Bazne stvari. Iz domačlh krajer. Ljudski shod na Spod. Polskavi se vrfii t nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. v gostilni gosp. Drag. Hrastnika. Poročata gg. poslanca R o b i č in RoSkar. Zakaj zahtevamo narodne Sole? govori g. dr. Vekoslav Kukovec. Po zborovanju prosta zabava, pri kateri sodeluje slovenjebislriško pevsko druStvo. Kmetje, vdeležite se polnoStevilno tega važnega shoda! Shod se vrši ob vsakem vremenu. Politični shod v Hotinjivasi pri Mariboru se priredi dne 30. avg. pri gosp. Francu Primecu. Slivničani in sosedi, agitirajte za shod, da bo vdeležba velika! Politično zborovanje pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo. Katolisko slovensko politično druStvo >Sloga< v Ormožu priredi dne 30. avgusta 1903 ob 3. uri popoldoe pri Sr. Lenartu nad Veliko Nedeljo v gostilni g. Alojzija DolinSek občni zbor, kjer bodeta poročala naSa poslanca gg. d r. M i r o s I a v P1 o j o svojem delovanju v državnem zboru in o političnem položaju inlvan Kočevar o deželnem zboru. Zadaji bode tudi govoril o gospodarstvu. — Slovenci! Prvokrat zboruje druStvo »Sloga« v tem lepem kraju! Pridite v mnogobrojnem številu na to zborovanje ter pokažite s tem, da se zanimate za svoje politične in gospodarske težnje. Pritisk na nas narodni obstanek je velikanski in treba se bo postaviti javno in glasno v bran zoper kršenje naSih pravic. — Odbor druStva »Sloga«. Shod na Majšperkn pri Ptuju. Vo- lilni shod se je doe 16. avg. vrSil v navzočnosti poslancev dr. Ploja in dr. Jurtele. Prvi je obrazložil ppsledice svojedobne nemSke in čeSke obstrukcije ter pomen vseh zakonov, katere je državni zbor sklenil v teku časa. Dr. Jurtela je v svojem govoru protestiral zoper petfidno postopanje nemških časnikov, kateri dolže slovenske poslance, da na volilnih shodih zoper Nemce hujskajo in na nemski narod zabavljajo, da bi Nemci nas dolžili, da oni prinaSajo za nas žrtve. Opozarjal je volilce, da smo morali Slovenci leta in leta plačevati, ko so se reke, hudourniki in potoki med štajerskimi Nemci uravnavali in zajezovali; da Slovenci plačujemo za razne srednje in visoke šole, da tega denarja ne dobimo nifi nazaj, pač pa bode moral med nami vsak posestnik vinograda, če ga izjemoma zadene milost, da dobi nekaj kron brezobrestnega posojila, to posojilo točno vrniti. Dalje je ta poslanec povdarjal potrebo napredka na gospodarskem in narodnem polju, primerne izobrazbe kmečkih sinov za svoj bodoči stan, naglaSal potrebo in pomen kmečkih zadrug. Končno je g. dr. Jurtela omenjal krivice volilnega reda za deželni zbor, da je v tem skrbljeno le za mesta in trge ter velike posestnike, nikakor pa ne za kmečke občine, da je treba misliti na volilno reformo, občno in enako volilno pravico. Volilci so izrekli poslancema po posestniku Plober in županu TurkuS zaupanje ter so se sprejele soglasno nekatere resolucije. Shod se je izvršil v najlepfiem redu. Letos se v mariborskera okraju posebno gibljejo Slovenci, naj ptujski okraj ne zaostane. Mariborske novice. V sredo, dne 12. avg. je stal 37 letni, oženjeni slikarski po: močnik Janez Caf pri železničnem moslu ter opazoval delavce, ki so v bližini most popravljali. Cafa je prijela naenkrat božjast ter se je skotal po strmem obrežju v Dravo. Pri mestni klavnici ga je opazil Cevljarski pomočnik Franc Šalkovič, kateri je skočil v vodo ter potegnil potapljajočega na suho. Cafa so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je kmalu okreval. — Mariborsko dirkalsko druStvo priredi dne 6. in 8. septem. dirko na Tezni povodom dvajsetletnice svojega obstanka. — Predrzno je varal 491etni Jaaez Zorko, viničar v Št. Jakobu v SIov. gor. tukajsne fijakarje. PriSel je v Maribor ter naročil več fijakarjem, da naj gredo po gospodo v okolici. Imenoval je takSna imena, da so mu verjeli; dali so mu Se celo nagrado. Prevarani so se vrnili, ko niso nikogar našli ter naznanili celo stvar sodniji. Zorko je že pod kljuSem. — V Gradcu je umrl 16. avgusta nekdanji mariborski veletržec Avg. Schrofl v 50. letu svoje starosti. — Na tukajSni sadjein vinorejski Soli se je zaključilo leto dne 13. t. mes. Učencev je bilo 44 in sicer Nemcev 16, Slovencev 27 in 1 Srbobrvat. Poročil se je ljutomerski rojak gosp. Anton Novak, c. kr. sodni kanclist v Senožečah na Kranjskem, z gospico Angelico Može. Pohvalno priznanje je izrekel deželoi Solski svet nadučitelju v Svetinjah pri Ormožu, g. Mihaelu Vauhnik, za neumorno in plodonosno delovanje v Solskem vrtu oziroma v drevoreji. Istočasno se rau je izrekla zahvala za vzorno delovanje kot učitelj in kot ud kraj. Sol. sveta od ormožkega okrajnega Solskega sveta. Cesar je pomilostil povodotn svojega rojstnega dne 64 jetnikov. Od teh pripadajo na mariborsko kaznilnico trije kaznjenci. Tako je prav! Odvetnik d r. B r e j c, ki se je preselil pred kratkim iz Ljubljane v Celovec, je izjavil pri dežela. sodišču v Celovcu, da bode pri vseh obravnavah vedno le slovenski govoril in tudi na netnSka vpraSanja le sbvenski odgovarjal. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen . . .! Strela je nbila v Starinovivasi pri Ljutomeru 181etno posestnikovo hči FrančiSko Maicen, ki je zvonila proti nevihti v kapelici. Drugi deklici, ki je stala v kapelici, se ni nič zgodilo. Toča. Iz Št. Lenarta v Slov. goricah se nam poroča, da je minoli četrtek dne 13. t. m. močno upostoSila toča polja in vinograde. Okoli 4. ure popoldne je nastala nevihta, ki je prinesla točo debelo kakor kurje jajce. Ša celo opeka na strehah je pobita. Mnogo ptičev je ležalo ubitih na tleh. Več kot dvajset let ni bila pri nas taka nevihta. — I z S v. R up e r t a v S1 o v. g o r. Se se nam posebej poroča: Dne 13. avgusta ob 4. uri popoldne nas je obiskala straSno huda t o č a. Najstarejsi Ijudje ne pomnijo take toče. Šest minut je padala tako grozno, da nam je vse strehe pobila, ki so z opeko pokrite. Pri vsej nesreči so vendar srečni še tisti, ki imajo slamnate strehe. — Kdor ni videl in sliSal, kako je to pokalo in pobijalo, si niti ne more prav predstavljati teh groznih trenutkov. Najbolj zadete so občine: Spodnja in Gornja Voličina in vas Šetarjeva. Mislim, da ni pretirano, ako rečera, da je samo na strehah škode 8.000 K. Iz tega pa lahko sam sklepaS, dragi bralec, kakSni so potem nasi sadonosniki, njive, gorice in travniki! Res, ubogi kmet! — Tudi od Sv. Bolianka v Slov. gor. se nam poroča o strašni nevihti, 13. t. mes. Toča je padala debela kakor laSki orehi, toda hvala Bogu ne preveliko. — Dne 13. t. m. proti večeru razsajala je okoli N o v e c e rk v e pri Celju huda toča, ki je povzročila precei Skode. Ogenj. V Leskovcu pri Crešnovcu je do tal zgorela 3. t. m. hiSa in gospodarsko poslopje posestnice Terezije Ernecl. Sumi se, da je zažgal neki tuji mož, ki je ležal na podstreSju v senu in katerega je posestnica napodila. — Dne 10. t m. okoli 1. ure po noči je začela goreti hiSa in gospodarsko poslopje Jurija Leskovar. po dom. Gunder v G o r n j i L o ž n i c i. Živino in nekaj pohistva so reSili, vse drugo je uničil ogenj. — V noči od 10. na 11. avgusta je treSčilo v J e 1 o v c u pri Makolah v prazno viničarsko hišo, katera je popolnoma pogorela. Krava je bila nkradena na sejmu v Mariboru v torek dne 11. t. m. posestniku Jožefa Zajko iz Kostrivnice pri Ptuju. Krava je stara 8 let, rudeče lisasta in ima en rog naravnost, drugega pa nazaj zraSčenega. Iz Slovenskih goric. SpodnjeStajerski, nam nasprotni listi, sevedajv prvi vrsti »Štajerc«, kvasijo zadnji čas 5e venomer o zadnjem mladenižkem shodu pri Sv. Lenartu v Slov. gor., kateri je vse spodnježtajerske, od Sloveneev živeče nemSkutarje spravil v grozno nervoznost, ker smo sa od takrat začeli malo resneje poprijemati nam edinega pripomočka >S«)ji k svojim«. Seveda bi radi sedaj naše zborovanja pred svetom popolnoma počrnili s svojimi patentiranimi lažmi, zato ne nehajo kričati, kakSni poboji so se vršili od n a š e narodne strani. Pa seveda ne morejo trditve niti v jednem slučaju dokazati, niti tega ne, da bi vsa} eden od naSih storil kako kaznjivo dejanje. Pač pa se je zadnji teden pralo umazano lenarčko nemčursko dejanje, katero je vprizoril vodja nemškutarskih izgredaikov mizar Franc Senekovič, kateri je cbsojen na dva meseca ječe ter 52 K globe radi telesne poškodbe, ker je po starogrmanski kulturi s kamenjem napadal posamezno domu se yračajoče zborovalce-mladeniče. Ali sli5iS, »Štajerc«, tudi to poročaj! Dragi sotovariži, slovenski mladeniči! Ne ustrašimo se nemškutarskih napadov, ker ravno ti značijo, da smo na pravi poti. Gorje nam, ako bi nas nemškularji po svojih listih hvalili. Zapomnimo si pa za vedno, s kako prijaznostjo so nas nemčurski tržani sprejeli v Št. Lenartu in pri Sv. Trojiei. V prvi vrsti ne smemo pozabiti na Trojičane, posebno na trgovca Goloba ter drugih. Le edino g. FriS se nam je pokazal očitno naklonienega. Pri Sv. Lenartu pa, kakor znano, je posebno župan in trgovec Sedminek itnel mnogo posla, da je svojih 5 ognjegascev spravil skupaj nad naSe mirne zborovalce. Iz vseh gostiln so se čuli izzivajoči klici razun naše narodne in Aublnove gostilne. Zapomnite si to, prihodnjič ne pozabimo obiskati izborne Poličeve gostilne ter šaljivega trgovca Dimnika! — Goricopoljski. Celjska ^Domovina". PiSe se nam: Celjska «Domovina» je v St. 62. posvetila uvodai članek: «NaSim mladeniSkim shodom». Ko sem istega prebral, sem listu 3e enkrat na čelo pogledal, kako da se zove, kajti menil sem, da more tako nesramen članek prinesti samo — «Štajerc». «Domovina», lako zaslepljena si toraj postala, da hočeS ovirati volikansko narodno gibanje, ki se pojavlja na mladeniških shodih? Iz članka se vidi, da so «Domovini» dejanske razmere popolnoma neznane. Ali je njeno urednižtvo tako kratkovidno ali tako leno, da se o njih noče poučiti, ne bomo preiskovalt. Člankar blebeta, da so «činitelji, ki so se postavili temu gibanju na čelo», pometali mladeniške zveze v eno bisago s cerkvenimi bratovščinami. Neumnost! 0 cerkvenih bratovSčinah se ni govorilo na nobenem shodu, nje ustanovljati je zaradi enotne organizacije edino mogoče na posameznih župnijah, ne pa na shodih, kamor prihajajo mladeniči iz različnih, oddaljenili krajev. Mladeniški shodi imajo plemeniti in vzviSeninamen, utrditi versko innarodno prepričanje. Obojno! Kajti obojno ima krutih sovražnikov v obilici; tiste pozna brezdvomno tudi člankar; enim, (že ve katerim), morebiti na tihem bratsko roko stiska. Z ozirom na tak smoter je bila dosedaj na shodih povsod cerkvena slovesnost in potem javen shod, pri katerem so mladeniški govorniki v vznesenih besedah dali duška svojim narodnim čutilom ter s o vnemali z ognjevitira povdarjanjem k narodni navduSenosti slovensko mladino. To bi bil člankar lahko povsod sliSal, ako bi bil priSel na shod, in sicer priSel o pravera času, ne Se le tako — <po obedu», kakor zastran petrovSkega shoda sam prizna. Da je bil kateri mladenič s shodom v Št. Lenartu nezadovoljen, je pač ob sebi umevno, ker je shod nemčurska sodrga tako grdo napala. Ali so pa tega oni «činitelji» krivi? Isti so pri tem tako nedolžni, kakor celjski narodai voditelji pri sokolskih slavnostih, pri katerih je kri tekla in od kojih se slovenski in čeSki vdeleženci tudi niso ukaje poslavljali, ker so njim glave krvavele. Kako se »Domovina« zlobno zavijati uči, kaže v št. 64, ko poroča, da je bilo v Petrovčah Stevilo vdeležencev — 200 do 300. Urednik, pojdite no ob priložnosti v Petrovče, saj nimate daleč, m si oglejte cerkev, ki je]bila ob shodu, akoravno [obsega do 2500 oseb, natlačeno polna in zunaj še oblegana od stotin tistih, ki v njej niso mogli prostora dobiti, in to so bili v veliki večini sami mladeniči, kajti ženske so v cerkvi le malo prostora na desni zavzele. Nadalje si oglejte tisti prostor »pod lipo«, ki je bil pri zborovanju tako poln v celem obsegu 8e daleč doli po Jcesti, da v bližino odra iA bilo mogoče priti. Točno ob 3. uri se je pa zborovvnje zakljuCilo, kar se je moralo zgoditi in kar je eden od »činiteljev« odločno zahteval, da mladeničem iz gornje savinske in šaleSke doline ter iz bistnškega, konjiskega in laškega okraja ni bilo treba v pozni noči domu hoditi. »Domovina« se pritožuje, da ni dobila nobenega obrestila, da se shod vrSi. Urednik, ali nič fle čitate časnikov? V »NaS. Domu«, ki najbolj neti raladeniško gibanje, je bil shod večkrat naznanjen. 0sebno pa ni bil nikdo po v abljen. Da oni »Sinitelji« Vas niso posebej vabili ter si niti Vašega blagohotnega dovoljenja niso izprosili, je bilo za nje seve zelo neprevidno, kajti — odtod izvira VaSa mržnja proti shodu sploh, tu menda tiči vzrok Vaše besne jeze; drugače si iste ne moremo razlagati, razun če se hočete sčasom jobratiti s »Štajercem« ali pa na Štajersko uvesti bratomorni boj po vzgledu — »Slov. Naroda«. Ako je pa to Vaša nova struja, povejte! Potem bomo pa jasno otemgovorili — tudina mladeniskih shodih. Zaradi užaljene častilakomnosti ni treba pisati urodnih člankov, ni treba ovirati nadepolnega in ve 1 epomenljivega gibanja med krSčansko in slovensko-narodno mislečimi mladeniči, ni treba brezraiselno in hudomuSno rušiti narodne discipline! — R. S. Na mladeniški shod v Petrovčah je prillo vefi brzojavov, katere priobčimo prihodnjič. Sv. Eriž na Murskem poljn. TukajSni trgovec Nemec Honigmann bo kmalu opustil svojo trgovino. Ne mislite pa, da je postal siromak. Kaj še! Njegov prednik, ki je ustanovil tu trgovino, je priSel sem s krošnjo na rami. S slovenskimi žulji pa je obogatela družina tako, da zida zdaj v Ljutomeru palače. Križevski Honigmann sicer ni delal javno proti Slovencem pri Sv. Križu, [to se rau mora priznati, vendar ga ljudstvo ni maralo več, ko je videlo, kako dela brat v Ljutomeru proti Slovencem in ko je dobilo druge trgovce-domačine. Zato bo opuslil trgovino. Name8tu tega pa si je napravil v Lukavcih tovarno za opeko, v kateri bi si Slovenci zase labko delali denar, ne pa da bodo zdaj delali zopet tlako tu]cu, ki jih bo vladal iz svoje palače v Ljutomeru. Slovenska podjetnost in narodna samozavest, kje si? Eonkorz je napovedal trgovec Julij Schmidt v PilStanju. Konkurzni komisar je g. notar Barle v Kozjem. Nesreča. Posestnika Prezata sin v MoSkajncih je naSel doma steklenico in ker je mislil, da je v nji žganje, privoSčil si ga ie eden požirek. Toda spekel se je grozno, ker ie bila v steklenici ocetova kislina. Prepeljali 80 ga v bolniSnico v Ptuj. Slovenska realka y Idriji. Štajerski Slovenci ne moremo agitirati za obisk realke v Mariboru, ker je nemSka in ker nas skuSnja uči, da se slovenski dijaki vsled tam vladajočih razmer skoraj vsi brez izjeme ponemčurijo. Vendar pa je nujno potrebno, da začnejo tudi štajerski Slovenci skrbeti za razumništvo z realčno izobrazbo, kajti že sedaj jo težko pogrešamo pri naSih narodnogospodarskih prizadevanjih. Opozarjamo torej rodoljube na realko v Idriji, ki je slovenska, in kjer se ni treba bati, da bi se slovenski dijaki izneverili slovenski narodnosti. Razglednico s sliko novega papeža je založil g. Bahovec, kajigotržec v Ljubljani. Komad stane 10 v. Lopovstvo. Pri cinkarni blizu Teharjev je dne 14. avg. priletel kamen v brzovlak, ki vozi okoli pol 12. uri ponoči. Kamen je poSkodoval neko gospo ter razbil okno. Iz Majšperga. Krajni Solski svčt je v svoji seji dne 9. avgusta t. 1. ednoglasno sklenil: Izreka se g. Simon Kropej-u, nadučitelju, kateri je 31. julija t. 1. stopil v stalni pokoj, pohvalno priznanje za njegovo neutrudljivo delovanje, katero je dolge leta vodil na tukajSnji šoli za izobrazbo otrok. Omenja se, da je temu gospodu vedno bilo pri srcu, da bi njegovi učenci bili izobraženi v vseh šolskih predtnetih. Bil je tudi občinski tajnik in več let tudi odbornik, vedel je marsikaj dobrega svetovati pri občinskih sejah. Tudi za božjo čast je bil vnet, ker je Se sedaj organist. Vsegamogočni naj mu toraj Se podeli mnogo let uživati zasluženo pokojnino med svojimi dragimi. Zavrč v Halozah. Utonil se je dne 19. julija pri kopanju v Dravi mladenič Jakob Žaiderič iz Gorenjskega vrha, čegar truplo so pozneje naSli na HrvaSkem. Bil je prijatelj «Štajerca». — Tat je dne 10. avgusta, ko ni bilo nikogar doma, priSsl v hiSo Jožef Veseliča, gostilničarja v Turskem vrhu, ulomil omare in predale ter si prisvojil nekaj čez 90 K denarja, dve žepni uri, okoli 40 smodk in nekoliko tobaka. G. uzmovič se noče objaviti, čeravno mu domači lepo nagrado obljubujejo. Romarski vlak na Brezje. Na mnogotera vprašanja, ki so priSla od različnih strani, ali bo sel letos poseben romarski vlak na Brezje k Mariji Pomsgaj, odgovarjamo, da se letos. v kolikor je nam znano, skupen vlak ne bQ,de priredil. Crešnice pri Vojnikn. Dne 13. avg. popoldne je prihrumela med hudo nevihto debela toča. Škoda na sadju, vinogradih, ovsu, turšici itd. je silno velika. — Strela je med nevibto užgala Kovačev pod na Kamni gori. — Pred tremi leti, lani in letos toča, tri leta mraz, občinskih doklad 176 %' — Med otroci vlada oslovski kašelj, da je fiola zaprta že od 4. julija. Kozjanska mlada posojilnica. LetoSnjo spomlad osnovali smo v Kozjem posojilnico, katera je popolnoma v varnih rokah. V začetku obrestovala je hranilne vloge po *7» %i a sedaj je načelnistvo sklenilo obrestovati iste po 5 %> kar pač malokatera posojilnica stori. — Slovenci kozjanskega okraja, vlagajte torej radi v ta novi zavod svoje prihranjene vinarje, posebno vi, ki imate svoje denarje po tujih denarnih zavodih in se vam tam ne obrestuje po 5 %. Tako bomo mogli tudi mi posojevati potrebnim prošniikom, katerih se vedno več oglaSa. Ne pozabite, da je posojilnica s tem namenom osnovana, da se reSi tukajSnje ljudstvo iz rok onib, kateri tirjajo prevelike obresti in zraven teh Se jim morate delati različno tlako. Ulom v Trbovljah. Dne 9. t. m. po noči je bilo v Trbovljah ulomlieno v pisarno cementne tovarne in je tat odnesel okoli 50 K. Sumljiv tatvine je bil pisar Fr. Jakup, ki je bil po tatvini pobegnil iz Trbovelj. V nedeljo 16. t. mes. ga je policija zasačila v Ljubljani in ga aretovala. Odgnali so ga k okrož. sodiSču v Celje. Loka pri Zidanem mostn. Pretekli raesec Je umrl mlad fant, Franc Perdih v 21. letu svoje starosti. Razkraspal si je z nohtom mali mozolček na ustnicah in potem si je zažgal cigareto. Strup iz nje je priiel r rano, kri se je zastrupila in raladenič je v par dnevih v groznih bolečinah umrl. Naj si mladeniči to dobro zapomnijo in nepotrebno kadenje cigaretelaov raj§e opustijo. — Od nas gre zelo veliko moških in mladeničev v Ameriko. Baje tam priletijo vsakemu pečeni golobi v usta in vsak golob že prinese v kljunu nož in vilice, da si ga vsakdo lahko razreže. Tudi dvema iantoma, ki še voiaščine nista prosta, se je posrečilo tje popibati. Tretji je tudi poskušal, a že na Zidanem mostu so ga ustavili. Pogura ga vseeno no zapusti in Se enkrat poskusi, pa v Ljubliani so ga vjeli, vročo kri pri «riSetu» ohladili in ga nazaj poslali. Sedaj vsaj imamo enega «Amerikanca», čeprav je samo do Liubljane priSel. — V četrtek je utonil v Rimskih toplicah pri kopanju v Savinji 9l9tni sin amerikanskega pisatelja John Jay Chapman, ki se je tam v toplicah mudil. Mrtvo truplo so našli v Bričah nasproti ol]nati tovarni in so ga pripeljali v mrtvaSnico v Loko. Bil je protestantovske vere. Mrtvaški ogled je izvrSil okrajni zdravnik Keppa, potem so truplo v rakev zalotali in ga pošljejo v Milan v krematorij (posebna peč za sežiganje mrličev), kjer ga bodo sežgali, in nesrečni stariši si bodo peljali v Ameriko, namesto svojega sina, lončeno posodo z nekaj pepela. — Te dni so vjeli na Dunaju vodjo cele trupe roparjav, ki je v 12. okraju izvršila celo vrsto predrznih napadov, tatvin in ropov. Ta vodja je 23 let star, po imenu Anton Tovornik, in je bil rojen v Majlandu naproti Zidanega mosta. — Imamo pri nas letos tudi nekaj letovičarjev. Saj lepi kraj bi si jih zaslužil še več, samo manjka nam železnične postaje, ki bi jim prihod storila lažji in prijetnejši. SsTnica ob Savi. V prijaznem trgu Sevnici ob Savi so se 1. 1901. združili požrtvovalni mladinoljubi ter ustanovili za ziinske mesece kuhinjo za uboge učenee. Z veliko zadovoljnostjo se ozirajo sedaj ustanovitelji nazaj, zahvaljujoč se darežljivim' podpomikom v imenu šolske mladine in prosefi jih nadaljne pomoči. Sledeče Stevilke naj označijo delo vodstva in vse pohvale vredno darežljivost podpornikov: Kuhati se je pričelo 1. decem. in nehalo 17. maja. Kuhinjski in jedilni prostor je prepustil obedve leti v svoji kapelaniji t. 5. g. kapelan Iv. Cemažar. Šolskih dnij je bilo 1. 1902/3 skupno 92; razdelilo se je skupaj 19692 porcij; na hrano je hodilo povprečno dan za dnevom 214 učencev. Porabilo se je zanje 85147 K v denarju potem pa v živilih: 17 mernikov pSenice, okrog 180 mernikov krompirja, okrog 7 mernikov fižola, 3 met. stote riža, 4 vedre domačega jesiha in 1 met. stot zabele. — S posebno ljubeznijo oklenilo se je te dcbrcdelne u.stanove prebivalstvo v sevniskem trgu in po razprostrti sevnižki župniji. Med dobrotniki naj omenim sledeče: blagorod. graSčak g. Otto je daroval 260 K, g. dr. Gregorič je nabral v prijateljski družbi znatno svoto 71-45 K, sl. posojilnica je darovala 50 K, g. prcfasor Skopal v Novem mestu 20 K, gosp. trgovee Smole je nabral pri potovalnih zastopnikih raznih tvrdk prav znatno svoto 8614 K. Mtd poslednjimi so se odlikovali posebno sledeči gg.: Ivan Zalokar, Anton Rozman, Anton Bohinski, Sigismund KOaigsberger, Štef. Triskič, Rudolf Oesterreicher, vsi ti iz Dunaja; Karol Davila iz Zagreba, Jan. Broz iz Klanjca, Valentin Šetinc, Franc Schiffcer, Jos. Blattner in Emil Tschurn iz Ljubljane, Viljem Eisner iz Jagerndorfa. Med svoje podpornike Steje kuhinja g. dr. J. Hrašovca iz Celja in 5e obilo drugih dobrosrčnih dobrotnikov in usmiljenih dobrotnic. — Sklepam svoje poročilo s srčno željo, da nadaljuiejo požrtvovalni ustanovitelji započeto delo, ohranjujoS s tem slovenskemu trgu slovensko šolo; dosedanji dobrctaiki naj ostanejo ustanovi vsikdar zvesti in njihovo Stevilo naj se le Se pomnoži. Vsem skupaj pa naj bo hvaležna podpirana mladina celo svoje življenje ! Današaji list ima prilogo lekarne K. Germana v Belovaru na Hrvaškrra 0 želcdčni tinkturi. Iz Dola. Sv. maše na dan rojstnega dne Nj. Veličanstva se je vdeležila tudi takozvana >gospoda« iz hrastniške tovarne. Odkrito rečeno, večina nas Dolancev bi rajše videla, da bi jih no bilo! NaS narod je veren in zato ga užalosti, če vidi to nemško gospodo stati pred altarjem na vse strani se ozirajoč in govoreč, ki niti med obhajilom ne poklekne, ampak stoji z rokama sklenjenima ca — onern delu telesa, ki je za sedeti. Mene pa Se posebej užalosti to, da je eden izmed prvih oseb naSe vasi prinesel stole tja pred oltar. Taka vljudnost ni prava. Mi Slovenci snao sploh takšni, da bi nosili tujce na rokah, sami sebe bi pa radi o vsaki priliki — s hrenom — ali s kislim zeljem snedli. Posebno Se v cerkvi ni treba te vljudnosti, saj pred Bogom smo vsi enaki, bodisi da smo kmetskega ali plemenitega rcdu. Prav tako smo pa enaki tudi vsi pred cesarjem, za katerega se je brala omeDjena sv. maSa, in katerega ohrani Bog še mnogo let! — Dolanec. Cerkvene stv&rl. Sprememba v minoritskem redn: Preč. g. P. Raiael A. Potrč, doslej katehet v Gradcu, je nastavljen za kaplana in kateheta na predmestni minoritski fari pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuiu. Sv. Jožef v Mariborn. ObCni zbor druStva za zidanje novega zvonika pri misijonski cerkvi sv. Jožefa, ki se je vrSil dne 16. avg., bil je dobro obiskan. Prilični načrt je postavljen v cerkvi na ogled; kdor pa želi, da se cačrt odstrani iz cerkve, naj pristopi v družbo, ki je lansko leto imela 551 udov, ki so plačali 1842 K — kamen do kamca palača! Sv. Jože! nabiraj ude za novi zvonik! PrasšSrena poroč&Ia. Žigertov stolp. Odbor »Podravske podružnžce« slov. plan. druStva je sklenil jraenovati razgledni stolp, ki se stavi na Ž'gert-ovem vrhu, po vrlonarodnem in značajnem pohorskem kmetu, veleposestniku v občiniv Vojtinje Marku Kapunu po domače »pri Žigertu« — Žigertov stolp. Stavba se je iz raznih razlogov zakasnela, vendar se bo še ta mesec dovršila. K otvoritvi, ki se Se bo razglasila, vabimo že danes vse zavedne Slovence zelenega Pohorja in sploh vse prijatelje slovenskih planin; to bode pravi narodni praznik na Pohorju. Stavba na taki visočini je silno draga, zato prosimo rodollube, da priskočijo društvu po možaosti na pGmoč s tem, da se javijo kot udi ali da požljejo denarne prispevke nafielništvu v Ruše. Planinski pozdrav! Murski Sokol si je na prvem občnem zboru dne 15. t. mes. izvolil sledeči odbor: Dr. K. Chloupek, starosta; Ludvik Babnik, pcdstarosta; Anton Misja ml., naCelnik; Ant. Misja slr., Franjo Sever, Franjo Schneider, Joško Rajh, Josip Mursa, Josip Jelen, odborniki; nadalje Matjaš Lebar, Janko Dijak in Anton Božič ml, namestniki in slednjič Fran Zacherl in Janko Karba pregledovalca ra- čunov. Ustanovna slavuost islega dne se je obnesla vrlo Iepo. Nemčurčki so se zbali slovenskih množic in ostali lepo mirni in ponižni. Ker ni biio izzivalcev, ni bilo tudi nobenih nemirov in pl. Rajner je zainan poklical žandarje v Ljutomer. Govorili so zastopniki razllčnih Sokolov, največji utis je naredil govor dr. Magdiča, ki je zastopal varaždinskega Sokola. Savinska podiužnica Slovenskega planinskega društva |e obhajala dne 15. t. mes. v čarobnolepi Logarski dolini desetletnico svojega obstanka. Mnogo prijateljev slovenskih gor in hribov se je zbralo pri slavnosti. Govorili so dr. Toininšek iz Ljubljane, dr. Choudonsky iz Prage, dr. Dečko, dr. Hrašovec in dr. Vrečko iz Celja ter dr. Rosina iz Maribora. Dijaški tamburaški zbor je neumorno sviral slovenske komade. ProŠDJa. Castita načelništva podružnic družbe sv. Girila in Metoda, ki za leto 1903. še niso naznanila števila svojih udov, t. j. ustanovnikov, letnikoy ia podpornikov, se ponavijajoč lepo prosijo, naj jih družbinemu vodstvu kar po dopisnicah naznanijo do 5. septembra t. 1. Veliko cesarsko veselico priredi bralno in gospcdarsko druStvo v Št. Lenartu v Slov. goricah dno 6. septeaibra t. L, ne kakor^ se ie nameravalo 23. t. m. Cebelarski shod se bo vršil 25. avg. t. 1. ob pol 9. uri zjutraj v Šaaartnem pri Kranju. K obiini udeležbi vabi urednik »Slov. Čebelarja« Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartneia pri Kranju, katererau naj se tudi naznani udeležitev najkasnejs do 23. avgusta. €«ospo4Enr§;i&e Okrofottnlve. Nekatere sedaj najnavadneje bolezni in napake vina. Fiše Ivau Bele, potovalni učitclj. Kako se zaene zavreliea pojavljati, to v nekaterih krajih naši vinogradnilri žalibole predobro poznajo. Vino se začne najprej kaliti ia sicer so ti delci, ki delajo vino kalno, tako drobni, da se z najdrobnejšim sitom to je s liltrom ne dajo iz vina spraviti. Filtriranje ali precejanje torej ne hasne nič. V takem vinu se začnejo tudi plinovi razvijati vsled česar vino šurai, zato se bolezen zavrelica imenuje. Okus in duh takega vina postane pa zelo zopern. Včasih je podoben duhu in okusu ^njilega sadja, včasih nekako po zapaljeaem. Vino postane pusto in kmalu ni več vinu podobno, neprikladao za vživanje, da celo zdravju zelo škodljivo. Barva mu postane rujava ali pa črnkasta. Premembe v vinu vsled te bolezni so kaj temeljite. Posebno značilen je razkroj vinskega kamna. Ta razkroj se ne omeji samo na oni vinski kamen, ki je že v vinu raztopljen, temveč seže celo na istega, ki se je nahajal že prej na dogab. v sodu. Ljudje pravijo, da zavrelka vinski kamen poje. Ker se vinski kamen razkraja, postaae kalij istega v vinu prost in prosti kalij nikakor ni zdravju prikladen, kajti zlasti na srce neugodao vpliva. Vinska kislina se razkraja, mesto nje pa nastajajo druga hlapne kisline, kakoršne so sploh proizvod gnjilobnega vrveža. Eazpadajoče beljakovine dajo tudi proizvode, katere priprosti vinogradnik sicer imenoma ne pozna, katere pa opazi po duhu in. okusu. Ce je ta bolezen precej napredovala, tedaj je vino popolnoma pokvarjeno in ni niti za žganje niti za ocet več porabiti. Vzrok tej bolezni so bakterije, oni premali rastlinski organizmi, ki zamorejo človeštvu toliko zlega pa tudi marsikaj dobrega storiti. Pred nekaj leti še popolnoma uepoznana bitja pozna dandaues skoro že vsak šolarček vsaj po glasu. Kdo še ni slišal o bacilih kolere, jetike itd. itd. Kakor človeško bolezni, tako povzročajo tudi razpad drugib. organskili saovi. (Saprofite) bacile, ki povzročajo, da vino zavre, spoznal je že Pasteur, drugi so jih za njim zasledovali ia različno imoaovali. Dr. Kramer našel jih je kar devet, katerim pripisuje ta učinek ter jih imenoval primerno njib. obliki Bacillus ia Mierococus in ker povzročujejo gnjilobni vrvež v vinu saprogenes vini. Ža praktičnega vinogradnika jo ime teh škodljivcev manj važno. Dovolj je, da ve, da rau to kvar delajo bacili. Važneje mu je vedeti, kako temu škodljivemu vrvežu v okom priti. Pred boleznijo varovati je lažje nego lečiti. To načelo naj bi vsakdo v vseh položajih živijenja vpošteval, varoval se bode marsikatere škode ia neprijetnosti.