m kipi.
»Narodna banka.«
Ko je bil Pierre pred tednom sklenil, da potuje, je porabil cele dni. da se je iz knjig in načrtov seznanil z zemljepisom Rima. Lahko bi se bil torej orientiral, ne da bi bil kaj vprašal; voznikovo razlaganje ga je našlo pripravljenega. Motili pa so ga nepričakovani bregovi, večni klanci, ki so delili gotove dele mesta v terase. Zdaj se je prikazalo na desni strani zeleno listovje, na vrhu pa se je raztezalo neskončno rumeno in golo poslopje, nemara samostan ali pa vojašnica.
»Kvirinal, kraljevska palača,« je dejal voznik.
Ko je voz niže doli zavil na trikoten trg, je Pierre dvignil oko in ves vzhičen ugledal od visokega gladkega zidu podprt viseč vrt, iz katerega se je spenjal elegantni in krepki profil stoletne pinije proti jasnemu nebu. Občutil je ves ponos in vso milino Rima.
Nato se je pojavila, še niže doli, ubežna vizija, ki ga je popolnoma navdušila. Cesta se je zopet nagloma zavila in nenadoma se je prikazala v kotu, na temnem koncu uličice, svetla odprtina. Iz višave je bil trg videti ves bel kakor solnčen rov, napolnjen z bliščečiin zlatim prahom. V tej jutrnji krasoti pa se je dvigal ogromen mramornat steber, ki je bil kakor pozlačen na oni strani, po kateri ga je že stoletja vsak dan obsevalo solnce, ko je vzhajalo. Bil je presenečen ko mu je voznik povedat ime, ker ni bil mislil, a stoji v takem bleščečem zatoku, sredi takih n ne.
»Trajani / steber.«
Na obiii, ju brega se je Via Nazionale zadnjič zavila. < ed naglo vožnjo je voznik vsak-čas imenovN nova imena: Palazzo Colonna, čigar vrt o rožajo mršave ciprese, Palazzo Torlonia, ki, 0 ga napol podrli zaradi novih olepšav, Pa zo di Venezia z zobčastimi nadzidki, tragič,	strog, gol in grozen, kakor srednjeveška trd,	iva, na katero so v današnjem
meščanskem ivljenju pozabili. Pierrovo pre-senečenjee je	araščalo, zakaj pričakoval je bil
vse kaj druj>	a. Zlasti pa ga je neugodno zadelo, ko je v	hk s svojim bičem zmagoslavno
pokazal na korzo. To je bila dolga, ozka ulica, komaj tako široka kakor Rue Saint-Honore; leva stran je ležala v jasni solnčni svetlobi, desna v črni senci, na koncu pa je Piazza del 1 opolo kazala nekaj kakor bleščečo zvezdo. Fo je torej srce tega mesta, glasovita promenada, glavna žila, v katero se izteka vsa kri Rima?
Voz je bil že na Corso Vittorio Emanuele, s katerim se nadaljuje Via Nazionale. To je iz dveh delov sestavljena struga, izgrebena od onega konca starega mesta do drugega, od kolodvora do Angeljskega mostu. Na levi je bil obli kor cerkve II Gesu v jutrnjem solncu videti ves svetlorurnen. Potem se je ulica med cerkvijo in okornim Palazzo Altieri, ki se ga niso upali podreti, stesnila in voz je prišel v vlažno, ledeno senco. Ali na drugi strani, na trgu pred pročeljem cerkve II Gesu se je že zopet bleščalo solnce kakor zlato; v daljavi, v ozadju ulice Aracoeli, ki je bila tudi vsa potopljena v senco, so se pa prikazale palme v solnčni luči.
»Tam preko je Kapitol,« je dejal voznik.
Duhovnik se je živahno naklonil iz voza, videl pa ni nič drugega kakor nekoliko zelenja na koncu temnega rova. Ob teh nenavadnih prehodih iz tople luči v hladne sence ga je zazeblo. Pred palačo di Venezia, pred cerkvijo II Gesu mu je bilo, kakor da mu je legla vsa dolga noč preteklosti z ledeno težo na ramena; na vsakem novem trgu, kjerkoli so se razširile nove ceste, se mu je pa potem zdelo, da se vrača v jasno, blago toploto življenja. Žarki rumenega solnca so padali ob pročeljih navzdol in so ostro rezali modrikaste sence. Med strehami so se pojavile proge čisto modrega, jasnega neba, in zdelo se mu je, kakor da ima zrak, ki ga diha, poseben, še nedoločen okus po sadju. Mrzlica, ki se ga je bila polotila vsled potovanja, ga je še močnejše grabila.
Corso Vittorio Emanuele je kljub svoji nepravilnosti prav lepa, moderna ulica, in Pierre si je lahko mislil, da je prestavljen v katerosi-bodi drugo veliko mesto z velikanskimi najem-
nimi kasarnami. Ali ko se je peljal mimo Can-cellerije, mojstrskega dela Bramanteja, se je vnovič zbudilo njegovo začudenje in v duhu se je vrnil k palačam, ki jih je že videl, k tej goli, okorni arhitekturi, k ogromnim kamenitim kockam, ki so bile podobne bolnišnicam ali pa ječam. Nikdar si ne bi bil mislil glasovitih rimskih palač tako brez miline in fantazije, brez zunanje krasote. To vse je nedvomno prav lepo in nazadnje bo že razumel; ali treba je mnogo premišljevanja za to.
Naenkrat je voz zapustil oživljeni Corso Vittorio Emanuele in je skrenil v vijugaste ulice, po katerih se je s trudom pomikal. Za svetlim solncem in živahnim gibanjem po novem mestu je prišel pokoj in samota in speče, hladno staro mesto. Spomnil se je na mesto-pise, ki jih je bil študiral, in si dejal, da se zdaj bliža Via Giulia; ali neprenehoma naraščajoča zvedavost je postala tako velika, da je skoraj trpel. Bil je ves obupan, ker ni mogel ničesar več zvedeti. Čudil se je, da je vse drugače, kakor je bil pričakoval; njegova domišljija je neprenehoma dobivala udarce; vročica, ki ga je kuhala, odkar je potoval, se je še povečala in vse to je porodilo v njem silno željo, da bi brez odlašanja utolažil vso svojo znatiželjnpst. Bilo je šele devet, imel je še vse dopoldne časa, da se pokaže v palači Boccanera; zakaj se ne bi bil dal takoj popeljati na klasično mesto, na višavo, odkoder se vidi ves po sedmih gričih razprostrti Rim? Ko se ga je polastila ta misel, ga je tako vznemirjala, da se ji je končno moral udati.
Voznik se ni več obračal; Pierre je vstal, da mu zakliče novi cilj.
» S. Pietro in Montorio.«
Mož se je začudil, kakor da ne razume. Označil je z bičem, da je to zelo daleč, čisto tam na drugi strani. Ali ko je duhovnik ponovil svojo željo, se je ljubeznivo nasmehljal in prijazno pokimal. Prav, prav; kaj bi ugovarjal?
(Dalje).
našel zanj zanesljiva merila. Gor v nebeške višave je posegel človeški duh, zasačil tam večne zakone, pretehtal svetove, premeril nedosežne daljave,in zdaj toči večnost v svoje posode.
Eh, tisoč in tisoč ljudi ne misli na to, kadar gre zalivat staro leto s sladkim vinom in pozdravljat novo s polnimi kozarci. Človek naših dni nima časa, da bi se pogovarjal s prirodo o njenih skrivnostih in čudežih; trenotke, ko ni vprežen v vozu vsakdanje tlake, hoče porabiti za počitek, za oddahnjenje, za tisti pičli užitek, ki ga še daje sedanje življene ogromni večini ljustva. Ali ljudje, ki hite na Silvestrov večer v družbo, pa čutijo, da bi nekaj zamudili, če ne bi pričakali prve sekunde noveca leta, slede, četudi nevede, silnemu nagonu vsega človeštva, trajno učinkujočemu kakor neprenehoma tekoči čas: Da bi pozdravili novo leto jih žene večno hrepenenje človeškega rodu, spojeno z življenjem samim in neumrjoče.
Nekaj velikega, čudovitega je to hrepenenje. Nihče ne more pokazati njegovega prvega vira; nihče ne more povedati, kam da gre, kam da sili. Človek pravi, da želi sreče in da jo išče. Kako ubožna je ta beseda, ki bi rada povedala vse, pa pove tako malo, da se ne more reči manj. Kaj je sreča? Kakšna je? V čem je?
Samo slutnja ubira sledove za hrepenenjem; samo ona šepeče, da bi moralo biti v življenju nekaj lepega, blagega in blaženega, nekaj neizrecnega. Včasi se ji zazdi zasanjana lepota tako čudovita, kakor da bi cilj sploh ne mogel biti na zemlji; in kakor da bi morala biti v neskončni daljavi, da ostane nedosežna za vso večnost. In kadar se vrne oko od nje v vsakdanjost, se mu zazidi, da je vse le prevara, fata morgana, ki bega človeka, da bi ga izvabila v puščavo življenja in ga vabila po puščavi dalje in dalje, kdo ve kam, iz puščave v puščavo.
Ali zopet in zopet se vrača hrepenenje, ker je nesmrtno. Nobeno razočaranje in noben pesimizem ga ne more ugonobiti. Včeraj je bilo oblačno in predvčerajšnjem; zakaj ne bi danes zasijalo solnce, ali jutri, ali pojutrijšnjem? Toča je pobila i)olje; aj, zemlja bo vseeno zopet rodovitna. Pusta je bila mladost, ali še imaš prihodnjost pred seboj. Rodovi so trpeli in legali v grob in niso dožveli izpolnitve; ali še se bodo rodile generacije in za generacijami zopet generacije.
Staro leto — ah, kaj bi govorili o njegovih limanicah in prevarali? Novemu naproti! Cesar ni dalo staro prinese morda novo. Bodi nam pozdravljeno!
Prav je tako. Kar je obsojeno na smrt, kar je nesposobno ali preživelo, naj obupava, če se zna modro in pokojno udati neizogibni usodi. Kar je živo in zdravo, upa in mora upati.
Ali upati, se ne pravi sanjati. Človek je telesno bitje, zemljo mora imeti pod nogami, da more stopati, zrak ga mora obdajati, da more dihati, stvarno, gmotno je vse, kar tipa in pleda, Uu in posluša, vse kar sestavlja ogrodje njegovega življenja. Hrepenenje človeštva je misterij, ali izpolnjevati se more le po potih, po katerih more korakati noga.
Upanje mora biti tvorno in novo leto pomeni — novo delo.
Upaj, proletarec, in veruj! Tudi ti si del človeštva, ki mora venomer naprej, iz starega
UREDNIŠTVO ZARJE (tiskarna I. nadstr.). dopoldne in od 5. do praznikov. Rokopisi se
NAROČNINA : celoletna Avstro-Ogrsko in K 4'50, mesečna K 1 '50
Posamezne
Štev. 173.
V Ljubljani, v torek
Novo ieto.
Začeii ;,nio novo leto. Sneli smo stare koledarje s sten in prbili druge. Čakali srno v nedeljo — vsaj tisti, ki jih ni zadrževala kakšna služba, ali pa ki niso bili od dela celih tednov, mesecev, morda let, preveč utrujeni — da udari ura in odbije polr oč. Tisti hip smo upihnili vse iuči in ko smo jih zopet prižgali, se je razlegal zategnjen aaa po dvorani, zažvenketali so kozarci, nastal je šum, stiskale so se roke, voščila so šla na vse strani, godba je zaigrala bučno kompozicijo.
Kaj se je zgodilo? Pravzaprav nič. Vsaj nič posebnega ne. Čas se je pomaknil za sekundo
—	ne!... za tako majhen zlomek sekunde naprej, da ga ne moremo niti označiti. In to ni nič izrednega, zakaj to se godi neprenehoma, neprenehoma, kakor teče voda v potoku, kakor se pomikajo kolesa v uri, kakor se suče zemlja okoli sebe, kakor se vrti solnce z vsemi svojini planeti — neprenehoma, neprenehoma.
Ali vendar ima prav trenotek, ki švigne mimo nas kakor blisk, trenotek. ko začnemo pisati novo številko, pomen za človeštvo; in po pravici ga praznuje, kdor ga more. Čas, ta čudni pojm brez meja, ga ne moreš ujeti, ustaviti, določiti, to čudapolno abstraktnost je človek prilagodil stvarnosti, v kateri živi; premagal ga je s tem, da ga je razdelil in mu določil postaje
.„.,.mi.! >anči:	aska	ulica št. 8
uro» it s ,-anke o od 10. do 11. L)ldne v s A dan razen nedelj in eajo. Neirankirana pisma se ne emajo.	:	:	:
šti ali s pošiljanjem na dom za —, polletna K 9'—, četrtletna in Ameriko K 30’—
Našim citateljem.
Za novo leto pozdravljamo svoje naročnike in čitatelje v novi, povečani obliki. Želja, da ustrežemo svojini prijateljem, kolikor je le mogoče, nas je napotila, da smo povečali list, vsled česar borno lahko pomnožili gradivo. Pri tem se bomo kolikor le mogoče ozirali na potrebe svojih čitateljev in gledali, da bo čtivo »Zarje« še bolj raznovrstno kakor doslej.
Naravno je, da povečava ta reforma stroške in delo. Toda uredništvo in upravništvo je prepričano, da jima ne bo treba obžalovati tega koraka, storjenega v interesu odjemalcev. Ce upoštevajo cenjeni naročniki važno nalogo, ki io izvršuje »Zarja« med našim ljudstvom, bodo gotovo tudi' sami storili, kor morejo, da se naš list še bolj razširi in da pridobi upravništvo na ta način tista sredstva, s katerimi se pokrijejo večji stroški. Nihče izmed naših naročnikov ne živi v puščavi. Vsak ima znance in prijatelje; priporočati jim dober lisi, pač ni težavno in če bi nam vsak čitatelj, ki jc> zadovoljen z »Zarjo«, pridobil le po enega novega naročnika, bi s tem že izvršil kos kulturnega dela.
»Zarja« bo seveda tudi v novem letu in v novi obliki storila vse, kar je v njenih močeh, da ugodi upravičenim željam svojih prijateljev. Slejkoprej hoče biti »Zarja« bojno sredstvo našega delavstva; obenem bo skrbela za dobre informacije, zanemarjala pa tudi ne bo zabavnega dela.
Korakati hočemo po sedanji poti, toda vedno naprej. Zato smo prepričani, da se bo krog naših odjemalcev trajno razširjal, da se bo število naših prijateljev vedno množilo in da bodo naši čitatelji tudi naši najboljši agitatorji. Saj bodo s tem pospeševali le svoje lastne interese, katerim bo »Zarja« služil: zvesto kakor doslej.
Si/ 78866
Sajd zopet veliki vezir.
Carigrad, I. januarja. Sultan je zopet imenoval Sajd pašo za velikega vezirja. Šejh ul Islam je postal veliki kadi v Egiptu Nesib Efen-di. Večinoma ostanejo baje dosedanji ministri v kabinetu.
Sultan in opozicija.
Carigrad, 1. januarja. Včeraj je sultan sprejel nekoliko članov liberalne zveze in je svetoval, da naj bo parlament složen.
Kitajsko.
Sunjatsen predsednik republike.
V soboto smo javili, da je skupščina pokrajinskih zastopnikov izvolila dr. Sunjatsena za predsednika republike. Tisoč pojmov o Kitajski in o Kitajcih se je ob tej vesti pogreznilo v nič. Kar se je nekoliko tednov ponavljalo po telegramih iz »države središča«, pa se je po Evropi smatralo za farso, za karikaturo, je danes resnica. Težko je reči, če bo tudi jutri še resnica. Človek se skoro boji svojega upanja; tako razširjena je novest o kitajski zaostalosti, o kitajski slabosti, o vsem, kar vstane v fantaziji, kadar se sliši beseda »kitajska kita«, da se zdi človeku preniemba ogromne, absolutistične države v republiko skoraj nemogoče. Ali o vesti lii dvomiti: Skupščina se je izrekla za republiko in je izvolila duševnega voditelja revolucije drja. Sunjatsena za predsednika.
In medtem ko korakajo revolucionarji dosledno svojo pot do cilja, je v Pekingu največja zmeda, na dvoru obup. Cesarski vladi so pač še nekateri polki zvesti; toda kaj početi s to armado, ko ni nobenega voditelja več? Juan-šikaj je zahteval, naj mu dvor da trideset mili-onov telov (1 cesarski tel je vreden 680 kron), da more premagati vstaše. Dvor je odklonil to zahtevo in nato je Juanšikaj prosil za dopust zaradi bolehnosti. Mislijo pa, da je to le pretveza in da hoče odstopiti, ker ne verjame, da bi se moglo brez izdatnih sredstev še kaj opraviti proti revoluciji. Mogoče pa je tudi, da hoče le najti pravi prehod v nove razmere. Ju-anšikaju so že ponujali predsedništvo republike, ali do zadnjega časa je odklanjal to ponudbo. Nekateri mislijo, da smatra sedaj monarhijo za izgubljeno in da bi bil pripravljen postati predsednik republike.
V Pekingu je vera v monarhijo že popolnoma omajana; celo oficiozno časopisje smatra republiko za neizogibno. Glavno oficiozno glasilo pravi: »Zdi se, da mora priti republika; kljub vsem nasprotnim trditvam ni resnično, da Kitajsko še ne bi bilo zrelo za republiko.«
Kaj počenja dvor, tega ne ve nihče, večinoma pa mislijo, da je cesar s svojci že zapustil Peking.
Skoraj sočasno z vestjo o izvolitvi Sunjatsena za predsednika republike prihaja drugo važno poročilo. Mongolija, doslej del kitajske države, je razglasila svojo neodvisnost. Ali natančneje: Verski poglavar budistične duhovščine, Kutuhta, zastopnik dalaj lame, se je proglasil za vladarja Mongolije.
Ze pred tremi tedni se je poročalo, da je Mongolija razglasila svojo neodvisnost. Zadnja leta se je mnogo Kitajcev izselilo v Mongolijo; vlada je to rada gledala, ker je mislila, da postanejo na ta način vezi med Mongolijo in pravo Kitajsko tesnejše. Zgodilo pa se je narobe; Mongoli se niso sprijaznili s tem naseljevanjem in mogoče je, da je prav ta nezadovoljnost pospešila razglasitev neodvisnosti. Kitajski »am-ban« (guverner) je moral odstopiti in mongolski amban, ki je imel doslej le ime, je prevzel njegove posle. Tudi cesarski oficirji, ki so imeli po Mongoliji nabirati rekrute, so se bili morali umakniti. Zadnji teden so se zbrali mongolski knezi v Urgi in so sklenili izvoliti Kutuhto za vladarja ter pripraviti vse za njegovo kronanje.
Konec premirja.
Hankov, 1. januarja. Premirje je včeraj poteklo. Republikanci so iz Vučanga začeli stre-ljati na Hanjang.________________________________
NOVIČK.
* Ubežni morilec. Poročali smo že, da se je izvršil v Horicu na Češkem vlom v kon-sumno društvo in so vlomilci ustrelili predil-nega mojstra Rybo, ki se je zoperstavil vlomilcem. Kmalu nato so vlomilce prijeli, bili so trije anarhisti. Izročili so jih praškemu okrožnemu sodišču. V torek ponoči pa je všel iz ječe 221etni Jan Horuna skozi luknjo, ki jo je bil vdolbel v zid.
* Z žlicami sta hotela izdolbsti odprtino. Franc in Karl Slaba, ki sta bila izvršila prejšnji mesec v vlaku drzen roparski napad na poročnika Wolfsbergerja in pozneje v svojem stanovanju na denarnega pismonoša Melihnarja, sta zdaj v zaporih praške kaznilnice. Na sveti večer je zaslišal čuvaj iz omenjene celice sumljiv šum, šel je pogledat in je opazil obadva zločinca, kako sta neumorno dolbla v steno luknjo, da bi skozi njo prišla na hodnik. Obadva kaznjenca so shranili na varnejšem kraju.
* Aretacija iia ženitovanju. Iz Runuinije je pobegnil v Brašo mesar Josip Rončiu, ki so ga rumunske oblasti zasledovale vsled raznih sleparstev. Iz Braša je dal poročati v rumunske liste, da je ponesrečil in da ne živi več. Vsled tega so rumunske oblasti ustavile zasledovanje sleparja. Medtem pa je policija zvedela, da se je komaj 261etni Rončiu zaročil pod napačnim imenom s hčerko trgovca Dumutruja in da bo poroka v soboto. Ko je dospel Rončiu v Tesu-ciu na kolodvor, ga je pričakovala nevesta z vso rodbino; dva policista pa sta ga prijela kljub njegovemu odporu. Nevestin oče pa je bil tako uverjen o nedolžnosti svojega bodočega zeta, da si je izprosil dovoljenje, da se izvrši poroka. To se je tudi zgodilo ali par ur pozneje je policija odvedla premetenega sleparja v zapor.
* Krvavo dejanje častnika. V Tuleei na Ru-munskem je udrl kavalerijski poročnik Bodna-rescul v stanovanje varietetne pevke Giacome. Takoj sta se hudo sprla, ker je hotela pevka prekiniti razmerje s častnikom. Bodnarescul je polil igralko po obrazu z vitriolom in jo težko
poškodoval. Nato je pobegnil. Hišni prebivalci so ga zasledovali. Bodnarescul je oddal več strelov na zasledovalce. Policaj in dve drugi osebi so se zgrudili mrtvi, več oseb je bilo precej hudo ranjenih. Častnik je nato ustrelil sam sebe.
e Blaznik z revolverjem. V breslavskem hotelu je ustrelil tujec, najbrž Anglež ali Arne-rikanec, na vratarja večkrat iz revolverja, a ga ni zadel. Vratar je obvestil policijo in hotelske uslužbence. Ko je prišla policija na hodnik, je oddal nanjo tujec več strelov ter ranil enega stražnika. Besnemu gostu se ni bilo možno približati poldrugo uro, ker je od časa do časa streljal. Policija je bila slednjič prisiljena, da rabi orožje; tujca so ranili na roki in nogi. Šele tedaj so zmogli besnega blaznika in so ga odvedli na stražnico.
* Podkupovalna afera. Generalnega prokuratorja francoske ljudovlade de la Valleta so nameravali prestaviti v Alžir. Ker pa bi bil Valette rad ostal v Parizu, se je obrnil na vplivnega poslanca Cegcaldija s prošnjo, da bi mu izposloval še nadaljne bivanje v Parizu. Cec-caldi mu je obljubil, da bo vplival v tem smislu. Cez par dni pa je dobil pismo s tisoč franki. Poslanec je takoj naperil proti pravdniku tožbo vsled podkupljenja. Justični minister je ukazal, da se uvede proti Valettu preiskava. Valette taji, da bi bil on poslal tisoč frankov.
* Postreljeni policisti. V Nikolajevu so hoteli policisti prijeti več zločincev. Zločinci so se postavili v bran in ustrelili dva policista in enega težko ranili. Šest zločincev so prijeli.
* Trideset otrok v plamenu. V Cherster-fieldu na Angleškem se je zbralo v kinematografu 30 otrok, da jih fotografirajo za kinematograf. Otroci so bili opravljeni v lahko obleko. Eden od dečkov si je prižgal cigareto in se po neprevidnosti dotaknil z njo poleg sedeče deklice, ki se ji je obleka takoj vnela. Hipoma se je ogenj razširil in otroci so bili vsi v plamenu. Pet otrok so prenesli umirajoče v bolnico, drugi so bili več ali manj opečeni.
* Dvojen umor v Londonu. Skrivnosten zločin vznemirja London. V restavraciji Ham-burgstreeta, kjer je svoj čas izvrševal Jak raz-paralec grozodejstva, so našli mrtva restavra-terja Miihlsteina in njegovo ženo, obadva s prebodenimi prsi; ležala sta v mlaki krvi. Postelja je bila polita s parafinom in je zgorela. Policijska preiskava je dognala, da je izginilo več denarja; v stanovanju so našli razmetano lepo-tičje. Slutijo da so zločinci člani igralnega kluba, ki se je shajal v Miihlsteinovi restavraciji in mu je bil Miihlstein pred kratkim odpovedal prostore.
Nepotreben prepir.
Po deželni konferenci, ki se je vršila v Trstu in vsled resolucije, ki jo je predložil sodr. Eerfolja in katero je prevzel politični odbor kakor svojo o zadevi slovenskih šol v Trstu, se je vnel nepotreben prepir med raznimi sodrugi, kateri skušajo dokazati, eni: da je resolucija ponesrečen politični akt, drugi pa: da je čisto srečen in nujno potreben akt slovenske socialno demokratične stranke v Trstu. Zato dovolite, sodrug urednik, da tudi jaz povem svoje skromno mnenje o konferenci in o resoluciji.
V	prvi vrsti moram priznati, da sta vsej tej aferi kriva največ politična odbora, katera nosita tudi vso odgovornost za vse one neured-nosti, ki se dogajajo v stranki, ker sta politična odbora zato postavljena, da vodita stranko in da dajeta mestnim in državnozborskim poslancem navodila, kakšno stališče imajo zavzemati pri enem in drugem vprašanju, kar se pa, žal, v tem slučaju ni zgodilo.
Ni moj namen morda braniti sodruga Pue-cherja, kateri je glavni krivec v tej zadevi, in kateri bi moral vedeti, da ne zastopa v mestnem svetu in deželnem zboru svojo osebo, temveč da zastopa stranko in njene pristaše slovenske, italijanske in nemške narodnosti, ter da mora govoriti le v imenu stranke in njenih pristašev in da se ne sme postavljati na nikakšno pristransko stališče niti v kulturnih vprašanjih, temveč da mora kakor zastopnik socialno-de-mokratične stranke žigosati na podlagi narodne enakopravnosti obe nam nasprotni narodni stranki. On pa ni tega storil, temveč se je postavil na stališče, katero nikakor ne odgovarja socialističnim principom. Radi tega je sodrug Puecher vreden graje in jaz sem prepričan, da mu jo konferenca italijanskih sodrugov tudi izreče.
Ne bom se oziral na dokazovanje sodrugov, temveč se bom bavil na kratko z resolucijo.
Resolucija sama na sebi ni popolna in jasna, temveč je sestavljena nekako bolj filozofsko. V resoluciji trdi sodrug Eerfolja, »da so C. M. šole v Trstu le za sedaj edini nadomestek slovenskega javnega šolstva, in sicer toliko časa, dokler nam italijanska meščanska večina negira javne šole.«
Tukaj nastaja vprašanje: »Kdaj pa smo bili proti C. M. šoli v Trstu, in je-li naša dolžnost, da sploh zahtevamo podporo od občine za C. M. šole v Trstu?« Jaz sem ravno nasprotnega mnenja, kakor nekateri sodrugi, ki priznavajo, da je C. M. šola le za sedaj edini nadomestek, in da je nesocialistično nasprotovati C. M. šolam v Trstu.
Mi vsi znamo, da je Ciril-Metodova družba popolnoma strankarska in da se izrablja tudi v strankarske svrlie. Vem se spominjati, ko je dr. Tavčar nazival na eni glavnih skupščin tržaške delegate koritarje. Tisti čas, ko je bila družba v rokah odbora sestavljenega iz klerikalne in liberalne stranke, se je kričalo, da je družba preveč klerikalna; sedaj so »klerikalce« izpodrinili in sedaj se nahaja družba v »liberalnih« rokah in vidimo, da družba ni prav nič več liberalna kot prej, temveč da se je izkorišča le v liberalne strankarske namene. Zato ni naša naloga, da se kregamo za podporo »Legi« in C. M., temveč da zahtevamo za vse narodne manjšine občinske oziroma državne šole; za take podpore naj se kregajo meščanski poslanci, kateri nimajo bolj nujnega dela. In ravno tukaj leži krivda na političnih odborih, katerih
dolžnost je bila dati direktivo mestnim poslancem v tem vprašanju.
Na vsak način se ne more sodrug Eerfolja bahati s tem, da je ta resolucija bila sprejeta z večino glasov, ker treba priznati, da je bila vsebina resolucije takorekoč sugerirana navzočim sodrugom, katerih večina je še malo praktična in poučena v tako važnih vprašanjih in in da večina starih izkušenih sodrugov ni bila navzoča na konferenci.
Zato se mi zdi vsa ta polemika nepotrebno prepiranje, in naj sodrugi predlagatelji in oni ki so za resolucijo glasovali — čeravno je to težko — priznajo, da je zadeva taktično in teoretično zgrešena, ter počakajmo, kaj poreče
o	tej zadevi višja instanca, t. j.strankinzbor,kateremu bo sicer tudi težko soditi stvar s taktičnega stališča, ker bo navzoča večina sodrugov, katerim niso znane tukajšnje lokalne razmere.
Zato upam, da bo te polemike kmalu konec, ker ne bo te zadeve prav nič zboljšala, kajti kar je sklenjeno, to se mora vpoštevati, čeravno smo nekateri mneja, da je & zadeva zgrešena.
Trst, dne 29. decembra 1911.
-ic.
Premnogo ljudi se brezuspešno bojuje zoper zastarelo zaprtje, samo ker se ne p>služujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bonbe gu posnamemo, da s; se s pomočjo naravne Franc Jožef ove grenčice čestokrat dosegli točni, gotovi in popolnoma zadovo ljivi uspehi celo v ra kih slučajih, kjer tiso druga sredstva obetala nikakega znatnega učinka.
> Ljubij&i&a tu Kr&iijsiM*
— Deželni glavar pl. Šuklje je odstopil in .Slovenec" mu pripravlja nekrolog. Ker je imel dva praznika časa, smo prepričani, da je nabral dovolj superlativov za slavospev, ki ga danes po nudi svojim čitateljern. Namignil je že v soboto, da bo njegovo pero škitalo, kakor da piže iz sa mega navdušenega prepričanja, umakslo pa se bo v golo hinavščino, in kdor ne zna brsti ni-robe, bo moral poskrbeti za, svojo glavo, da ne pride v njej kaj navskriž. Če navaja Šuklje zasebne razmere za vzrok svojega odstopi, je razumljivo, da noče razkladati, kako je prišel v konflikt s stranko, kateri je bil žrtvoval svoje prepričanje. Ali menda ga sploh ni človeka, ki bi verjel v te »zgolj zastbne razmere"; lakaj vse kar se godi v deželnem dvorcu, tudi ae ostaja tajno in klerikalne intrige zoper Šuklj*ta so že davno znane po vsej Ljubljani. Občudovanja vredna hinavščina je torej, če pripoveduje zdaj „S!ovenec“, da sprejema vest o Šukljetovi demi-siji z „odk itim obžalovanjem" na znanje. Enaka je hinavščina, če izreka upanje, da se Suklje ne odtegne definitivno javnemu delovanju Kaj pa naj še začne v javnosti, ko so ga pahnili s stola, kamor so ga bili pokadili kot slamorezca ? Klerikalni list mu bo napisai bombastičen panegirik; ali vsaka beseda v njem bo pomenila „ti:quiescat in pace*.
— Deželni zbor se skliče bogi/e kdaj Suklje je demi>ioniral, baron Uchtenberg je baje bolan in klerikalci se vesele, da jim zopet ni teba zborovati »Slovenec" kar ne more zatajiti te radosti, pa pripoveduje, da je do 27. februarja časa dosti. Drugi deželni zbori tožijo venomer, Qa nimajo dosti časa za delo, našemu — vsaj njegovi klerikalni večini — bi pa bilo najljubše, če sploh ne bi bilo treba zborovati. To je pač zalo, ker je klerikalna 'stranka .demokratična".
— Nekakšen .Dan", čigar nameni se nam zde precej oblaženi, je komaj prilezel iz tiskarskega stroja, pa že misli, da je njepov poklic zaletavati se v socialno demokracijo.^ I\’e vemo, če velike političarje, ki se tam zbirajo, sploh kdo vprašuje za svet; socialni demokrate jih že ne, zakaj če bi se morali od „D.ievove“ modrosti učiti, bi bilo desetkrat bolje pokopati stranko. Socalna demokiacija se ni ustanovila zato, da bi pridobivala »simpatije* bnevarjev, ampak zato, da zastopa interese delavstva, o katerih ima modri „Dan“ toliko pojtr.a, kolikor piščanec o Pythagorejevem nauku. Menda bi to najnoveiše mladinstvo rado zopet na svoj način vodo kalilo med delavci. Le da ne trati po nemarnem čas, naj blagovoii vzeti na znanje, da pozna naše delavstvo predobro vse te limanice, ki so bile že na dvajset različnih načinov namazane ; zrelosti našega delavstva naj ne sodi po sebi, ker bo drugače doživelo preveč razočaranja. In svoje simpatije, s katerimi bi rado krošnjarilo, naj spravi; za to rebo ni nobene potrebe med našimi delavci. N hče ne prosi zanjo in tudi kupoval je ne bo nihče.
— Umrli so v Ljubljani: Josip Kremžar, kurjač v p., 33 let, Marija Rafaela Močnik, rejenka, 7 dni, Anton Zorc, kajžar, 68 let — vsi tiije v deželni bolnici; Angela Žgajnar, delavčeva hči, 7 mesecev, Streliška ulica 15; Adolf Valentinčič, rejenček, 9 mesecev. Zaloška cesta 13.
— Žrebanje ljubljanskih srečk. Danes 2. januarja je v prostorih tukajšnje mestne blagajne 47. žrebanje ljubljanskih srečk. Začetek ob 10. dopoldne. Izžrebalo se bo 800 srečk z glavnim dobitkom 50.000 kron. Mestna blagajna je ta dan zaprta.
— Samomor Ljubljančanke. Na Reki se je zastrupila te dni 24 letna blagajničarka Marija Gradišarjeva, hči hišnega posestnika s Karlovške ceste, ki je letos umrl. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.	“
— Teža domačega kruha, d so sklenili, da od 1. januarja c ne sme vagati nad 4 kilogram)' ne nad 5 kilogramov. Pravijo, ž, ko peka in računi bolj izpod tl te želje ljubljanskih pekov go/ težko izpolnjevati.	k
— Električna razsvetljavi neprilično je bilo za Kranjce, z dvor in novi most nista imeh) ljave; ponoči je bila tema kfij; pa se je občinski svet zgen ž trično razsvetljavo na cesti i» gori pet žarnic, na mostu aJ£ s tem odpomoreno, dasi raztU ni zadostna.
— Iz resne dolit,	’o	d tem zaglav^m
»Slovenec« z dne 21 i	t.	m. zlegel zopet ne
kaj traparij. Seveda;	>,	izbral Bistričane K
jih že od nekdaj klerii	d	trobilo hudo sovra;
ir. rado napada. Kleriki. > glasilo zvrača vsvc jih noticah vso odgo\ot ost za draginjo na b striške mesarje in in{u rijska podjetja, mi si cer nočemo zagovaija t bistriških mesarjev bo to storil trnovski Ue tkalni župan in mesar Torej pač pa pozivati« > trnovskega klerikalnega župana, da začne neso prodajati cenejše in gre z dobrim zgledom naprej. Da je draga živina, se pa zahvalite klerikalcem za njih hudodelsko politiko v državnem zboru, ki brani iz bližnjih dežela uvoz živine v naše kraje in ki nasprotuje uvozu argentinskega mesa. Casi se spreminjajo in ljudje bodo kmalu spoznali v farovžu ljudske sovražnike. Če je sedaj dekan v Trnovem za občinske volitve pridobil liberalnega gromovnika Urbančiča na svojo stran in je Urbančič sedaj tako črn klerikalec, kakor vsi drugi občinski odborniki, nas taka lepa^ koinpanija le veseli. Ljudje lahko spoznajo značajnost tega moža in še vse polno drugih enakih magnatarjev v okolici. To profitarstvo pa ne bo imelo več dolgo teka.
— Št. Rupert na Dolenjskem. Od nas le redko dobite kako poročilo. Če bi Vam pa hotel kaj poročati, bi Vani itak imel opisovati same že znane praktike klerikalnega gospodstva, kakor se pojavljajo po celi deželi. Tako imamo tudi pri nas prav v k;atkem občinske volitve. Kaplan Štrajh že sedaj prav drzno agitira. Omahljive volilce pridobiva s tem, da vsakemu plača 20 kron pod naslovom podpore za po-vzdigo živinoreje. Dobe se pa po nekaterih krajih še ljudje, ki se mu ne dajo kupiti. Nad te se je spravil zadnji čas s tem, da se pripelje k njim s šentjernejskim velikim motorjem in jih straši ž njim, da jih bo »ta hudič« vzel, če ne bodo volili klerikalno. Ali nimajo oblasti proti takemu počenjanju res nobene moči?
— Spoanja S sna. udoor organizacije železničarjev se zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da se je veseiica na Silvestrov večer tako dobro obnesla.
— Potres. Sinoči se je čutil potres. Ob tri -četrt na enajst je sledilo 12 lahkih potresnih sunkov nagloma dru^ r& drugim. Smer je bila od jugozapada proti severovzhodu.
Štajersko
— Z revolverjem. V Celju je popival dne 22. pret. m. branjevec I. Koziker iz Liboj. Opoldne se je vračal židene volje domov in je stopil v svojo hišo, ko je njegova žena ravno dojila. Zakonca sta se sprla in je Koziker odšel s pret-njo: »Danes morata biti le dva mrtva U Kmalu pa se e vrnilzrevolverjeminjeustrelil na ženo,ki je imela dojenčka v naročju, a je k sreči ni zadel. Strel je privabil sosede in so izpulili divjemu pijancu orožje. Na božični večer je bil Koziker v Stadlerjevi gostilni. Oborožen z velikim kuhinjskim nožem je šel v kuhinjo in je hotel planiti na deklo Julko Ševškovo, ki je ušla. Vsled alkohola pobesneli mož je dvakrat ustrelil za Ševškovo, a na srečo ni zadel. Orožniki so nevarnega pijanca aretirali in ga izročili okrožnemu celjskemu sodišču.
Koroško.
— Ljubezenska drama. Dne 28. t. m. se je
odigrata v Celovcu ljubezenska drama. Ob pol-devetih zvečer je ustrelil računski podčastnik 7. kompanije 17. pešpolka. Modrijan v gostilni svojo ljubico, Jerico Drobničevo. Modrijan je ustrelil nato še nase, a se je le lahko ranil in so srn prenesli v bolnim. Krvavo dejanje je izvršil podčastnik najbrž sporazumno z Drobničevo. Dekle mu je bilo poslalo popoldne po služkinji pismo, nakar je zavžila obilo vina in legla v postelj. Nato je prišel Modrijan in tedaj se je odigrala krvava drama. Krogla je šla deklici skozi levo sence in odtod noter do desne lopatice. Vzrok umora in samomora ni znan. Mrtvo truplo Drobničeve so prepeljali v mrtvašnico.
ibljanski peki 2 testo štruc ti testo hleba jim pojde ta-, Proletarcem o ne bo pre-
Kranju. Zelo cesta na kolo-
ikake razsvet-v rogu. Zdaj oskrbel elek-lostu. Na cesti Glavni sili java še vedno
GoriSKo.
—	Prostaški lekarnar v Nabrežini. Dne
26. grudna so se pred hišo bolniške blagajne zbrale žene in dekleta, da posetijo ženski shod, ki je bil napovedan za 3. uro popoldne. Nekatere žene so si hotele ogledati notranje prostore preurejene hiše. To pa ni bilo všeč lekarnarju, pa je pričel na vse grlo kričati in psovati prestrašene žene. Ko je sodrug Erandolič naprosil gospoda lekarnarja, da naj vendar molči in pusti uboge žene, ki mu niso prizadele nič hudega, v miru, se je zadrl neotesanec: Molčite! — če ne vas vržem po stopnjicah dol, da si polomite kosti. Nekateri sodrugi so nasvetovali, da se telefonično pokliče dr. Treves iz Trsta. Gospodu lekarnarju svetujemo, da brzda svojo prostaško naravo; on živi od nas iu n« mi od njega. Več navzočih.
Iz kapitalističnega močvirja
Oderuška afera miljonarja, rodoljuba in vit^a K. Gorupa.
Časih so odgrne zastor, odgane se palcoia > in izza lažnjivega zastora, izpod golju*>ie maske zareže grdobne spake kapitalističnega gospodarstva. Navidez lepo počesano giadko ob n to in orokavičeno se kaže naokok najpodiejse izkoriščanje, najkrutejše tlačanstvo zavija v sveta pravna načela. Ampak po zlatu lakoma-joči buržvaziji postajajo širokovestni, njenim potrebam prikrojeni paragrafi sčasoma preozki in od časa do časa se vjame slepo srebroljubj*-razuzdan pohlep živih denarnih avtomatov' oklepne mreže kriminalnih zakonov, lo • primerilo odličnemu tržaškemu rodo , večkratnemu miljonarju vitezu Kornetu * pu, ki je bil - kakor smo že na kr^o sporočili — zaradi oderuštva obsojen J zapora. Tak slučaj ie živa sen^ija. Ne da bj bil vitez Gorup senzacijska	.
smetani, ko plava po vrhu ^danjt d -	\
slabši med najbolj/Uni;	tosH
nalne manipulaci* ><> običajni vsakdanji posli
te presejane druž	.Noobl^{.n0k razodeva no-
je sodno razkritji -h praktik, ki *
%
tranjo trhlobo, Aoemsko n ravo aitalistične družbe.	*	I
Predzgodovina umazane j ikre.
O oderuški aferi smo dobili; sledeče poro-
čilo:
Gospod Andrej btolfa, stav bni podjetnik in bivši oosestnik trinajst petnad stropnih hiš v Trstu je daroval bratoma Gomb; č 40.000 K, ki sta jih morala plačati zanj spom adi 1906. neki tržaški tvrdki kot sožiranta, ker f e prvi in glavni Štolfov žirant trgovec Zaccar a postal jnsol-venten še pred zapadlostjo teh menic, btolfa, videč da sta prišla brata Gomb ič s tem v zadrego, ju je hotel kot dober O imbačev sosed denarno popolnoma odškodov« ti na ta način, da je naročil maja 1906. gosp. 1 ornehju Gorupu v Trstu, da izplača iz njegove ga (Štolfovega), od Kornelija Gorupa dovoljen jga, na gorenjih hišah intabuliranega kredita per 280.000 K, znesek 40.000 K bratoma Goml rač v kritje meničnega dolga, ki sta ga omenjena brata za Štolfo poravnaia. Gorup je v t o privolil s pogojem, da mu Štolfa izda v večjo sigurnost še venten še pred zapadlostjo teh menic. • btolfa, po Gorupovenr računu, še dobiti iz intabuliranega kredita per 2S0.000 K), kar je Štolfa tudi podpisal in sicer 29. maja 1906. z izrecnim naročilom, da od tega zneska izplača takoj bratoma Gombač 40.000 K. Premotrivši dobro vso situacijo, posebno bratov Gombač, je Gorup zahteval za izvršitev tega izplačila 16.000 K provizije. Ker mu je njegov takratni odvetnik, ki je vsa ta pogajanja vodil, pripomnil, da je to ne-čuvena zahteva, tembolj, ker se gre v tem slučaju za pomoč dvema rojakoma, ki sta prišla po naključju in po prijateljstvu kot Štolfova soseda v tak mučen položaj, je Gorup zahtevano provizijo znižal na 10.000 in končno na 8000 K, toda s pogojem, da mu brata Gombač to provizijo naprej plačata. Sukcesivno je potem zahte-yal še 5000 K in sicer 3000 K kot odpravnino Štolfi za cediranih 40.000 K, 275 K za ogled Štolfovih hiš v svrho izplačila tega zneska. 7% kvartalne antecipatne obresti (6% obresti in */«% provizijo vsako četrtletje od 53.000 K) ter odvetniške in druge stroške v skupnem znesku 1725 K. Ieh 13.000 K sta morala brata Gombač izročit! Gorupu v gotovini, še preden je izvršil obljubljeno opracijo; ker mu nista hotela in mogla takoj izročiti, je napravil zemlje-knjižno zaznambo na Gombačevem posestvu v Trstu, da ne smeta svojega posestva v Trstu ne obremeniti, ne prodati, dokler mu ne plačata zahtevanih 13.000 K.
Kljub temu, da je imel Gorup že v rokah od Štolfe podpisane menice za 53.000 K in da je bil ta znesek intabuliran na Štolfovih hišah na jako sigurnem mestu Gorupu v dobro (pokritja je bilo baje takrat še čez 700.000 K) in kljub temu, da sta brata Gombač že izročila v gotovini
13.000 K, ni še hotel izplačati 40.000 K, marveč je čez nekaj časa izsilil še izjavo, s katero sta mu morala posebej še brata Gombač garantirati za pokritje vsake njegove (Gorupove) eventualne izgube pri dražbeni prodaji Štolfovih hiš. I emu sta brata Gombač ugodila, ker sta bila prepričana, da Gorup ne bo imel pri prodaji hiš nikake izgube, ter da vendar enkrat prideta v posest teh 40.000 K.
In tuclj ko je imel še to izjavo v rokah, ni hotel izvršiti te operacije kakor prvotno domenjeno. marveč je ta znesek čez več tednov naložil pri Tržaški posojilnici in pozneje pri Jadranski banki na ime Gorup-Gombač s klavzulo, da smeta brata Gombač razpolagati s temi 40.000 K šele po eventualni prodaji Štolfovih hiš in če ne bo imel 011 (Gorup) pri tej prodaji nikake izgube. Dotlej pa (čujte in strmite!) si je pustil plačevati 7% antecipatne obresti, kvartalno 1050 K, in sicer od celega zneska per
53.000 K (40.000 in 13.000 K), toraj tudi od njemu posebej v gotovini izročene dvajsetodstotne provizije per 8000 K, odnosno 13.000 K, čeravno ni izvršil dogovorjene operacije, in čeravno ni, vsled omenjenih izsiljenih izjav, tudi absolutno nič riskiral, ker je bil na vse strani zavarovan. Vsakemu se zdi to absolutno nemožno in neverjetno, toda resnično je le, ker je bilo vse z dokumenti dokazano in ker so tudi razne priče pod prisego vse to potrdile.
To je bila tudi ona kardinalna točka, ki je Gorupa tako obremenila, da je državno pravd-ništvo moralo dvigniti proti njemu obtožbo radi oderuštva.
Da ni Gorup izplačal omenjenh 40.000 K tudi potem, ko je bil vsestransko zavarovan in ko je že tudi provizijo inkasiral, je bilo očivid-110, da si je hotel vseh 53.000 K krivičnim in zvijačnim potoni prilastiti. Brata Gombač sta pričela uvidevati, da morete priti mogočnemu in brezsrčnemu miljonarju le potom kazenske vadhe do svojih pravic, ter sta Gorupu tudi ■> tem govorila, a vse zastonj, živel je v samo-
1	vesti, da njemu ne more priti nihče do živega. Ker ni Gorup pravočasno izplačal obljubljenih 40.000 K, sta morala brata Gombač najeti enako hipotekarno posojilo na svoje posestvo, da sta mogla poravnati menični dolg za Štolfo, ter tako po Gorupovi krivdi plačevati obresti na dveh straneh, kar je bilo Gorupu dobro znano.
Gorup ie takoj naslednjega leta 1907. povzročil ter dosegel, da so šle Štolfove hiše na dražbo, in sicer vseli 13 kolosov na en dan; in ker ni bilo dovolj dobrih kupcev za vse hiše — kar se ni čuditi pri taki masi petnadstropnih hu in pri taki svoti — je Gorup kupil zadnjih 6 h.š za tako nizko ceno, da ni bil z vsemi svojimi ndatki in terjatvami samo popolnoma poki it, marveč da je pri teni napravil še prav iz-)0™° Turčijo, ker je po uradni cenitvi profi-tiral tez Hit.noo K, v resnici pa mnogo več.
Da tudi p,> tej prodaji ni hotel o izročitvi ze večkrat omenjenih 40.000 K nič slišati. Nasprotno, namesto da bi izplačal ta znesek, je vložil po svojem novem odvetniku dr. A. eivil-prot>. bratoma Gombač za plačilo '•000 K z vsemi obrestmi vrud do plačilnega „ M	Z|iesek	da je 011 (toraj tudi onih
0 K, ki sta mu jih dali brata Gombač), iz-
plačal meseca maja 1906. zakonskima Štolf, dopolnilo svojih vknjižb na Štolfovih hišah. 1 temtakem je Gorup vedoma še svojega odvet-na Štolfi, ne bratoma Gombač ničesar, in drugič, je zahteval vrhu že enkrat plačanih mu
13.000 K provizije i. dr., še nadaljnih 13.000 K z obrestmi vred. Toraj je fingirai izplačilo
53.000 K, ni nič riskiral, je potegnil dvajsetodstotno provizijo, je inkasiral 7% obresti od obljubljenega pa neizplačanega zneska per 40.000 K ter od posebej izročene mu provizije in koncem vsega se je osmelil še tožiti za povračilo
53.000 K in vseh stroškov.
Moralni čut tržaškega narodnega prvaka.
To brezobrazno oderuštvo Kornelija viteza Gorupa pa ni žalilo moralnih občutkov »narodnega voditelja«, »ljudskega tribuna« — in kakor se že glasi naslov tržaškega narodnjaškega veličanstva — dr. Rybara, ki je pri razpravi slikal Kornelija viteza Gorupa, ta cvet tržaške narodnjaške družbe kot nekakega an-gelja.
Vitez Gorup pred kazenskim tribunalom.
Na to skrajno predrzno in absurdno Goru-povo početje, sta brata Gombač potem, ko sta uvidela, da se z Gorupom ne da absolutno ničesar mirnim potom doseči, ter da ne misli vrniti niti zastonj inkasirane 20% provizije ter nepravično in protipostavno potegnjenih 7% obresti od 53.000 K, takoj vložila po svojem odvetniku gosp. dr. Brnčiču kazensko ovadbo zaradi oderuštva na državno pravdništvo v Trstu.
Več kot dve leti so razni sodniki vodili poizvedbe ter vso zadevo prerešetavali; in rezultat cele te preiskave je bil, da je državno pravdništvo moralo zoper Kornelija viteza Gorupa dvigniti obtožbo radi oderuštva po § 1 in
2	z dne 28. maja 1811., št. 47, ter da ga je moralo tržaško deželno sodišče obsoditi dne 13. t. m. na en mesec strogega zapora z dvema postoma, na 800 K denarne globe, odnosno v slučaju ne-iztirljivosti v nadaljnih 40 dni zapora, ter v povrnitev stroškov.
Gospodarske manipulacije Gorupove. — Kapitalistične provizije.
Cela razprava je podala jako čudno sliko o značaju in poslovanju večkratnega milijonarja Kornelija viteza Gorupa. Tako je n. pr. priča stavbni podjetnik gosp. A. Štolfa pod prisego izpovedal, da ga je Gorup pri giro 300.000 K, prikrajšal v prav kratki dobi za 130.000 K na obrestih in provizijah. Druge priče so povedale, da se je Gorup pri nekem pogajanju izjavil, da si zaračuna pri enakih poslih v gotovih slučajih tudi po 30—40% provizije, da sta brata Gombač skušala vso stvar do zadnjega trenotka mirnim potom poravnati ter da se je pričel Kornelij šele potem, ko je bila proti njemu kazenska preiskava že v polnem tiru in ko je videl, da piide na zatožno klop, pogajati se po svojem odvetniku gosp. dr. Abramu z bratoma Gombač in da je prišlo pred obravnavo med njimi tudi do gotove denarne poravnave, ki jo je takoj Gorup izplačal, na kar sta brata G. na prošnjo dr. Abrama izjavila, da odstopita od nadalj-nega kazenskega preganjanja. Zadeva pa je bila preumazana in že občeznana, da se nadalj-110 preganjanje nikakor ni moglo več vstaviti.
»Ljudski zastopnik« dr. Rybar — zagovornik oderuškega milijonarja.
Zagovorništvo je prevzel v zadnjem tre-notku gospod dr. Rybar, ker dr. Abram in drugi odvetniki baje niso hoteli nastopiti kot zagovorniki oderuštva. Dr. Rybaru se šeje to v zlo, posebno še, ker je hotel vso krivdo, da je prišel njegov »biser« klijent na zatožno klop, zvaliti na brata^ Gombač. Nezagovorniki oderuštva pa so mnenja, da je Gorup sam sebe spravil na zatožno klop in se tudi sam obsodil, kajti brata G. sta storila proti Gorupu le korake, kakršne bi gotovo vsak storil, tudi gospod dr. Rybar, ako bi se nahajal v njihovem položaju. Ravno zato pa smo hoteli to stvar še enkrat in kolikor mogoče natančno v javnost spraviti, da si more vsakdo napraviti svojo sodbo o celi aferi.
O tem zanimivem procesu so razni listi živahno razpravljali in razsodbo je splošno vsevprek odobravalo. »Indipcndcnte« z dne 19. dec. 1911 pripominja, da se delajo od merodajne slovenske strani že vsi mogoči koraki, da ga kasa-cijski dvor na Dunaju oprosti. Občno mnenje je seveda kar se oprostitve tiče, drugačno. Sicer pa baje že tečejo proti njemu dve drugi slični obtožbi radi 60 tisoč in 30.000 K. Tržaški list »Coda del Diavolo« omenja v svojem poročilu o tem procesu v št. 119 in 120 z dne 16. in 20. dec. 1911, da ima Gorup že drugo enako ovadbo naprteno, ker si je pri hipotekarnem posojilu 30.000 K obdržal na proviziji in obrestih
10.000	K, in ker si je zaračunal za enkratno pot v zemljiško knjigo 600 K. Zato poživlja list vse dosedanje oškodovance, naj se sedaj zdramijo ter energično nastopijo proti njemu in drugim enakim pijavkam v Trstu. Seveda se sedaj Gorup žuri poravnati vse take imenitne zadeve mirnim potom, da ga ne doleti enaka, ali pa še hujša usoda od one z dne 13. decembra.
Govori se tudi, da se hoče sedaj Gorup s pomočjo nekaterih neznačajnežev na vse načine znositi nad krivci prizadejane mu sramote, da se zopet po možnosti rehabilitira. No take pret-nje pa mislimo, da prizadetim prav malo impo-nirajo. Pač pa vemo pozitivno, da se sedaj obrača ustno in pismeno na razne količkaj uplivne osebe z milimi prošnjami, naj 11111 pomagajo iz tega zanj sramotnega položaja. Ce bo pa kje vslišan, je drugo vprašanje, ker vsakdo, ki Kornelija dobro pozna, ve, da obljubil bo veliko dal pa ne bo nič.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj se igra prvič Finžgarjeva izvirna ljudska igra »Naša kri«. Gledališkemu občinstvu je Finžgar znan kot avtor »Divjega lovca«. Izvirne drame, ki so kaj več kakor diletantovski poiskusi, niso pri nas še vsakdanji dogodki; torej je pač pričakovati, da bo gledališče nocoj polno.
Opereta. V soboto je gostovala gospodična Janovn jz Trsta v vlogi Juliette v »Grofu Luksemburškem« na ljubljanskem slov. odru. Gospodična Angela Janova je jako simpatična prikazen, ima temparamenta, rutino, prijetne kretnje, in je vse te dobre lastnosti pokazala v najboljši luči. Občinstvo jo je zelo ljubeznivo sprejelo, mnogo aplavdiralo in jo počastilo tudi s cvetjem. Ce je gospodična Janova gostovala za angažma, tedaj menimo, da je njen pravi poklic v drami. Za petje v gledališču je njen glas vendar prešibak; šola bi se morda dala izpopolniti, ni pa verjeti, da bi od same vaje postal tako krepak, kakor je treba za rabo na odru. Vsekakor je tudi pomisliti, da zahteve ljubljanskega občinstva do subret niso baš najmanjše. Za govorjene vloge pa ima gdčna. Janova očividno lepe sposobnosti, ki bi se še razvile. Splošno je bila sobotna predstava zaokrožena.	A.	K.	1
Opera. Snočnja uprizoritev Bizetove »Car-men« je bila jako čudna: Deloma mnogo boljša kakor po navadi, deloma neverjetno slaba. Zbor je bil nepopoln. Kljub temu je imel nekatere lepe trenutke; ali včasi so se slišali glasovi, ki niso nikjer zapisani. Orkester je bil videti nekam utrujen, vendar je izvedel nekatere dele z nenavadno preciznostjo in izredno lepo niansira-ne. Lep je bil zopet kvintet v drugem aktu; tudi arija o zvončku v prvem se je fino glasila. Solisti so bili dobri. Gd.	je zlasti v
četrtem aktu vložil krasen ogenj v igro. Da gdčna. Šipankova nima južnega temperamenta, se ne da izpremeniti; ali popravila bi lahko, kar se lahko popravi s samo rutino. Zakaj sili vedno v ljudi, ki jih ima občarati, zdaj v don Josčja, zdaj v stotnika, zdaj zopet v Escamilla? Koke-terija vpliva samo par distance; možje morajo begati zanjo, ne pa ona za nimi. Gdčna. Šipan-kova poje prav lepo; zakaj si kvari vtisk, ki bi ga lahko dosegla, če bi se le nekoliko bolj potrudila z igro? — Z jako lepim uspehom je zopet ga. Kramperova pela Micaelo; njen nastop, ki je bil začetkoma nekako plah, je že popolnoma svoboden in tudi njen sveži glas zveni krepkeje kakor prej. — Koliko je Silvester sodeloval pri tej predstavi, ne bomo preiskovali.
—s—
Koncert „Glasbene Matice", ki je bil naznanjen za soboto dne 13 januarja, bo definitivno v nedeljo 14. januarja zvečer ob pol 8 na kar občinstvo opozarjamo. V koncertu se bo izvajalo 10 slovenskih izvirnih skladb, večinoma iz najnovejše glasbene literature slovenske. Na koncertu bodo zastopani sledeči slovenski skladatelji: Anton Lajovic, dr. Gojmir Krek, Oskar Dev, Josip Michl FranJGerbič, Emil Adamič, Stanko Premrl in Viktor Parma.
Zastrupljenje v Berolinu.
75 mrtvih, 115 bolnih.
Strašna nesreča v zavetišču v Berolinu, o kateri smo poročali, je zahtevala še nove žrtve: Doslej je umrlo 75 oseb, 115 pa je bolnih, med njimi 25 prav nevarno. Zdaj mislijo, da so našli tudi' pravi vzrok grozne katastrofe. Oblasti so dognale, da so vsi umrli in oboleli pili neko žganje, v katerem je bil methylalkohol. Zadnje vesti o tem žalostnem dogodku poročajo:
Berolin, 1. januarja. Preiskava zastrupljeni v zavetišču za brezpristrešne je dognala, da je v žganju, ki ga prodajajo tri žganjarne v zavetišče, methylalkohol. Oblasti so zaplenile vso zalago in zapečatile prodajalne. Dodajatelj tega žganja je drogist Scharmach v Šarloten-burgu; pri njem so našli balone z methylalko-holom. Scharmach je priznal, da je izdeloval žganje iz dveh delov methylalkohola in enega dela špirita. Zaprli so ga zaradi pregreška proti zakonu o živilih in goljufije.
Berolin, 1. januarja. Zdravniki so glede na zastrupljenje z methylalkoholom zelo skeptični.
V	nemški medicinski literaturi ni nobenega slučaja zastrupljenja z methylalkoholom; pač pa so taki slučaji znani iz Ogrske in Rusije.
Berolin, 1. januarja. Izmed oseb, ki so obolele s simptomi težkega zastrupljenja, jih je zopet^5 umrlo, tako da je doslej 75 smrtnih žrtev. Število obolelih znaša 115. Med njimi jih ie 25 v nevarnem stanju. Na novo obolel ni nihče več, torej upajo, da je višek misteriozne katastrofe prekoračen.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Nič novega.
Rim, 1. januarja. V Tripolisu in H o m s u ni nič novega. Naša konjiča je od-jezd la na poizvedovanje proti B i r A k a b i in B i r E d i n u ter je opazila na pohodu manjše sovražne oddelke, ki ne presegajo 500 mož.
Podmorske mine.
Trst, 2. januarja. Pristaniško poveljstvo Smirne je razglasilo da so položili Turki v smirnskem zalivu podmorske mine proti italijanskim ladjam. Poveljstvo opozarja trgovske ladje katerekoli države da ne prevzame nobene odgovornosti za tiste ladje, ki bi plule na lastno pest v pristanišče. Turčija odklanja v slučaju nesreče s 1 e h r n o odškodnino.
Italijanski denar v Tripolisu.
Milan, 2 jan. Italijanska vlada izda v bližnjih dneh odredbo, ki odloča, da izgubi turški denar v Tripolisu po dveji mesecih svojo veljavo.
Predsednik kasacljskega dvora umrl.
Dunaj, 1. jan. Senatni predsednik naj višjega sodnega in kasacijskega dvora vitez plem. Praxdan je umrl.
Štajerski deželni zbor razpuščen?
Gradec, 2. januarja. Vsled spora med nemškimi nacionalci in slovenskimi klerikalci v deželnem zboru vlada baje razpusti štajerski deželni zbor in razpiše nove volitve na spomlad.
Češki deželni zbor.
Praga, 1 januarja. V novoletnem članku naglašajo .Narodni Listy“, da je položaj v državnem zboru in v delegacijah popolnoma nejasen. Vlada mora skrbeti, da se urede razmere na Češkem, kjer je težišče položaja. Če češki deželni zbor ne bo sposoben za delo, ni misliti na to, da bi mogel državni zbor izvršiti velike naloge, ki ga čakajo.
Ruslnl v gališkem deželnem zboru.
L v o v , 2 jan. Načelnik ukrajinskega kluba dr. Konstantin Levicki je poslal ministrskemu predsedniku brzojav, kjer naznanja i z-stop rusinskih poslancev iz pod-odseka za volilno reformo, ker so bili Poljaki odklonili rusinske zahteve.
Karagjorgjevičeva glava.
Dunaj, 1 januarja. V nekem grmovju na št. marksovskem pokopališču so našli v časopis zamotano lobanjo brez spodnje čeljusti Po dosedanji preiskavi je verjetno, da gre za glavo kneza Karagjorgjeviča. ki je bila ukradena iz grobnice. Kako je prišla v tisto grmovje, se ne ve. Takoj ko se je odkrila tatvina, se je bilo preiskalo vse pokopališče, ne da bi se bilo kaj našlo. M slijo, da je kdo zadnjo noč vrgel lobanjo čez zid.
Balon „Salzburg“ izginil.
Salzburg, 1. januarja. Zadnji torek se je bil dvignil nadporočnik Werner od 14. pešpolka z zrakoplovom .Salzburg" v zrak. Izprva se mu je bil nameraval pridružiti nadvojvoda Josip Ferdinand. Opustil pa je to zaradi neugodnega vremena Od tistega časa ni nobenega sledu ne o zrakoplovu, ne o častniku. V torek večer so ga baje še videli pri St Gilgenu ob Wo!fgangovem jezeru, kar pa ni zanesljivo. V planinah je bilo takrat jako neugodno vreme, pa se boje, da je prišel balon v snežen vihar in ponesnčil Iz Nemčije je bila razširjena vest, da je nadporočnik Werner padel v Attersko jezero. Izkazalo se je pa, da ta vest ni resnična. Iz Ausseeja je odšla ekspedicija iskat pogrešanega zrakoplovca, toda brez uspeha. Do današnjega dne ni nobene vesti in nobenega upanja ni, da bi se bil vojaški zrakoplovec na kakšen način rešil.
Ponarejene doktorske diplome na Bolgarskem.
S o f i j a , 2. jan V bolgarskem mestecu so našli pred kratkim pečat heidel-berške univerze. Listi poročajo,vd a s o ta pečat često zlorabljali. Že preje je bilo sumljivo, da je tolikoBolgarov doktorjev heidelberške u n i v e r -z e. Dognali so, da je v Bolgariji cela vrsta ponarejenih heidelberških diplom. Na Bolgarsko je odpotoval uradnik heidelberške univerze, da preišče sleparstvo.
Posrečen beg francoskega vohuna.
Pariz, 2. jan. Francoski stotnik L u x , ki so ga bili obsodili vsled vohunstva na Nemškem v šestletno trdnjavsko ječo in je ušel iz trdnjave O 1 a t z a , je dospel semkaj.
Pomotoma ga je ustrelil.
Beljak, 2. januarja. V Gumernu p?i Beljaku je sin gostilničarja Augmeierja na starega leta dan trikrat ustrelil odvzadej po-stajenačelnika Le it ra v vrat. Leitra so prepeljali v beljaško bolnico, kjer je izdihnil drugi dan. Leiter je bil žrtev ostbne prevare. Napadalec ga je bil zamenjal s svojim sorodnikom. Augmeierja smatrajo za slaboumnega in neodgovornega za dejanje. Izročili so ga be-Ijaškeinu okrajnemu sodišču.
Pod ledom sta utonili.
Beljak, 2. januarja. Na ledu ribnika pri vasi Sv. Magdalena sta se drsali predvčeratšnjem popolne 18letna Ana Frčschlova in Hletna Ana Hoferjeva. Led se je udrl in deklici sta utonili, Trupli utopljenk so potegnili iz ribnika.
Predor se je sesul.
Bel grad, 2. januarja. Uradno poročajo iz Niša, da se je dne 30. decembra 1. 1. podrl še ne izgotovljen predor pri Sorljigu na novi železniški progi Knjaževac-Niš. Devetnajst delavcev je zasulo. Dasi so takoj pričeli z rešilnimi deli, niso še prišli do ponesrečencev in ne vedo, ali so Še pri življenju.
Obsodba Njcguša potrjena.
Dunaj, 2. jan. Kakor znano, je bil Nikola Njeguš napravil vzklic vsled previsoko odmerjene kazni. Višje deželno sodišče je vzklic zavrnilo i 11 potrdilo kazen, ki so bili nanjo obsodili Nje* guša.
Rusija in Perzija.
Mir v Perziji,
T e b r i s , 2. jan. Ruski glavni konzulat je izdal razglas, kjer poziva ljudstvo, naj odpre bazarje in zopet prične z o p r a v k i. Za red v bazarjih skrbe ruski vojaki. Orožje izroče polagoma ruskim oblastim.
Ruski vojaki v Tebrisu.
T e b r i s , 2 jan. V Tebris sta odšla še s,, in osmi polk strelcev z dvema brigadama grenadirjev.
Brezžični brzojav med Rusijo ln Perzijo.
D j u 1 f a , 2 jan. Sem je dospel vojaški oddelek, da napravi brezžično brzojavno zvezo med Rusijo in Perzijo.
OuKuvumi uicuniH r 1 b 11 Dni n. ladaja ln zalaga aaloiba Zarie.
Tiska Učltcllska liskama v Ljubljani.___
W Pošljite naročnino, If
I če je še niste! I
Delavska tiskovna družba
■v Ljubljani
priporoča čitateljem .Zarje" prav zanimive in poučne knjige, zlasti:
Enrlco Ferrl: Socalizem in moderna znanost. Cena K 1 20.
Karol Kautsky: Država bodočnosti (IV del Erfurtskega programa ) Cena 40 v. Dr. K. Lončar: Slovenci. Ponatisk i.
knjtge »Slovanski svet“. Cena K l'—. Dr. K. Lončar: Doktor Bleivveis in njegova doba. Cena K 120.
Marx-Engels: .Komunistični manifest.0 Cena 40 vin.
Etbln Kristan; Nevarni socializem. Cena 30 vin.
Anton Kristan: O konsuinnih društvih. Cena 20 vin
Cenik dobi pri Delavski tiskovni družbi vsakdo, kdor ji to sporoči. V zalogi ima še vse polno brošur, ki bi zaslužile, da se razširijo med slov. delavskim ljudstvom.
SodruKl! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vs»k bo-drug hodi naročnik našega lista, vHaka družina naj čira ,.ZarJo“.
Restavracija .International'
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem In vsi slovenski, nemSkl, italijanski delavski Usti.	ShajaliSče sodrugov
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
f J. BONČAR
valjčni mlin v Domžalah.
ir
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . • ▼ Gorici.
v*
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
je izšel te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njeni, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc demokratov pri državnozborski volitvi 1911 iskupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. —
Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu Izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi ,Zarje“ v Ljubljani.
I
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založ-niku V. M. Zalarju v Ljubljani.
L
O
1-3
OS
N
•S
O
C
>
0>
C
03
C
G
<D
>Q
O
u
C3
£
•	pH
4-5
•M
X>
d
u
o
s
hfl
3
Sm
O
m
•	mm^ > a
M
cd
m
>
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica 8
iitititiHMiiiiiMimif mu	f	7	7 A	7
itiiniiiiitiiniitiuiiiiiiii	» •	v/.	£>i
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice, v
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. g) Litografija.
Občno konzumno društvo v Idriji
naznanja svojim članom, da se vrši inventura v centralni prodajalni od 5. do 9. januarja prihodnjega leta. Prodajalna v Idriji bo torej 7., 8. in event. 9. januarja zaprta; le manjši predmeti se bodo prodajali pri stranskih vratih. Dividendne znamke je oddati od 5. do 14. januarja v društveni pisarni; pozneje se ne bodo sprejemale. Z znamkami je prinesti tudi obe zadružni knjižici.
Idrija, dne 26. decembra 1911.
XaieNtvo.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulina Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14
Prevzetje in priporočilo
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano
gostiino pri Štirnu
v Sp. Šiški, Celovška cesta 22.
Točil bom pristna vina in sveže pivo iz pivovarne Gdss ter postregel z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporočam
A t •	•• 'T v«v
Alojzij Zorcic
posestnik In gostilničar v Sp. Šiški.
Konzumno društvo v Hrastniku
obvešča svoje člane, da oddado dividendne znamko od 2. do 10. januaija. Pozneje se ne bodo sprejemale.
3E
::	Kavarna	::
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
:: se priporoča. ::
3E
30
Kavarna »CENTRAL
44 Sv. Petra nasip 37,
poleg jubilejskega mostu
danes in vsak dan
Začetek ob 8, uri zvečer.
KONCERT.
S spoštovanjem
Vstopnina prosta. Štefan Miholič, kavarnar.
Josip Božič
vinotržec v Sp. Šiški
priporoča slavnemu občinstvu, društvom, g. gostilničarjem in hotelirjem priznano dobra in pristna vina k?kor: Ljutomersko, g-p riško, dolenjsko, bizeljsko belo in rudeče.
Fini Ljutomerčan v buteljkah, leta 1886 Fini Muškat, silvanec v butelj. Cene nizke.
V mesto dostavljam na dom. Kleti pri Anžoku, Spodnja Šiška.
Spoštovanjem	Josjp	B0ŽiČ.
B
Cii
k' <šf;
Vsei i cenjenim odjer mlcem, prijd ;eljem in znancem, želi =*= = tem potom — --
ve selo novo : ieto 1912 :
Ar t. Tausch
:	izi* lovalec soda-vode :
Sp. ta ška pri Ljubljani.
sš
Izdelki solidni.
• ..........
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modioce iz morske trave, zmednlce na peresih, :::	podobe, zrcala, otroije vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
o
D
—a=g=r= 		...mia,.a	i. 							ussC«
H				~					~ll	
e
Francosko žganje ,Diana*
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v ekarnl gospa la Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
Franc Babič,
Berjak & Šober, Viktor Cantoni,
B Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše.
Anton Kanc,
Lod Kotnik (Šiška),
J. Krivic,
Ant. Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu'za
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Satnec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M Spreitier,
Franc Tevdina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Ljubljano in okolico.
S
Zahvala.
Povodom oddaje svoje gostilne v Novem Vodmatu št. 145 gospodu
Antonu Kamel
se zahvaljujem vsem svojim gostom najiskreneje in jim priporočam v blagohotno naklonjenost svojega naslednika
J. M. Podobnik.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem prevzel od gespoda
J. i. Podobnika
v Novem Vodmatu št. 145.
dobro vpeljano gostilno ii se pripo-poiočam v prijazen poset obljubujoč točno postrežbo in pristno kapljico ter svežo gorko in mrzlo kuhiajo.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Kamel
gostilničar.
„Zarja ‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli. na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušnr,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zeleua jama.
tvetek, Zaloška cesta.
Ušark, Šelenburgova ulica. Sehadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešenova ulic*. Piehler, Kongresni trg.
U Šeni eni k, Zidcvska ulica. Kleinstein, Jukičev trg. Wisiak, Gospod«ka ulica. St i en e, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stali trg. Velkavrh Sv. Jakoba lr8 Kuštrin, Jreg Sever, Krakovski n#s*ip-Državni lolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glii««-Jezeršek, Zaloška cesta.