Izhaja vsak ietrtek ia velja • poštnino vred ali v Mariboru a pošilja-; etjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, eetrt leta 8 D. Izven Jugoslavija 36 D. Naročnina se pošlje na uprav-»ištvo »Slov. Gospodar-
ii* v Mariboru, Koroš-a cesta 5. List se do-
Posamezna številka stane 1-5O din. PoSinina plaCana v gotovini.
pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-
urbaa it. 113.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribo-. ru, Koroška cesta št. Rokopisi se ■« vračajo. Upravništvo sprejem» aaročnino, inserats u reklamacije.
Cene inseratom po do^ govoru. Za večkratne
oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije »o poštnine proste.
Čekovni račun poStneg» urada Ljubljana 10.605. Telefon interurb. »t 113
I. številka.
MARIBOR, dne 7. januarja 1926,
60* letnik»
Kai hočemo katoličani?
Katoličani v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev moramo v našein javnem življenju vestno izpolnjevati svoje dolžnosti in neustrašeno braniti svoje pravice. Prva dolžnost, ki jo terja naše javno življenje od nas, je, da se vsi katoličani, naj smo Srbi, Hrvati, Slovenci, ali Nemci, Madžari ali katere druge narodnosti živo zavedamo, da smo vsi otroci ene matere katolške Cerkve in vsi člani enoiste države in da smo torej najbližji bratje. Čutiti moramo drug za drugega. Žalost in veselje, neuspehe in napredovanje moramo sikupno doživljati V tem ozira smo dose-daj mnogo grešili. Med seboj se nismo dovoljno poznali. Vsak je sam zase, čuteč se samo s svojim narodom ali s svojo pokrajino solidaren, preživljal svojo usodo neodvisno od dragega. Ko je pred kratkim iz Subotice zadonel klic: »Katoličani; vkup!«, je od veselja zaiigralo vsako katoliško srce. Klic je zadel na pravo struno.
Ni istina, da vera ne spada v javno življenje! V političnem življenju se krade, se laže, se delajo krivice, se greši proti ljubezni' do ¡bližnjega, žandar in sodnik prihajata šele, ko je prestopek že storjen. Samo vera nas uči vedno in povsod, da moramo biti pošteni, naj nas kdo vidi ali ne, da moramo govoriti resnico, naj je to komu ljubo ali ne. Vera nam ukazuje, da moramo biti pravični napram vsakemu posamezniku, napram celemu stanu ter narodu in da moramo svojemu bližnjemu izkazovati ljubezen bodisi v vsakdanjem življenju, bodisi v javnih socijalnih odnošajih. Kdor pravi, da vera nima z današnjo politiko nič opraviti, §e sumljiv Človek, njega se je treba ogibati. In če politična stranka tako govori, se je treba nje ogibati!
Organizirana oznanjevalka vsake vere je Cerkev. Kako rada se meša dnevna poli tika ravno v nijene posle I Za-branjuje čisto cerkvene organizacije, kakor n. pr. Marijan-ske kongregacije itd. Ne dovoljuje katoliških kulturnih organizacij, ali jim dela vse mogoče zapreke. Primerjaj Orlovsko organizacijo ali različne prosvetne organizacije kat dijaštva! Politika je, ako so se neupravičeno zaprla samo učiteljišča kat organizacij, ak<? su se nasprotno vsem zakonom vzela šolska poslopja in zemljišča kat verskim šolam in so se te šole kratkomalo podržavile. Politika je tudi, ako se nam je iz učiteljišč in meščanskih šol odstranilo nekoliko ur veronauka in aiko se je pripravil predlog novega šolskega zakona, s katerim se katehet iztira iz ljudske Sole. Konkordat s sv. Očetom bo sklenila ali ne sklenila vlada, torej zopet politika. Ta dejstva nujno zahtevajo, da se katoličani zbirajo v svoji politični stranki, ki jim bode branila vero in Cerkev. Katoličani, ven iz strank, ki Vam programatično ne zajamoujejo obrambe Vaše vere in sv. Cerkvel Katoličani, vkup!
Velika naloga bodoče politike po celem svetu bo, da se ugodno rešuje socijalno vprašanje. Ugodno za delavce po fatbrikah, po obrtih in,po kmetih. Katoličani pri tem velikem vprašanju ne smemo stati' ob strani, temveč v pred-nih vrstah socijaJnih delavcev. Saj nas katoliška vera za to najbolj usposablja, ker nam nudi prave osnovne nazore o človeku in življenju, po katerih nam je mogoče najti sredstva, ki naj človeštvo privedejo do socijalno pravične gospodarske uredbe. V vseh državah Evrope so se katoličani krepko oprijeli socijalnega dela, krščanski socijalizem je njih program. Tudi mi ne smemo zaostati, temveč nemudoma iti na delo med siromake in zatirance. Kjer je trepa trpečemu ljudstvu lajšati težka gospodarska bremena, tam moramo biti katoličani med prvimi.
V notranji politiki hočemo katoličani, da se uveljavijo načela krščanske demokracije. Ljudstvo naj samo sebe vlada, po samoupravah, 'ki so prilagodene njegovim gospodarskim, narodnim iin kulturnim zahtevam. Naj ne bo narod nad narodom, ampak vsi v bratski slogi, ne pokrajina nad pokrajino, ampak v ravnopravnosti druga poleg druge. Sprememba sedanje ustave je zato nujno potrebna. V verskem ozira oznanjujemo svobodo veroizpovedanja od strani državne oblasti in veliko strpljivost med veroizpoveda-nji samimi Zvesti tradicijam katoliške Cerkve, ustanoviteljice in največje pospešiteljice šole, od ljudske do visoke šole, smo prijatelji vseh kulturnih ustanov. Za katoliško ljudstvo zahtevamo verske šole z varovanjem popolne neodvisnosti učiteljstva. Kulturne organizacije bodo izvem šole in Cerkve naša stalna briga, dokler ne ¡bo cela država gosto prepredena z njiimi, kajti one so nam prepotrebna šola za uveljavljenje krščanske demokracije. Učimo, delajr rao, oiganizirajmo!
Tudi v vprašanjih zunanje politike moramo katoličani nastopati aktivneje. Mi imamo v tem ozira velike učitelje, papeže v Rimu, ki želijo trajno spravo in mir med narodi in državami. Naša država naj oklene pogodbe, da bi vse spore, ki bi nastali, reševala nekrvavim potom, po dogovorjenih sodiščih. Za splošno razoroženje se mora zavzemati tudi naša zunanja politik» Načrtu, 'da bi se svobodni evropski narodi zedinili v Zvezo evropskih držav in si s tem še bolj zajamčili mir in gospodarski napredek, moramo biti naklonjeni in ga podpirati, seveda ako je v takšni zvezi zajamčena verslka in narodna svoboda ter pravičen socijalni razvoj» Katoličanstvo naj se pokaže povsod kot tvorna sila, da zavlada prava krščanska ljubezen in sprav-ijivost med narodi in državami
Katoličani vkup! Zbirajmo se okoli tega programa! Ne tavajmo po strankah, ki so daleč od tega programa! Držimo zvestobo Kristusu in njegovi sv. Cerkvi!
Kmetijska zbornica in Kmet. družba.
Ravnokar so razpisane volitve za Delavsko zbornico. Ni še nijen ustroj tak, kakor bi moral biti, da bi bila eares prava zastopnica delavstva, da bi mogla izdatno zastopati in odločilno vplivati na zakonodajo v korist in za pravice delavstva, vendar je bolje nekaj kot nič, vendar bo lahko marsikaj storila za delavski stan. Mi kmetje se veselimo, da je delavstvo dobilo svojo postavno, četudi še nepopolno zastopstvo, a bridka žalost nas navdaja, ko vidimo, da je zdaj v naši državi edini kmetski stan, h kateremu pripada večina prebivalstva, brez stanovskega zastopstva. Imamo obrtno in trgovsko, delavsko, notarske^ zdravniško itd. zbornico, nimamo pa kmetijske. Pravijo, da smo agrarna, kmetska, selijačka država, a edino najštevilnejši stan nima še svoje zbornice. Morebiti bo kdo rekel, saj imate Kmetijsko dražbo! Kmetijska dražba je bila dobra menda pred 150 leti, ko je bila ustanovljena, a za današnje razmere ona ne zadostuje. Odvisna je od vladne miloščine, včasih ji vrže kaka vlada kako drobtino, včasih je navezana samo na svoja sredstva. Upliva pri zakonodaji in upravi nima nobenega, njeni predlogi se lahko upoštevajo pri vladi ali pa tudi ne, nima ona legitimacije zakonitega zastopstva icmetskega stanu, nima vsled tega pravice do zakonitega upliva na upravo in zakonodajo, igrati mora vlogo pastorke: kadar jo kdo rabi, se spomni nanjo, drugače pa je prepuščena sam^ sebi, da životari kakor more in zna. Skrbel« bi naj za gospodarsko izobrazbo, a je zato brez zadostnih sredstev in moči, to je sedaj itak naloga sreskih ekonomov, kar je gotovo bolj praktično, samo da bi vlada dalo dovolj sredstev na razpolago. Peča se nadalje Kmetijska dražba z dobavo kmetijskih potrebščin, a dvomimo, če je nje uredba temu primerna. Zastopala bi naj koristi icmetskega stanu in uplivala na zakonodajo, a kaj, ko je bree upliva, ker je zastarela institucija iz predzadnjega (18.) stoletja: takrat — pred 150 leti — je lahko nekaj pomenila in imela vsaj posvetovalen glas in upliv, danes — v dobi parlamentov — ne ve vlada, kaj bi ž njo počela, na ve ona, kako naj nastopa Skratka: preživela'se je, preurediti se mora. Postavno zastopstvo kmetijskega stanu naj se pripusti Kmetijski zbornici, ki naj ima odločilno pravica glede zakonov in naredb, ki se posredno ali neposredno tičejo kmetskega stanu in njega koristi. Mimogrede samo pripomnimo, da bi se naj Kmetijska družba preustrojila. Ker ima lepo premoženje in uradništvo, bi lahko morebiti prevzela kot centralna nabavna in prodajalna inštitucija nabavo in prodajo kmetijskih potrebščin, oziroma pridelkov, ali bi lahko v roke vzela — seveda v dragi obliki —
t- t 'l,' K p
Džungla.
Roinan iz afriških pragozdov.
Sijleikl spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
i 12
j
Hipoma se je spomnila doma.
Canler jo čaka —! Danes se z njim odpelje —1
Kot da se zbudila iz prijetnih ljubkih sanj, tako se p je »delo.
Kako srečna je bila teh par trenutkov, kar je govorila s Trzanoml Kakor tistikrat, ko sta sedela na trati V samotnem, tihem pragozdu, si gledala v oči*in se smejala —.
Pa sanje so minile. Kruta, odurna resnica se je oglasila —.
Domov mora —. Mora —!
Za trenutek jo je obšla blazna misel.
Pobegnila bi s Trzanom —.
O — dobro je čutila, po kaj je prišel! Katero mlado dekle bi tega ne čutilo? Dovolj je brala v njegovih odkritosrčnih očeh, da je vedela, kako jo ljubi —. In tudi njo je vleklo k njemu.
Izročila bi se njegovim krepkim rokam. Močen je, samega leva se ne boji, pomagati si tudi zna —. Z njim bi šla —.
Pa zavrgla je misel prav tako naglo kakor ji je prišla.
Canlorju je dala besedo —! Zaradi očeta —!
Obraz se ji je zatemnil, oko ji je ugasnilo, ki je še malo prej žarelo d veselja, na ustnicah ji je zamrl ljubki smehljaj, ki ji je silil nanje, sama ni vedela kako.
Plaho je vstala in dejala otožno:
»Domov moram, gospod Trzan! Dolžnost me kliče! — Saj me pospremite, kajne?«
Trzan jo je začuden gledal. Zdelo se mu ¿e, kot da je temen oblak zagrnil toplo, žarko solnce.
»Domov —? Ali ste daleč doma?«
»Dobre pol ure. — Ali niste prišli mimo farme?«
»Ne!«
»Čudno! — Kako ste me vobče našli tu sredi samotnega gozda?«
Počasi sta stopala po stezi proti farmi.
»Arnot mi je v Parizu povedal, da stanujete sedaj v Wisconskiu. Pa že med potom sem zvedel, da je to velika dežela in da si moram poskrbeti natančnejši naslov, če vas hočem najti.
Šel sem torej v Baltimoro in popraševal. Sinoči sem prišel iz Baltimore z vlakom. V mestu sem poizvedoval za vami. Davi sem vzel avto ter se odpeljal. Pa vozač sam ni vedel za farmo. Čisto drugam me je zapeljal. Odslovil sem ga ter šel peš dalje. Končno mi je neki farmar onstran gozda pokazal pot in dejal, da po njej pridem naravnost k vam.«
»Pa kako da vas nisem slišala —! Ves čas ste me menda že opazovali tam na klopici!« je dejala in zardela.
»Ne pozabite, gospodična, da sem mladost preživel v divji džungli! Še preden sem vas videli, sem vedel, da je nekdo tu. Previdno sem se bližal. Da sem se zelo razveselil, ko sem vas spoznal, to si lahko mislite, Ine! Pa tudi začudil sem se —1«
»Začudil —? Zakaj?«
»V Baltimori so mi pravili, da se danes odpeljeta. Neki Canler da vas snubi in da bo vkratkem poroka-
Lahko si mislite, kako sem hitel! — Pa vas najdem tule sredi gozda! Ali ni to čudno —!
Pa menda ni res da bi se možili —?«
»Res je!« je dejala otožno. '
»Pa bežite z doma in — jiočete! Torej ne ljubite Caalerja?«
»Ne!«
»Pa kako morete vzeti človeka, ki ga ne ljubite?«
»Oče so mu dolžni.«
»Torej je le res, kar je zvedel Arnot!« je pomislil Trzan. Na glas pa je dejal:
»Tisto posojilo, kajne, ki so ga oče najeli, da s© šli iskat zaklad?«
»Da.— Odkod pa vesle vi o kakem posojilu?«
»Arnot mi je pravil. Tudi to vem, da ste zaklad res našli, da pa so vam ga uporniki vzeli ter zakopali na i obrežju, in da je nato neznano kam izginil. —
Povejte, Ine«, je nadaljeval po kratkem molku in | obstal, »recimo da se je zaklad našel in bi Canlerja izplačali, — ali bi bili potem zopet prosti?«
i
Ine ga je pogledala.
Kako je govoril —! Prav kot bi imel zaklad že kar v žepu!
Žalostno je odmajala.
»Obljubila sem mu zakon. In taka obljuba je pri nas obvezna!«
»Pa recimo da ga vprašate in da vam vrne besedo, — ali bi potem bili prosti?«
»Potem bi bila prosta. Pa besede mi nikdar ne bo dal nazaj, ker —< ker me hoče imeti!« \
žalostno je povesila glavo in spet \ta stopila. Oba cla molčala.
prevzetnost
ge, preveč se zanašati na srečo zdravja, rekoč: »Meni se ne more ničesar zgoditi!« Nikomur še ni bilo ob zibelki ■ojettto, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Najmanj] prepih cesto zadostuje, da se doče občutne reuma-
tične bolečine, trganje, ebactenje, aobobol ali nadteSe* na- '
hod. Previdni ljudje Imajo vedno v hiši Fetteijev blefo- { dišeči »Elsallujd«, ki jih er varuje zoper nemile slučaje, j Tudi našim čiteteljem priporočamo to preizkušeno, staro, dobro domače sredstvo in kosmetlkum. Močnejše in večjega dedovanja kot francosko žganje in je najboljše sredstvo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici j
'»varovanje živine in drugo; skratka: ona bi se porabila s I svojim premoženjem in aparatom kot podlaga za kako času primerno napravo v korist kmetskemu stanu. Ali se to oaj zgodi pod okriljem bodoče Kmetijske zbornice, ali kako drugače, to naj bo zadeva stvarnega razmišljanja vseh. Kmetijska družba nudi zadnja lea žalostno sliko, kot je to pokazal tudi zadnji občni zbor. Pomembnejših predlogov sploh ni bilo, a pričakoval sem, da se bodo želje in zahteve vseh raznobarvnih delegatov iz cele Slovenije zedinile v eno zahtevo do merodajnih činiteljev, namreč: ne igrajte se tako s Icmetsikim stanom, dajte mu — kakor imajo že vsi drugi stanovi — zakonito zastopstvo, dajte mu torišče, kjer bo mogel o svojih zahtevah in potrebah razpravljati, dajte mu potreben upliv na upravo in zakonodajo; ne imej le femetskega stanu samo za molzno 'kravo, ni dobro za celotni narod in državo- da temeljni stan nima nobenega postavnega zastopstva nobenega upliva na merodajnih mestih, aimpak mora igrati vlogo brezpravne pastorke, ki je nihče ne posluša in se mora zadovoljiti samo z drobtina-m) ki padajo z vladne mize. Novo leto nam mora prinesti lastno zastopstvo — Kmetijsko zbornico. Temu naj velja naša zahteva, to mora biti najbližji skupni cilj vseh!
Vekoslav.
olitični ogled
DRŽAVA SHS.
V Beogradu temeljito praznujejo dvojne praznike. Toliko se je obetalo in zatrjevalo, da bo sprejet zakon o aentralni upravi in da bodo ob tej prilik1 izvedene važne spremembe, da bodo med drugim znižana tudi vladna mesta — da bo mesto 18 ministrov in 6 državnih -podtajnikov samo 14 ali celo samo 12 ministrov itd. Vse to je pa ostalo — prazna obljuba in ko je Pašič ravno za Božič izmenjal prometnega ministra, je postalo jasno, da do večjih sprememb še ne bo prišlo.
Nesoglasja med radikalnimi poslanci
prizadevajo Pašiču mnogo skrbi in male spremembe, ki jih je že ali pa jih še misli napraviti v vladi se nanašajo samo na te spore. V Beogradu je bil sedaj zopet stari radikal Aca Stanojevič, ki ga vedno pokličejo, če so večje razprtije v radikalnem klubu ali pa kriza v vladi. Pravijo, da je Stanojevič sedaj vse spore poravnal in da je celo Pašiča spravil z Ljubo Jovanovičem.
Finančni odbor
je edini, ki dela. Ker tudi nekateri radikali zahtevajo, naj se začne varčevati, je vlada prisiljena baviti se z vprašanjem varčevanja. Vsa znamenja pa kažejo, da se hoče varčevati tam, kjer se ne bi smelo. Na zadnji «ji finančnega odbora je poslanec Pušenjak odločno protestiral proti nameravani
odpravi ministrstva za socijalno politiko
ker je to važno ministrstvo po vojski potrebno, da celi rane, ki jih je zadala vojska in da rešuje pereča socialna vprašanja. Naj se ukine ministrstvo za narodno zdravje in njegove agende spojijo z ministrstvom za socialno politiko. Ako se hoče varčevati, naj se začne od zgoraj.
—	Nepotrebna sta poleg ministra pomočnik in tajnik. Mesto pomočnika bi bilo umestno, ako bi ostal pomočnik stalno kot strokovnjak v resoru kot nadzoren organ in skrbel za disciplino uradništva, da ne bi bilo brezposelno in brezdelno, ne pa da pomočnik sedi kot strankarski agent ter se menja z vsakim novim ministrom.
—	Poslanec je za varčevanje, ne sme se pa vršiti tako, da se z ukinitvijo borze dela v Mariboru, Murski Soboti, Celju in drugod, katere izkazujejo silne uspehe, uničijo važne socialno politične institucije. Ne strinja se
■a 65 du»., 18 dvojnatih a£ 4 veTike epecijsbte atektenkc-
ea 00 din., 56 dvojnatih ali 10 velikih specialnih steklen» ea 250 din, že obenem t zabojem in poštnino razpoiilj*
po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju takamv Bugen V. Feller v Stuhici Don ji, Elsatrg 541, Hrvatafca. Posamezne steklenice po 10 dan. v iekernah in sorodnfi)
trgovinah.
z redukcijo pri inšpekcijah dela in zaščito dec« ta mladine. Uspehi bi se mogli doseči pri varčevanju v ii-seljeniškem komisarijatu v inozemstvu, o katerih delovanju nihče nič ne ve. Njih dela bi lahko vodili konzulati za rečno in morsko vodstvo, ker vzdržuje v ta svrho prometno ministrstvo ravnateljstvo za rečno plovbo. — Predlaga, da se reducirajo v prvi vrsti v ministrstvih tiste ženske moči, katere protežirajo ministri in vladni poslanci, pa nič ne delajo. Plačo smatrajo k»t prispevek, službo za luksuz. Naj se preneha z nastavljanjem žensk v ministrstvih v času, ko moške moii težko dobe službo. Ministri sami trdijo, da imajo vi zabojev nerešenih aktov glede likvidacije ministrstva za prehrano. Gre za 200 milijonov dinarjev. To je jasen dokaz, da se kljub ogromnemu aparatu v ministrstvih nič ne dela. — Poslanec zahteva, da se črtajo krediti aa
Gospa!
Tudi faz Vam priporočam to mflo a znamko ,GAZELA\ Moje perilo s» kar blešči ootova sem oa tudi i*
/
GUZE
In nato je Trzan dejal počasi:
»Kaj pa če bi ga recimo vprašal — jaz?«
»Ne verjamem da bi ugodil tujcu, — temmanj ker bi takoj uganil, čemu ga vprašale!«
»Trzanu se še Kršak ni mogel ustavljati —!« je povedal.
Njegov glas je bil ves izpremenjen in Ine ga je pogledala.
Pa prestrašila se je —.
Dobrodušnost je izginila iz njegovega lica, njegove prej mirne in prijazne oči so sršale bliske, njegov zagoreli obraz je zatemnel še huje in neznana divjost je gledala iz njega.
Streslo jo je, s strahom je zrla na svojega spremljevalca. Vedela je, kaj je hotel reči —. Grozil je Canlerju, — on, ki je leva in gorilo napadel z golimi rokami —!
»Ne smete tako govoriti!« ga je karala. »Wisconsin ni afriška džungla in vi niste več divja žival, ampak olikan človek. In olikani ljudje se ne pobijajo med seboj hladnokrvno —1«
»V srcu sem še vedno divja žival!« je rekel polglasno in s stisnjenimi zobmi.
Osupnila je in molčala.
Tudi Trzan nekaj časa ni rekel besede, zdelo se je, kot da hoče ukrotiti svojo divjost.
Nato pa je obstal, pogledal Ini v obraz in dejal mirno, odločno in počasi:
»Ine, saj veste, po kaj sem prišel?«
»Da!«
»Ine! Nisem vajen lepih in izbranih besed, zato bom govoril kar naravnost. — Ine, ali hočete biti moja žena, če bi vam Canler dal besedo nazaj?«
Ni mu kaj odgovorila.
Potrpežljivo je čakal in molče je stopal poleg nje.
Vedela je, da bo prišel s tem vprašanjem. Pa kaj mu naj odgovori —«
Srce ji je burno bilo.
Kolikokrat si je želela, da bi prišel —! Kolikokrat sanjala o sreči ob njegovi strani —! Nanj je čakala. Zato je odklanjala Canlerja, zato se je ustavljala Clay-tonu —.
Toda razum —I
Saj ni bilo mogoče —! Preveč ju je ločilo!
Njegov pravkar taki divji obraz, njegove strastne, grozeče besede so ji za trenutek odgrnile usodno potezo njegovega značaja ter jo še bolj potrdile v njenem mišljenju.
Toliko ju je ločilo! Cel svet je stal med njima, vzgoja, razlike v značaju in mišljenju, družabne razlike —.
Občudovala ga je, ljubila njegovo moško lepoto, njegovo srčnost in drznost, njen junak je bil —.
Toda junak iz divje džungle —.
Ali je bil pa to tudi mož, ki more žena z njim zve-zati usodo za vse življenje —?
Tako ji je govoril razum. Srce pa je zahtevalo svoje pravo —.
Kaj mu naj odgovori —? Ali naj reče da, ali naj ga odkloni?
Ni si upala storiti ne enega ne drugega?
Pa saj tudi ni mogla! Saj je dala besedo Canlerju in Canler ji besede še ni vrnil —.
In če bi jo vendarle vrnil? Če bi se karkoli zgodilo? Morebiti da ima tale silni človek sredstva in moči, da vkljub vsemu prisili Canlerja —!
Potem —T
Potem j« še vedno čas, da se odloči m de ali pa aa
ne.

Tako si je mirila težki, hudi boj med srcem in razumom. Preložila bo dločitev. Počakala bo, kaj bo storili Canler. In če bi se on tudi res odrekel — mogoče je vse, Trzan je nenavaden človek —, ne, danes se ne more odločiti, jutri, črez par dni —. Dotedaj se bo pomirila, bo mogoče drugače sodila o Trzanu in o — sebi.
Prišla sta do roba gozda. Skoz drevje se je belil» biša. Se par korakov ,pa sta na vrtu —.
»Nič ne odgovorite?« jo je vprašal. »Se bojite, <fa bi me užalili?«
»Ne vem, kako vam naj odgovorim! Premalo 6am je! Glejte, tamle je farma!«
»Torej me — ne ljubite?« je vprašal rahlo.
»Nikar ne recite tako! Vzljubila sem vas, ko sena vas prvikrat zagledala! In ljubim vas še danes —I Iro oh, kolikokrat sem mislila na vas od tistikrat —! Sani! ste videli!
Pa saj veste, da sem dala besedo Canlerju! Nisen: prosta. In če bi tudi bila prosta —.
Povejte, ali bi bili — srečni poleg mene, vi, ki ste vajeni svobode, ali bi bili srečni v našem življenju, ki ga tesnijo in omejujejo postave in predpisi?«
Trzan je nekaj časa molčal, nato pa dejal mirno in nežno:
»Razumem vas! Verjemite mi, vaša sreča mi je nad vse, mi je več kot moja lastna sreča —.
In posnel sem z vaših besed, da bi ne bili srečni % — divjakom iz pragozda.«
Rahel očitek je slišno donel iz njegovih besed, vkljub temu da se je zelo premagoval in je mirno govoril
»Ne ne, Trzan —I« j« ogovarjala in ga prijela » roko. »Ne govorite tako —I Ne razumete me! Jaz V£J*—,«

honorarje, ker niso potrebni. Pač pa naj ostanejo sedanje podpore za dobrodelna društva, ki vrše važne so- i cialne naloge največjega pomena*. — Poslanec Pušenjak opozarja na to, da ne pomeni nobenega varčevanja, ako se vsled redukcije odpustijo uradniki-strokovnjaki, ki se bodo v bo<Ioče nahajali v službi kot dnevničarji. l*redlaga, da se znatno zniža služba številnih dnevni- j carjev v državni statistiki, kateri nič ne delajo, ne iz- jj dajajo nobenih publikacij, pač pa vzdržuje urad okrog s 200 mladih Rusinj, ki niti v pisarno ne prihajajo, am- j pak .sprejemajo plače. Predlaga, da se obdrže v službi radniki-strokovnjaki, zmanjšajo pa se dnevničarji Va -1 in pol milijona.
■
RUMUNSKO PRESTOLON AŠLEDST*Q.
g ..
Rumunski "dvorski.in vladni krogi se havijp s pre- jj stolonasledstvenim vprašanjem. Najstarejši sin kralja \ Ferdinanda, kral jevič .Karol, star 33, let se je odrekel \ prestolonasledstvu 'in je, kakor pravi, za deset let odpotoval iz dežele na Švedsko. Odpovedi«» pismo je po- ] slal iz Italije. Kraljevič Karol je leta 1918 stopil v mor- I ganatičen zakon z gdč. Lambrino, hčerko nekega generala. Ta zakon je bil pozneje razveljavljen. Prestolonaslednik se je leta 1921 ožen;l z grško princezinjo He- j leno. Iz tega zakona se je rodil sin Mihajlo, ki je sedaj star štiri leta. Ta sin je sedaj imenovan za prestolo- » naslednika.
Smatra se, da se prestolonaslednik Karel nahaja v j Benetkah ali v Švici. Odločno je odbil ponudbo, da bi se vrnil v Ruruunijo.
Če bi sedanji rumunski kralj preje umrl, preden bi ' prestolonaslednik Mihajlo dorastel, bi bil za regenta j imenovan knez Nikola, kraljev najmlajši brat, ki je ne- |
davno služil t angleški armadi.
_ _ _
NA OGRSKEM
imajo prav neprijetno afero ponarejanja bankovcev. Na ! Holandskem so dognali,-da neki ogrski ponarejevalci iz- ; delujejo na veliko francoske in jugoslovanske bankovce. j Nekateri dunajski in francoski listi zatrjujejo, da so bili ponarejevalci \ službi ogrskih fašistov in monar-histov, ki so si hoteli na ta način pridobiti sredstva za prevrat. Baje so za Božič nameravali uvesti fašistovsko diktaturo pod Albrečhtom Iiabsburgom. Državni uprav- j ni k Horlhy je vedel za načrt in bi imel dobiti doslojaii- i stvo vojvode. Grof Gsaky, svak aretiranega ponareje- j valca Jankovicsa, naj bi preskrbel vojake s potrebnim orožjem, načelnik policije Nadassy, ki je prihajal v po- j štev kot bodoči notranji minister, pa naj bi pripravil policijo. Za ministrskega predsednika je bil določen j •grof Klebelšberg. Zunanje ministrstvo bi prevzel ravnatelj tega ministrstva grof Khuen-Hedervarv. Radi razkritja škandalne afere falzifikatorjev bankovcev je padel v vodo baje tudi ves prevratni načrt.
ODNOŠAJI MED NAŠO IN TURŠKO DRŽAVO. J
Turški parlament \ Angori je 1. t. m. sprejel jugo- : slovensko-turško pogodbo o miru in prijateljstvu, ter so i na ta način vzpostavljeni normalni diplomatični odno-šaji med obema državama. Zunanji minister Ruždi beg je pri tej priliki izjavil, da poda v kratkem izčrpen eks-poze o svoji misiji v Ženevi, Parizu in Beogradu, zlasti o pogodbi, ki je bila v Parizu podpisana med Turčijo in sovjetsko Rusijo.
Volilne ¥ Delansk® zbornico
ae vršijo od 2. do vstevšega 7, februarja, kakor smo že poročali. Vse krščansko delavstvo bo imelo svojo kandidatno listo, ki jo postavi naša Jugoslovanska strokovna zveza. Proti kandidatni listi krščanskega delavstva bodo stali socialni demokratje in narodni socialisti ter Žerjavovi demokratje. Med našimi krščanskimi delavci in delavkami, služkinjami, privatnimi nameščenci je izredno veliko zanimanje za le volitve. Prosimo vse naše somišljenike vseh ostalih stanov: kmete, obrtnike, izobraženstvo, da z marljivim sodelovanjem pripomorejo krščanskemu delavstvu do zmage!
Kako se bo volilo?
Volilo se bo z glasovnico z napisanim ali natiskanim listkom, ki ga bo treba obenem z legitimacijo oddati ali poslati v kuvertu.
Kje se bo dobil kuvert z legitimacijo?
Uradni volilni odbor v Ljubljani je doslej sklenil sledeče:
1. V obrale (podjetja) ki imajo zaposlenih nad 20 delavcev, delavk ali uslužbencev, bo prinesel glasovnico uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali bratovske skladnice. Tam bo izročil glasovnice vpričo najmanj treh zaupnikov delavstva v pisarni vodstva vodjetja. Istočasno, ko bo izročil glasovnice, bo skupno z delavskimi zaupniki določil dan, uro in kraj. kjer se bodo razdeljevale glasovnice. Delavski zaupniki morajo to takoj objaviti vsemu delavstvu v obratu. Uradnik okrožnega urada ali bratovske skladnice bo pustil delavstvu v podjetju tudi prepis volilnega imenika. V ta imenik morajo zaupniki zaznamovati, katerim vo-lilcem je bila glasovnica izročena in katerim ne. Imenik in pa nedostavljene kuverte z glasovnicami morajo delavski zaupniki vrniti na Okrožni urad ali bratovski skladnici. Naše zaupnike pozivamo, da vodijo točen se- j znam vsega tistega delavstva, ki je v volilnem dnevni- j
k« in lxxfe torej zanj izdane glasovnice, pa so med tem že odšli iz podjetja in bodo dobili glasovnice. Vse take slučaje javite našemu tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 8, da bomo mogli nadzorovati in ugotovili vse tozadevne nedopustne manipulacije z glasovnicami, ki jih ne dobi pravi volile* v roke in hi zanje glasoval kdo drugi.
2.	Delavci in delavke, ki služijo posamič, ali jih je v obratu (podjetju) pri delodajalcu) manj kot dvajset in imajo «d svojega obrata <*o sedeža bratovske skladnice aH ekspoziture OKrožnega urada za zavarovanje dekvcev 5 km ali manj, vera jo iti po glasovnico si» mi •osebno v pisaril» antičnega uradnega krajevnega volilnega odbora. Pozor torej zlasti volilci v mestih, trgih, industrijskih in tovarniških središčih! Posebno opozarjamo služkinje, dekle, voznike in druge hišne delavce: vi boste morali iti po glasov nico osebno v pisarno krajevnega volilnega odbora!
3.	Tisti volilci, ki imajo od svojega obrata do bratovske skladnice ali ekspoziture Okrožnega urada več kot 5 km, bodo dobili glasovnice po pošti na naslov podjetja ali delodajalca pri katerem so uslužbenk Oddaljenost pod in nad 5 km se računa po sedežu podjetja, ne j a po stanovanju delavca.
Vsa obvestila in navodila glede volitev bodo vo- . lilci dobivali od volivnega odbora za Delavsko zbornico le na naslov podjetij in delodajalcev, ker volilni odbor nima naslovov stanovanj posameznih delavcev.
To so splošna navodila glede dostavljanja glasovnic, kolikor jih je doslej bilo izdanih. Krajevni volilni odbori lahko marsikaj izpremene. Zalo pozivamo zaupnike na sedežih volilnih odborov, da tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 nemudoma sporoče, če bi bili za njihovo področje kaki bistveno drugačni sklepi. Ako bi kak krajevni volilni odbor Delavske zbornice organiziral dostavljanje na delavstvu nepri-praven in neprikladen način, da bi obstojal sum ši- ; kaniranja ali da so nedopustne manipulacije z gla- j sovnicami lažje ali, da bi bilo bolj omogočeno vplivanje delodajalcev ali organov Delavske zbornice, obratnih zaupnikov ali uradnikov bolniškega zavaro- ' vanja — tudi vse take slučaje nam nemudoma na najhitrejši način točno sporočite v tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta (3.
Najkasneje do 28. Januarja mora imeti vsak voli- j lec in volilka kuverto in glasovnico v rokah, če bi mu do tedaj ne bila dostavljena, mora takoj sam po njo h krajevnemu volilnemu odboru. Večina glasovnic in kuvert pa bo razposlanih že veliko poprej. Vsak naj pazi, da ne izgubi nobenega listka, ki ga bo prejel. Zlasti pazite na glasovnico, ki je obenem legitimacija. Glasov- , niče, legitimacije, kuverte ne dajte nikomur iz rok ra- ' /<ri po pošti \ pisarno glavnega volilnega odbora v i Ljubljani a Ji pa našemu zaupniku v vaši župniji, j Uradnim krajevnim volilnim odborom nobene gla- j sovnice! Če oddaste tudi zapečateno kuverto komur- j koli, nikdar niste sigurni, dts ne bo prišla v nepoštene roke, ki jo bedo odprle in glasovalni listek izmenjale. ' Zato vse glasovnice samo v Ljubljano! Treba je skrajne previdnosti, da po nepotrebnem ne uničimo naših j glasov. Zalo se držite samo navodil našega časopisja, okrožnic in naših organizacij.
Kako bo treba glasovnico izpolniti,
• '
o leni bomo še pravočasno poročali. V »SI. Gospodarju « j m »Straži« bomo točno popisali, kako naj bo glasov- ; niča izpolnjena in kako na j voli lec z n jo ravna.
Glasovali ne bomo za posamezne kandidate, am- 1 pak za kandidatne liste.
Krščansko delavstvo bo postavilo samo eno listo j za katero glasuje vse pošteno delavstvo. Listo bo volžila Jugoslovanska strokovna zveza. Svojo listo bodo imeli j tudi krščansko misleči privatni nameščenci. Na ti dve listi bomo združili vse svoje glasove! Krščansko delavstvo gre samozavestno v te volitve.
nt—»««»m»,v	j»rnilil^a-itmTjKi/igma».JA.-. JT
Gospodarstvo.
BOJ ZA OBRESTI.
Dva tabora.
Zcpet se bije boj za obrestno mero. Pri tem boju je ljudstvo razdeljeno v dva tabora. V enem taboru so oni, ki so v srečnem položaju, da so si mogli s pridnim delom in varčevanjem, ali pa na kak drug način napraviti nekaj prihrankov. Teh je manj, toda so močnejši in glasnejši. V drugem taboru so oni neštevilni, ki potrebujejo kredit, bodisi da hočejo izboljšati gospodarstvo, bodisi da jih je zadela ikaika nesreča, bodisi da jih pritiska skrb za številno družino. Ti so mnogo številnejši,, toda slabejši in nekako potrti in mailodušni, zato molčijo.
Posredniki.
Med tema taborama varčevalcev in vlagateljev na eni strani ter posojilojemalcev in 'kredita potrebnih gospodarjev na drugi strani posredujejo denarni zavodi, iki pri prvih Zbirajo denar, da ga drugim posojajo. Kako visoke obresti bo moral posojilojemalec plačevati za posojilo, je odvisno torej od dvojnega: od tega, kal'o visoke obresti zahteva vlagatelj in od tega, koliko hoče še zraven zaslužiti za svoje posedovanje denarni zavod.
Naše hranilnice in posojilnice.
Pri nas imamo neke vrste denarne zavode, ki so v prvi vrsti ustanovljeni radi tega, da pomagajo potrebnim posestnikom do cenenega posojila, ne pa radi posredniškega dobička. To so naše hranilnice in posojilnice, kakor jo imate skoro v vsaki večjii fari ali občimi. Ker so te hranilnice in posojilnice ustanovljene radi pomoči onim, ki
hofejo dobiti m svoje gospodarstvo posojilo po kolikor te mogoče nizki meri, zato morajo te posojilnice danes vršiti j>e ravno prijetno nalogo, da kolikor mogoče pobijajo previsoko obrestno mero, do katere je -privedla konkurenca denarnih zavodov za vloge.
ŽaTIbog pa je med nami še veliko premalo razumevanja za pravi namen teh hranilnic in posojilnic in je tudi veliko premalo razumevanja za nizko obrestno mero, za katero se ravno hranilnice in posojilnice morajo boriti in se tudi borijo.
Vlagatelji-odemhi.
S strahom se še spominjamo onih časov, ko je po naših vaseh cvetelo oderuštvo, ko so oderuhi stiskali naše ljudstvo in mnogokrat 'kmeta in vso njegovo družino pognali po svetu. Zahteva visokih obresti, kakor fih danes zahtevajo nekateri vlagatelji od naših posojilnic, ie tudi oderuštvo. Toda ti vlagatelji se hočejo lepo skriti za posojilnico in si umiti roke, češ, aj mi ne odiramo, saj mi ne zahtevamo oderuških obresti od posojilojemalcev, zahteva jih le posojilnica. In mislijo si lepo, če bodo kmetije radi previsokih obresti propadale, saj ne bomo gnali na boben kmetij mi, gnala jih bo posojilnica. Treba jim je povedati na glas brez ozirov, kakor je to povedal pred dvema leti dr. Korošec: »Želja po obogaten ju s pomočjo obresti je oderuška, nekrščanska želja. Ako ti je Bog blagoslovil tvoje gospodarstvo, da imaš odvisen denar, ne odiženi tega blagoslova iz tv-dje hiše s takim nebratskim ravnanjem.«' Seveda je prijetno, ako ima tak posestnik. 50.000 ali celo 100.000 dinarjev v posojilnici ali v banki in mu to prinese 10.000 ali 5000 dinarjev letnih čistih obresti. Tak mož bi živel lahko za svojo osebo brez dela samo od' obresti leot rentnik, kakor take može imenujejo. Toda kristjani varno nauk sv. apostola Pavla: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Zato ne more krščanska vest prenesti, da bi kdo živel na račun in v škodo drugih z oderuškimi obrestmi svojih prihrankov.
Visoke obresti — znak bolnega gospodarstva.
Kdor količkaj pozna gospodarstvo, ta ve, da so visoke obresti za kredite znamenje bolnega gospodariva, kakor je visoka vročina pni telesu znamenje in dokaz bolezni. Če se danes vsi pritožujemo nad veliko draginjo, moramo pač •vedeti, d!a je v veliki meri vzrok te draginje visoka pretirana obrestna mera. Trgovec, obrtnik, tovarnar, rokodelec, skoro vsi brez izjeme morajo v svojih podjetjih delati tudi s tujim kapitalom, za katerega morajo plačevati obresti. Te obresti mora nositi njihovo podjetje. Če so torej obresti visoke, marajo na blago in na izdelke pribiti toliko več, dia se te visoke obresti pokrijejo. Z visokimi obrestmi si torej v veliki meri' sami povzročamo občo današnjo stisko in draginjo.
Težko gre navzdol.
Ko se je vršil boj za vloge in so se banke ter regisla-tivne hranilnice po mestih hotele polastiti kmečkega denarja, tedaj so se v tem boju posluževale vedno le poviševanja obrestne mere za vloge. Čim bolj so zviševale obresti, tem bolj je ljudstvo dvigalo denar v kmečkih posojilnicah in ga nosilo v mesta v banke in hranilnice. Hranilnice in posojilnice po kmetih so bile tako prisiljene zviševati vsaj deloma obrestno mero, da ne izgubijo vseh svojih vlog. Banke in mestne hranilnice pa so se ¡kmalu občutile z obrestno mero na taki strmini, da se jim je samim začelo v glavi vrteti. Videle so, da morajo za posojila zahtevati 20, 22, 24 in tudi več procentov, ako hočejo s to obrestno mero kriti obresti za vloge, zraven pa svojo, največkrat visoko režiljo in povrh vsega še nekaj zaslužiti. Zavedale so se pa tudi, da tudi najboljši posojilojemalec, da tudi najboljše podjetje s takim kreditom ne more na trajno delati in da mu mora tako drago posojilo v par letih prinesti — smrt. Zato je od bank samih in od mestnih hranilnic začela izhajati misel, da je treba z obrestno mero navzdol. Vsi pa dobro vemo iz skušnje, da je na strminah težtje iti navzdol, nego navzgor. In to posebno neprijetno izikušajo dandanes naše kmečke hranilnice in posojilnice, ko so prisiljene znižati obrestno mero na 4 ali A'A, vlagatelji pa takega zniževanja obrestne mere nočejo razumeti in samo iščejo, kje bi dobili višje obresti.
VINOGRADNIKOM LJUTOMERSKO-ORMOŽKEGA OKRAJA.
Vinarska zadruga »Ljutomemčan«, Sv. Bolfenk pri Središču, Vas uljudno vabi na II. vinski sejem, ki se vrši v torek, dne 19. t. m., ob 11. uri predpoldne, v veliki dvorani Društvenega: doma v Središču. Udeležite se tega sejma z vinskimi vzorci, ki se bodo sprejemali v nedeljo, dne 17. t. m., v Društvenem domu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Od vsake vrste vina morate poslati po dve buteljki. Druge steklenice se j bodo odklanjale, ker bi motile celoten o t is.
Zanimanje za ta vinski sejem je veliko. Kupci iz Štajerske, Kranjske, Hrvatske, Koroške, Prelomurja in Nemške Avstrije zahtevajo že sedaj podrobna poročila glede prireditve, vinskih vrst in cen.
Zato Vas prosimo, da naim blagovolite najdalje do srede, dne 13. t. m., po dopisnici ali ustmeno (g. predsednik Robert Košar pri Sv. Bolfenku, ali kletarski nadzornik g. M. Rakirša, Obrež pri Središču) naznaniti: I. Vaš .polni naslov. 2. Letnik vina, katerega postavite na sejem. 3. Ali ¡je vino mešanih vrst ali je sortirano. 4. Katera sorto. 5. Vrh, kjer je vino zrastlo. 6. Koliko hektolitrov ali polov-njikov imate na prodaj, 7. Zadnjo ceno za dan razstave.
Ti podatki pridejo v seznam (katalog) razstavljenih vin, «ki se bo tiskal, razpošiljal in dajal interesentom na dan sejima v 1500 izvodih. Pri cenah se držite gesla: kak je bla go, tak je drago, in ne zahtevajte pretiranih cen! S tem bi i škodovali sebi in celi prireditvi. liljudno si dovolimo sveto vati: Nastavite blagu primerno zadnjo ceno, po kateri bi
Kaj pravite na to?
ako se pogledate v ogledalu in Vam začne Vaš obraz in lasje delati skrbi. Za .pravo nego Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena «proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najbolj-
bili voljni vino prodati in zadruga bo razglasila kupcem, da so to cene: Kakor pri peku zemlja. Poštenost in uvidevnost je prvi pogoj za uspešno trgovanje!
Prosimo torej, da nam javite do srede, dne 13. t. m., navedene podatke; da v nedeljo, dne 17. t. m., pošljete vzorce po dve buteljki od vsake vrste (nazadiružnčki plačajo od vsake buteljke minimalni znesek 2 dinarjev za kritje velikih zadružnik stroškov in 5 dinarjev vstopnine na dan sejma) in da pridete v torek, dne 19. t. m., na veselo svidenje v Društvenem domu v Središču.
»Ljutomerčan.«
Prvi mariborski tržni dan v novem letu. Dne 2. januarja ni bil posebno dobro preskrbljen, pa tudi ne dobro obiskan tržni dan. Bilo je 51 slaninairjev, ki so prodajali po navadni ceni svinjino po 20 do 30 din., slanino po 24 do 30 din. (na debelo po 19 do 20 din.) in drdb po 15 do 20 din 1 kg.; domači mesarji pa govedino po 10 do 17.50 din., iteletino po 12.50 do 17.50 din., svinjino po 18 do 20 din., nekateri mesarji, ki so poskočili s cenami,, so pa prodajali govedino po 14 do 20 din., teletino po 16 do 20 din. in svinjino po 20 din, 1 kg. Klobase so še vedno talko drage, kakor so bile v starem letu. Tudi perutnine je bilo komaj 300 komadov na trgu. Cene so bile kokošam 30 do 75 din., gosem, racam in puranom pa 80 do 150 din. komad. Kanalčkom po kakovosti 50 do 500 din. Domačim zajčkom 10 do 50 din. Divjim zajcem, lisicam in srnam po kakovosti dlake 80 do 400 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila in sadlje: Krompir 7—8 din. mernik; oziroma L25 do 2 din. 1 kg, solata 2 db 4 din. kg, glavnata solata in zeljna!e glave 2 do 5 din. komad, kislo zelje 3 do 3.50 din., kisla repa 2 din. 1 kg, maslo 46 do 50 din., kuhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din,, oljčno olje 30 do 50 din., bučno olje 26 do 28 din. (po trgovinah celo po 24 din.), smetana 14 do 16 din. ¡liter, sirčeti 1 do 8 din. komad, kar-fijol 2 db 12 din., jajca 2.25 do 2.50 din. komad, limone 0.75 do 1.50 din., pomaranče 1 do 3 din. komad!, čebula 1.50 do 5 din., česen 3 do 6 din. venec. Zelenjave je bilo 8, sadja pa 10 vozov. Jabolka in hruške so se prodajale po 5 do 14 din. kg, fige po 6 do 8 dim. venec. — Lončena in lesena roba 1 do 150 din. komad, koruzna slama' 25 do 30 din. vreča, brezove metle 2 do 5 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 30. decembra, je bilo 10 vozov sena, 5 vozov slame, v soboto, dne 2. januarja pa 4 vozove sena in 3 vozove slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 85 din,, slami pa 50 do 57.50 din. za 100 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55 do 56 din. francoski frank 2,10—2.20 din,, italijanska lira 2.20—2.30 din., angleški funt 273—274 din., avstrijski šiling 7.90—8 din., čehoslovaštka ¡krona 1.66—1.68 diin.,, švicarski frank 10,85—10.90 diin., nemška maitka 13.40—13.50 din., in madžarske krona 0.07 din. V Curihu iznaša vrednost dinarja 9.17 centimov.
Tedenske
Potresni sunki na Novega leta dan. Po sedmi uri zvečer na Novega leta dan smo občutili močne potresne sunke po celi Sloveniji, Zagrebu, po Primorju, Goriškem in Gornji Italiji. Te sunke so posebno močno občutili meščani, ki prebivajo v višjih nadstropjih. Po mestnih glediščih in kino-prostorih je objel gledalce radi potresa strah in so ljudje vreli proti izhodom. V Zagrebu so bile cerkve polne vernikov, ki so prisostvovali večernicam. Ko se je pojavil potres, so Zagrebčani ubežali iz cerkev na cesto. Sicer pa ta potres ni povzročil skoro nobene škode, le nekaj strahu in trepeta je nagnal ljudem v ude. Zadnjega novoletnega potresa so se najbolj ustrašili Ljubljančani, katerim, in to osobito starejšim je še v živem spominu oni grozni potres ob Veliki noči leta 1895.
Mariborske novice. Teden po Božiču in pred Novim lelotn so porabili veseljačenjn vdani Mariborčani za prirejanje raznih zabav, veselic in plesov. Na Silvestrov večer <> bile dobro ter hrupno obiskani vsi mariborski zabavni prostori ter gostilne. Posebnih nesreč in nezgod bvaia Bogu v teh dnevih \eselja nimamo beležiti. Potres na Novega leta zvečer Mariborčanov ni posebno razburil. Prosvetna zveza v Mariboru bo prirettla 8. in 15. januarja pomenljiva prosvetna večera s predavanji. Dne 8. januarja bo takozvani Ciril-Metodov večer, na katerem bo govoril profesor dr. Franc Ko-vačič o življenju in delovanju slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in o njunem pomenu za versko in prosvetno kulturo Slovanov, o ririlmetodijski ideji in o velehradskih kongresih. Na drugem prosvetnem večeru, rine 15. januarja pa bo predaval vseučiliški profesor v Ljubljani — prelat dr. Grivec o papeški pomoči gladu-joči Rusiji leta 1922. Prelat dr. Grivec, ki je veščak v vzhodnih vprašanjih in učenjak svetovnega slovesa, nam bo popisal razmere za časa velike ruske revolucije in kako je sv. oče kot skupni oče vseh kristjanov v svoji veliki ljubezni, ki ne loči med katolikom in nckatoli-kom, organiziral veliko dobrodelno akcijo, ki je vsaj nekoliko lajšala strašno bedo ruskega naroda. Obenem nas bo predavatelj natačneje seznanil z razmerami v ruski cerkvi in ruski znanosti.
Trgovec z dekleti v rokah pravice. V Mariboru je bil nniet ter r 'dan v zapore zanimiv parček. Zaprti iuoi«ci je izpovedal, da je njegova mladostna spremlje-
šef I. Fellerjeva prava kavl.aška Elsa-pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, scjedce, nečisto poli, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje p erbija j, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, ¡krhke lase
valka njegova žena. Policiji se je zdela la ženska mnogo premlada in radi lega suma se je obrnila mariborska policijska oblast na Dunaj in zaprosila tamošnjo policijo za morebitne podatke o tem sumljivem parčku, ki je čakal na dunajski odgovor v zaporu. Odgovor je prišel nepričakovano hitro: Mož je mednarodni trgovec z dekleti ter je odvede] 15 letno deklico, ki je iz boljše rodbine, preko Jugoslavije v Albanijo. Deklica je tako otročja, da je trdila, predno jo prišel z Dunaja odgovor, da se je s pustolovcem na dunajskem magistratu civilno poročila. Prišla je šele nekoliko v zadrego, ko ji je omenil uradnik, da bi bilo potrebno tudi za civilno poroko, z ozirom na njeno mladoletnost, privoljenje sta-rišev.
Dva nevarna tatova in vlomilca pod ključem. V jeseni zadnjega leta so se dogajali zelo pogosto razni vlomi in to največ v trgovine v Slov. Bistrici, Makolali, Poljskavi. Račjem itd. Vlomilci so vedno odnesli srečno pete pred zasledovanjem orožnikov. Te dni se je posrečilo mariborski policiji, da sta jej padla v roke znana ter nevarna vlomilca in uzmoviča neki Anton Vuk in njegova priležnica Alojzija Rak. O tej dvojici sumijo, da sta glavna krivca pri zgoraj omenjenih vlomih.
Smrt v vrelem lugu. V Radvanju pri Mariboru je padel komaj 2 leti star otrok o škaf vrelega luga in umrl radi opeklin.
G. NADUČITELJ SIMON JEŠOVNIK
(roj. 8. 10. 1844. f 30. 12. 1925).
Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode li delaven dan! Teh le spodbudnih besed pesnika Simona Gregorčiča se je rajni Simon Ješovnik celo svoje življenje vestno držal, bil je s tem vzor mladini in odraslim in njegov ugled je raslel kakor njegovo premoženje s tihim, mirnim, a vztrajnim delovanjem v šoli in izven nje.
Blagi pokojnik Simon Ješovnik je bil rojen v Sp. Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. kot kmečki sin; po dovršeni domači šoli je obiskoval mariborske šole ter z 18 letoin prebil izpit ter poslal leta 1862 kantor pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Ker so pa tam bili veliki zvonovi, on pa še preslab za veliki zvon, prosil je šolsko oblast za premestitev, nakar je bil imenovan kot kantor h Sv. Ruperlu v Slov. gor. Tu je služboval šest lel s posebno pohvalo predpostavljenih, kar priča več pohvalnih listin. Po teh letih si je izprosil dobro farno šolo v Št. IIju v Slov. gor., kjer je štiri leta vzorno deloval v šoli, v cerkvi in v drevesnici. V cerkvi kot regens chori, po domače organist, je bil izvežbal pevce na lako stopnjo, da so od daleč hodili poslušat te prijetne pevce, kajti on je dobro vedel, da lepega petja glas, seže v deveto vas, in kjer se petje glasi, lajn hudobije ni. Izmed teh dobrih pevk si je izbral sopranistinjo Josipino Haupt-manovo od nje blagih, a premožnih staršev hčerko, ki mu je bila po bistrem duhu, marljivosti in blagem srcu enaka. Sedaj je začel misliti na udobnost stanovan ja in ker je Sv. Ruperl že poznal, prosil je zanj, ter se kot nadučitelj naza j podal leta 1873. Od lega časa pa do leta 1905 je razvil svoje plodonosno in neutrudljivo delo povsod od zore do mraka, rosan in potan je lajšal človeško trpljenje. In storil je mnogo več, kakor mu je veleval stan. kar je le mogel, vedel je, to mož je storili dolžan.
V šoli je bil izvrsten vzgojitelj in učitelj; sedanji odrastli mu vsi brez izjeme hvalo pojo, a on je pa tudi dobro vedel, v njih srca vzepiti izrek: pozdrav je ključ do srca, in Slomškov pregovor: kakor se nagne mlado drevesce, tako bo rastlo staro drevo. Zato pa vsi Ru-perčani lepo pozdravljajo, so izborni pevci in olikani, da je veselje, bivati med njimi.
In leta so veselo tekla. Ali kdo bi vedno bil vesel? Po veselju sprememba. Prihrumela in privihrala je nesrečna vojska. Kar začetkom nje, lela 1914 je sedaj rajnemu g. nadučitelju Ješovniku krogla ubila najstarejšega sina Srečka, služil je kot nadporočnik pri lovcih. Tačas je 72 letni blagi mož milo zajokal in to ga je napotilo, da je leta 1915 zaprosil po 50 letih službe za pokojnino. Od tačas je živel le zase in za svoje. V tihi samoti krasnega svojega doma na Šlrleku je gospodaril s svojo blago soprogo, katero mu je neusmiljena smrt že 7. aprila 1921 v par dneh pobrala. Ta udarec je bil še bridkejši od prvega, taval je brez veselja po svojem sicer zelo lepem polju, sadonosniku in goricah, a žal mnogokrat tožil svojo osamelost. Letos, 1925. je pa /. 81. letom začel hirati na jetrah in obistih, kar ga je nam vzelo vse prerano iz sredine štirih preskrbljenih vrlih otrok, dva sina in dve hčerki in mnogih prijateljev. Dne 30. decembra 1. 1. je zjutraj pravil, danes bo za našo rodbino zgodovinski dan, čutil je bližajoči konec svojega življenja, ob pol 4. uri popoldne je pa mirno zatisnil svoje trudne oči, po uspehov polnem, blagem življenju.
Na novega leta dan vršil se je veličasten pogreb, udeležba taka, ki jo še Sv. Ruperl ni mel. Vse polno hvaležnih src domačinov in tovarišev je došlo. Pred hišo se je poslovil od njega tovariš Kranjc, v cerkvi g. župnik Ivan Pajtler raz leče, in na grobu tovariš F. Grogl v vznesenih besedah. Pevci so mu zapeli pred hišo Blagor mu, ob grobu Vigred pod vodstvom tovariša Jož. Velnarja.
Predragi g. Šimek! Vživaj rajsko veselje za Tvojo gostoljubnost in svoja nesebična dela, bil si značaj kre-
napravi mehke in voljne. Cena obeh poomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Blsa-pomad že obenem z zavoijnino in poštnino za 38 din. ali samo proti naprej poslanem denarju, ker je po po-vzet u poštnina za 10 din. višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Feller v Stubiri Donji, Elsatrg 341, Hrv.
| menit! čilal si mnogo. »Slov. Gospodar« je od svojega rojstva bival v Tvoji hiši. Bil si odličen društveni k svojega društva in 23 odlikovanj z raznimi pohvalnimi listinami z zlatim križcem s krono so Te kinčala. Storil si. ne samo, kar veleval je slan, storil si to, kar mož je storiti dolžan! Počivaj sladko, blagi tovariš šimek! Nad zvezdami na svidenje! Z Bogom! — Tvoj France.
Na župnijo Tinje na Pohorje je prišel za župnika po umrlem g. iPodpečanu g. Urh Hafner, doslej župnik na Koroškem.
Požar na gradu Branek. V bližini Ljutomera je v noči na staro leto pogorel mogočen srednjeveški grad j Branek, ki je bil še zelo dobro ohranjen. Požar je na-i stal baje vsled neprevidnosti dimnikarja, ki je pozabil i zapreti neka vratca. Ker je bila noč zelo viharna, se je ogenj hitro razširil na celo poslopje. Pogled na goreče srednjeveško poslopje je bil mogočno-grozen. Visoko proti nebu so švigali od viharja razdivjani plameni. Gasiti so prihitele požarne brambe z štirimi brizgalna-mi. Gašenje je bilo zelo težavno, ker leži grad na bregu. , Gasili so celo noč in na starega leta dan dopoldne. Posrečilo se je rešili le nekaj pohištva, vse drugo je požrl ogenj. Stropi so na vseh nadstropjih pregoreli ter se vdrli. Le očrnelo zunanje zidovje štrli proti nebu. Grad izgleda, kot razvalina lako, da ga lastnik, domačin iz okolice, ki je oženjen z neko Poljakinjo, ne bo mogel več popraviti. Nekdaj tako mogočni Branek je izginil za vedno.
Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se vrši v nedeljo, dne 17. januarja po rani sv. maši shod Slovenske ljudske stranke. Poroča g, poslanec Bedjanič.
Vsem kra jevnim organizacijam SLS smo poslali ta teden zelo važno pismo z nujnimi navodili. Prosimo naše krajevne odbore, da zaprošeno prav natanko izvršijo.
Potres. Turisti na Urški. Iz Sel pri Slovenjgradcu smo prejeli: Lepo sino začeli z novim lelom: s potresom, pa prav poštenim. Ob 7. uri in 7 minut zvečer nas je pozibal. Ali se bodo res izpolnila letos stara prerokovanja, ki jih imam tukaj? Pravijo: Na Francoskem in .Angleškem se bo hudo treslo, zemlja bo butala sem in tja in vsuli se bodo na njo meteori, v številu, do sedaj še nikdar opazovanem. Prikazal se ho bleščeč komet. Sedem mesecev potem se bo pogreznila Anglija v morje, lako tudi del Severne Francije in sosednih pokrajin. Veliko bo trpel Hamburg, veliko tudi obrežna mesta Severne Amerike. Ob istem času, ko se bo Anglija pogrezala, se bo pojavila v bližini Azorov nova celina iz valov morja. Najbrž bo lista bajna dežela Atlantis, ki se je pogreznila pred 11,000 leti. Videli bomo na njej sledove izredno visoko razvile kulture; stari Atlantijci so imeli že vodljive zrakoplove in so dobivali iz navadne trave pšenično zrno. Tedaj se bo začel čas mirnega razvoja, velikih odkritij, znamenitih iznajdb. Nemčija se bo prerodila, angleške kolonije bodo postale samostojne države, Kanada se bo združila z Zedinjenimi državami. Prišel bo nov učenik narodov in učil novo vero. Podnebje bo lepše, zemlja bolj rodovitna. Lepi časi, kaj? — V noči od torka 29. decembra do srede 30. decembra je imela zasnežena Urška obisk. Dva podjetna di jaka iz Zidanega mosta sta jo naskočila, z večjim uspehom kot Angleži Mont Everest. Prenočiti sta morala seveda pod milim nebom. .Sreča, da ni snežilo in da ni pritisnil mraz, kakoršnega smo imeli prve tedne v decembru. Bi zmrznila gori za cerkvijo. V sredo zjutraj sla pozabila na vse neprijetnosti dolge noči, ko sta videla vzhajati solnce v nebeški krasoti. Vredno je za to eno noč zmrzovati! Opoldne pa sta židane volje prikorakala v Sele. Pritoževala sta se, da greje ogenj samo od ene strani, če sta bila obrnjena vanj, ju je zeblo v hrbet, če sla mu kazala hrbet, v prsi in trebuh. V trebuh seveda, ko pa od lorka zjutra j, ko sta jima mamici doma postregli s kavo, nič toplega jedla nista. Tako jima je šla krompirjeva župa v župnišču na Selah prav v slast. Jemo namreč tudi ob božičnih praznikih krompirjevico, ko nam pa mali domovina, kar so gg. Pašič, Stojadinovič in še IG drugih gg. ministrov, še vedno navzlic vsem sklepom in obljubam še v letu Gospodovem 1926! — daje mesečne plače 70 D, lako po 28 službenih letih! Radoveden sem. ali jesta gg. Pašič in Stojadinovič ob Božiču tudi krompirjevko. G. Žebot, dajte ju interpelirati. Četudi ne odgovorita, boste vsaj videli, kake obraze bosta naredila!
Tajništvo Kozje se z 10. januarjem premesti v Celje. Somišljeniki okrajev Kozje, Brežice, se naj v bodoče za pojasnila in posredovanja obračajo na: Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Celju, hotel Beli vol.
Bogata loterija Dijaškega podpornega društva nudi sledeče dobitke: 1 za 40.000 I). 1 za 15.000 D, 1 za 6000 I), 2 po 3000 D. 1 za 1500 I), 5 po 1000 D, 10 po 500 D, 20 po 250 I), 50 po ICO D, 200 po 50 1) in 750 po 25 D. Srečke, s katerimi priložiš svoj kamenček za zgradbo dijaškega fonda, so po 10 D in se dobe samo še nekaj dni, in sicer po trafikah, konzuinnih društvih, župnih uradih, naših društvih itd., ali pa pri odboru DPD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
Še je čas da dosežeš svojo srečo, če naročiš srečke bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 D. Glavni dobitek je novo, krasno izdelano pohištvo iz črešnjevega lesa, fino politirano, ob-
f. januarja 1926.
SLONENSKI GOSPODAH.
Stran S. *
stoječe iz dveh postelj, dveh nočnih omaric, ene mize, *tiri stolov, ene omare, enega umivalnika in ene podobe. Pa tudi drugi dobitki so občudovanja i vredni. 1Y>-msili, nov šivalni stroj »Siéger«, vreča 20 kg kave, pitan prašič, 200 1 bizeljskega vina, salonska ura, zofa in stoli, moško kolo, vreča moke, trsna škropilnica, bala platna, zaboj »Zlatorog« mila, svilene rute, obleke za moške in ženske, odeje, perilo, ure servisi itd., vse to čaka, da se potom žrebanja razdeli. Opozarjamo Vas na to loteri jo, da si takoj naročile čim več srečk, ki stanejo sanu> 5 I) komad. Kdor naroči 10 srečk, dobi 1 srečko brezplačno. Pišite samo kartico na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki vam srečke takoj pošl je in priloži poolžnico, da vas poštnina nič ne stane. Osebno lahko tudi kupile srečke v obeli prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru in pri Prosvetni zvezi, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1. Ne odlašajte!
Štiri železniške nesreče v par dneh. V prvih dneh tega leta so se dogodile že štiri železniike nesreče.. Dne 2. t. m. je naprej osebni vlak na potu iz K . lovca proti Ljubljani na postaji Trebnje zadel ob tovorni vlak. Oba stroja sla se prevrgla ter znatno poškodovala. Uni-èeno je tudi par vagonov od obeh vlakov. Težko ranjena je ena potnica, drugih žrtev pa ni bilo. Potem je isti dan dvojna železniška nesreča na bosanskih progah, dan poprej pa ena na progi Lajkovac—čačak v Srbi ji. Vzrok: pokvarjene tračnice. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo, materijelna škoda je pa velika in pri prometu so ¡bile velike zamude.
Solatni in lunin mrk v letu 1926. Letos bo solnce ■dvakrat mrknilo, dočim luninega mrka ne bo. A tudi solčna mrka se v naših pokrajinah ne bosta videla. Prvi popolni solnčni mrk bo 14. t. ni. drugi — le delni — pa 8. in 10. julija. Planet Mars se bo tudi letos, kakor predlani, izredno približal naši zemlji.
Razneslo ga je na drobne kosce. Y Gorici se je pri-f>etil v Silvestrovi noči tale pretresljiv slučaj: Dva fant-ika sta vdrla v osamelo vojašnico na Kalvariji. Našla sta artilerijski naboj in ga hotela odnesti, toda naboj je •eksplodiral in enega od dečkov tako raztrgal, da so našli le posamezne kose mesa. Drugega so v zadnjih zdihljajih prepeljali v bolnico.
Poplave. Iz Nemčije, Francije, Belgije in Anglije (prihajajo poročila o poplavah. Pri Kölnu je Ren širok iveč kilometrov. Vsa okolica in del mesta je pod vodo. Najbolj prizadet je kraj Neuwied, kjer s« ob cestah, ki Seže ob Renu, vse hiše do drugega nadstropja pod vodo in kjer so mo ali izprazniti nad 1000 hiš. Na mnogih kn jih ob Renu je promet popolnoma ukinjen, ker je vsled deročih valov in silnih viharjev onemogočen celo promet s čolni. V Trier ju je veliko število hiš do prvega nadstropja pod vodo. V bližini Elherfelda je odnesla voda temelje mçsta, ki so ga ' aš pričeli gradili. Na re-¡kah plavajo tisočeri kadavri utopljene živine, pohištvo, ■poljedelski stroji itd. Tudi reke Laha, Sala in Fulda •so prestopile bregove. V vzhodni Prusiji je razdrtih, deloma ogroženih več železniških nasipov, vsled česar ®e promet deloma ustavljen, deloma pa se vrši zelo počasi. V Quedlinburgu je vdrla voda med drugim tudi v plinarno in elektrarno, vsled česar je mesto brez razsvetljave. Znana stolna cerkev je pod vodo. V Franci ji so povzročile posebno velike poplave Sena, Rona in iLoara. Pri Parizu je bila Sena te dni skoro štiri metre nad normalom. V nižjeležečih delih mesta je vdrla v kleli. V mnogih drugih mestih je porušila oziroma poškodovala voda večje in manjše število hiš. V Belgiji sta narastli posebno reki Maasa in Sandra. Posebno tveliko škodo je povzročila voda v Liege-u. Tudi na Holandskeni so prestopile vse reke bregove. V Angliji ije trpela vsled poplav posebno grofija Wales. Še več £kode kol poplave, pa je povzročil v Angliji orkanu podoben vihar, kakoršnega v Londonu ne pomnijo že 30 *et. Vihar je porušil 16 brzojavnih, oziroma telefonskih prog, ki vežejo London s Parizom, tako da sta ostali y obratu samo še dve progi; med drugimi je porušil tudi celi trakt neke velike bolnice v zapadneni delu I.ondona. Po več ur trajajočih rešilnih delih so izvlekli izpod ruševin enego bolnika mrtvega, sedem •smrtno, večje število pa lahko ranjenih.
Dete s srcem izven prs. V državni porodišnici v Pragi se je rodilo na Rožič dete možkega spola, ki vzbuja veliko zanimanje v zdravniških krogih. Dete ima namreč srce izpod kože zunaj na rebrih. Srce je padi j iz prsne dupline skozi neko odprtino, ki naglo celi. Srce je nekoliko večje od srca navadnega otroka in dobro opravlja svoj posel. Dete je zdravo in zelo čvrsto. Sloveči zdravniki prorokujejo detetu kratko življenje, ker Ije srce preveč izpostavljeno zunanjim vplivom. Operacija pa ni mogoča, ker so zdravniki ugotovili, da ga ni mogoče spravili v prsno duplino zavoljo tega ker ni prostora zanj. Ako to dete odraste, bo nosil srce v srajci.
Lepo nagrado dobe oni, ki izsledijo kaj točnega in gotovega o tatovih, ki so okradli trafiko in manufak-turno trgovino pri Sv. Barbari pri Mariboru. Javi se lahko tudi pismeno trgovcu g. šauperl, Sv. Barbara pri Mariboru.
Janezu Petarju, posestniku na Kapi i pri Breznu, se je 1. decembra lanskega leta izgubil mlad lovski pes, dolgodlakasti istrijanec, črnosive, okoli gobca rjave frarve. Nosil je znamko 62 K. Kdor naznani gospodarju, kjer se zanesljivo nahaja, dobi nagrade 100 D.
stopilo društvo s 26. decembrom 1925 v 20. leto svojega delovanja. Iz poročil odbornikov posnemamo, da je plačalo v letu 1925 «dnino 90 članov; odborovih selj je bilo 5,
poučnih sestankov tudi' 5. Blagajna izkazuje 5454 din. prejemkov .in 4185 din. izdatkov. Glavne dohodke so .prinesle tri prireditve z igrami, srečolovom in licitacijo. Knjiž nioa .šteje 440 knjig, izmed teh ,pa se jih je krog 10 izgubilo. Lani smo si nabavili 43 novih knjig, vezati pa smo jih dali 53, izposodilo se tje okrog 900 knjig. Lepo deluje Dekliška zveza, ki šteje nad 110 članic in je pred kratkim začela s »Čebelico.« Društveni odbor ostane letos isti kakor lani. — Na občnem zboru je podal č. g. kaplan v kratkih potezah zgodovino naše župnije od ustanovitve leta 1925 do danes. Č. g. župnik pa je govoril o sv. letu 1925, o gospodarskem položaju drugod in pri nas ter pokazal na nekaterih zgledih pomen ljudske izobrazbe. Pozival je k naročbi dobrih listov, vse mladeniče pa je povabil, da pridejo dne 31. januarja t. 1. gotovo k •ustanovitvi Mladeniške zveze. Želeti je močno, da bi čim več župljanov pristopilo k društvu in kmalu plačalo članarino, vsaj 5 dinarjev. — Bog živi!
Radenci. Jurjevški igralci bodo v nedeljo, dne 24. t. m., pokazali tukaj dve 'krasni igri: »Materina ljubezen - v štirih dejanjih in »Kje je meja?«, burka v enem dejanju. Obe z mešanimi ulogami. Začetek cb štirih popoldne. Tudi pevci sodelujejo. Pridite! Bog živi!
Vransko. Orlovski odsek Sv. Jurij ob Taboru vprizori v nedeljo, dne 10. t. m, ob treh popoldne v dvorani gosp. Brinovca šti-ridej&nsko igro »Lovski tat.« Za obilen poset se priporoča — odsekovni odbor.
Št. Jošt na Kozjaku. Slomšek-Krekova slavnost, ki se je vršila na Štefanovo v šolskih prostorih, je prav dobro uspela. Velika šolska soba je bila natlačeno polna. Č. g. župnik je v svojem govoru obrazložil izvanredni pomen Slomškov na šolskem polju in veliki pomen Krekov na polju prosvete in zadružništva,, da ju posnema zlasti šolska in izvenšolska mladina v neumornem delu za izobrazbo duha in srca, gospodarji pa v medsebojni dejanski ljubezni .za gospodarsko dobrobit in napredek. Nato se je uprizorila dr. Krekova igra »Tri sestre.« Igralci in igralke so izvršili svojo nalogo popolnoma, nekateri celo izvrstno. Občintvo je bilo očividno zadovoljno. Domači pevski zbor je zapel v odmorih »Lepa naša domovina« in »Ljubezen do domovine.« S Slomškovo »Glejte, že solnce zahaja« se je slavnost .zaključila. Častimo svoje velike može, da bomo vredni njih vrli nasledniki.
Rogaška Slatina. V nedeljo, dne 3. t. m., je vprizorilo tukajšnje pevsko društvo »Sloga : časuprimerni igri: »Ženin iz Nazareta« in »Na Betlehemskih poljanah.« Igralci so v polni meri izvršili svojo dolžnost. Posebno odobravan e so želi Jožef, Marija in Ecehijel. Predstavo je posebno povzdignila noša originalnih svojedlobnih kostumov, da je bil gledalec nehote postavljen v dobo pred 2000 leti. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika, kar kaže potrebo in zanimanje našega naroda za jednake prireditve. Društvu pa bi svetovali, da nas v kratkem zopet razveseli s kako primerno prireditvijo, da se naše zimsko družabno življenje poživi.
Prireditve.
Sv. Jaksob v Slov. gor. Oboni zbor našega izobraževalnega društva na Novega leta dan je potekel, kakor že več fret sem na največjo izadovoljnost prav številnih udeležen-oev. V nagovoru je omenil predsednik Ivan Kapun, da je
Dopisi
Marija Snežna. Tukaj sta se občutila na Novega leta dan par minut po sedmih zvečer v teku treh sekund dva močna potresna sunka.
Fram. Tukajšnja občina je dne 1. januarja imenovala svojega nekdanjega velezaslužnega moža, mnogoletnega občinskega odbornika in svetovalca g. Štefana Lešnika, p. d. Mateka, posestnika umetnega mlina v Framu, častnim občanom. Čestitamo! — Odprla se je s tem dnem tudi naša na novo dograjena električna napeljava, ki bo podprla našo industrijo ter koristila z občno razsvetljavo celi župniji.
Sv. Bolfenk v S Sov. gor. Sprememba med starim in no vim letom letos ni nič posebno mikavna. Staro leto se je poslovilo z gromom, bliskom in točo, novo pa začelo s potresom. Bilo je na dain novega leta ravno ob 7. uri 13 min. zvečer; naenkrat so začela vrata hreščati, pod v sobi škripati, stoli, mize in omare se majati, dva-, trikrat se je čutil močen sunek; bilo je, 'kakor da bi mogočni valovi šli čez površje zemlje. Nekateri so jih čutili močno, drugi zopet manj, nekateri tudi nič. Hujši je bil učinek v višjih legah. Ljudje so se prestrašeni pogledali, kakor da bi se vprašali: Kaj pa je bilo to? Toda vsem je zastala sapa in strah jih je obšel, četudi je potres trajal samo 3—4 sekunde; kajti .proti potresu je človek ničla. — V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 29, poročenih 10 parov, umrlo je 24 oseb, med temi dva v ptujslki bolnišnici. — Zadeva Janeza Krajnc v Bišu se je končala zanj še precej ugodno. Mlin v Ptujski gori je kupil ptujski odvetnik dr. Gosak za drugo stranko, eno kmetijo v Bišu posestnik Benko iz Lo-čiča, drugo posestvo v Bišu pa še ie ostalo lastniku Kiajn-cu. Vsak pravi1:, Hvala Bogu, da le ostane še posestnik v Bišu! S pridno delavnostjo se bo tekom let zopet opomogel od hudega udarca in bo pozabil bridke ure leta 1925. To mu pač želimo iz srca vsi! — Pri vseh cerkvah okrog nas zvoni dan za dnevom mTličem, pri nas je v štirih mesecih umrla samo ena stara ženica. Ali je kraj tako zdrav, ali pa smo mi taki korenjaki, kaj je res? — Govori se, da dobimo avtoHzvezo s Ptujem. Marsikomu bi bilo s tem zelo poma-gano; lahko bi spravljali svoje pridelke v mesto, pa tudi dobivali lažje s voje potrebščine od tam. Železnice nismo dobili, mord'a dobimo za nadomestilo avto!
Negova. Na starega leta dan je tuikaj v župnišču uimr-la Frančiška Šmigovc, bivša pismonoška v Ponikvi, v starosti 74 let. 11 let je ležala na bolniški postelji. — Ne no-1 vega leta dan pa je bil pogreb pridnega fanta Karola Bo-rovič iz Krčovin. Umrl je v cvetu mladih let. Naj oba v miru počivata!
Ivanjševci. V gostilni »pri Slatini« je dne 27. decembra preteklega leta hčerka gosiilničaike v silcbranu ustrelila Bogečovega fanta. Bil je 'kmalu mrlič. Pravijo, da ga baje ni škoda.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Božični dan je bil za našo faro dan veselja, pa tudi dan žalosti. Ta dan smo namreč izročili materi zemlji truplo dobre, skrbne matere Koienčeve, p. d. Hrušjakove, iz Placarovec. Da je bila res krščanska mati, ki ¡je svoje otroke krščansko vzgojila, vidimo iz tega, la je njen sin vrl načelnik našega orlovskega odseka, lipam o, da je pobožna žena rojstvo božjega Deteta obhajala že v nebesih. Žalujoči rodbini naše sožalje! — Na Štefanovo je priredil naš orlovski odsek lepo igro: »Mojstra Križnika božični večer.« Igralci so svoje vloge dobro rešili, le razsvetljava je bila pri 2. dejanju preslaba. — V nedeljo, dne 27. decembra, je imla Dekliška zveza sestanek v dvorani našega še ne popolnoma dovršenega Društvenega doma. Ob tej priliki so naša pridna dekleta iz Gafjo-vec uprizorila .kratko pa čedno božično igrico.
Sv. Urban pri Ptuju. S 1. decembrom 1. 1. je bila tuk. pošta prestavljena k farni cerkvi v takozvano »purgo«, od katere je bila preje samo 10 minut oddaljena v Janžovs-kern vrhu. S tem se je izpolnila »vroča« želja vseh tistih ljudi, ki so že dolgo časa rovarili in delali na to, da se pošta prestavi in to zgolj iz osebnih interesov in nasprot-stev. — Škandalozno je, da so intrigirali pri poštnem ravnateljstvu tako dolgo, da jim je to uspelo, in to proti osebam, ki sta imeli pošto zaporedoma nad pol stoletja v svojem vodstvu, ki sta isto upravljali vestno, v popolno zado-voiljinost vsega tukajšnjega prebivalstva, razen par ljudi v »purgi«, ki se jih niti ne našteje na prste ene roke, kateri pa mislijo, da jim mora vse trobiti v njihov rog. — Dotioni poizkušen vlom, ki se je izvršil na vrata gospodarskega poslopja posestnika, v katerega hiši se je poštni urad naha jal, Ije bil kratkomalo umetno izvršen. Samo, da so potem dobili sredstvo, iki bi jim naj bilo zadostno pri njihovem intrigantstvu v dosego svojih ciljev. Toda s tem, ikar se je zgodilo, še zadeve ni konec! Žalostno je, da se nahajajo tukaj takšni ljudje, iki pa jih Urbančani še smatramo kot izobražence, da zgolj iz osebnih nasprotstev ovajajo osebo in to brez vsakega vzroka ter ji jemljejo kruh i.n seveda tudi eksistenco!
Sv. Bolfenk pri Središču. A' nedeljo, dne 10. januarja se vrši pri nas po rani sv. maši shod Slovenske ljudske stranke. Poroča gospod poslanec Bedjanič.
Sv. Pavel pri Preboldu. Umrla je mati tukajšnjega lesnega trgovca g. E. Marinca gospa Marija Marine v 64. letu starosti po kratki, a mučni bolezni. Rajna je bila pobožna in dobra ženska in tukajšnji reveži jo .bodo jako pogrešali. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal sijajni pogreb in velikanska udeležba, pri katerem se je skoraj vse solzilo. Rajna dobra ženica, počivaj v miru! — Smo v jako zdravem kraju. Preteklo leto smo imeli 29 mrli cev, a — 60 rojstev.
Luče pri Ljubnem. Na Novega leta zvečer smo tudi* pri nas čutili precej močen potres. Bilo je okrog 7. ure zvečer. Tako močnih potresnih sunkov pri nas že dolgo ne pomnijo. — Imamo zadnje čase krasno vreme; po dolinah je toplo in solnčno, kot v pomladi. Na planinah je še mnogo snega. Zadnjo deževje nam je povzročilo mnogo škode na cestah in hribovitih njivah, odkoder je voda odnesla rodovitno zemljo. — Naš največji sovražnik je pa pijančevainije, ki sedaj skupno z razuzdanimi plesi zastri^p-ljuje našo mladino. Pravijo, da ni denarja, na plesih in zabavah ga pa razmetavajo.
Petrovče. Dne 1. t. m. ob sedmih zvečer smo čutili precej močan in valovit potres, ki se je gibal od vzhoda proti zahodu ter je trajal okoli tri sekunde. Ljudje so bili zelo prestrašeni, ko naenkrat zapazijo gibanje in rožljanje hišnih predmetov vsled močnega sunka.
Sv. Lenart nad Laškim. V preteklem tednu smo pospremili le večnemu počitku starčka častitljive starosti Tor maža Janč-ič, .p. d. starega Siknila, iz Malih Grahoš. Rajni, ki je dopolnil 85 let svoje starosti, bil je vsem vzgled krščanskega mišljenja in življenja. Vse svoje otroke je vzgojil v pravem krščanskem duhu. Sedem jih je še živih, dva pa sta šla že pred njim v večnost. Ena hči deluje kot usmiljena sestra v Gradcu. Dokiler so mut dopuščale telesne moča, je rajni vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Ob času volitev je stal vedno v naših vrstah. Mir in pokoj njegovi duši!
Zagorje. V sredini med visokim Razborjem in Artičkim hribom leži prijazna vas Zagorje s slavno romarsko cerkvijo Matere 'božje Zagorske. Mnogim je ta kraj dobro znan saj priroma na to božjo pot vsalko leto na tisoče ljudi iz raznih krajev. V teku enega leta se je .ukaj izvršila precejšnja sprememba. Dobili smo novega č. g. župnika in nove 'Učitelje. Prejšnji g. nadučitelj Lovše, katerega je ljubila cella fara, se je po 20Ietnem službovanju preselil ne-tkam v bližino Maribora. Prestavljen je tudi učitelj Anton Lazar, ki se je vedno ob vsaki priliki postavljal z: >: Jaz sem orjunaš!« Te učitelje nam je- nadomestil mlad zakonski par, učitelj in učiteljica, s katerima smo zelo zadovoljni. — Po zaslugi č. g. župnika Janeza Mlakarja smo dobili nov veliki bronati zvon, katerega smo .bili toliko potrebni. Dosedaj je ta zvon največji in najtežji v kozjanski dekani ji. Zelo ganljiv je bil sprejem novega zvona, še lepše in veličastnajše pa se je izvršilo ustoličenje. Dne 27. decembra 1925 smo ga potegnili v zvonik med .pokanjem topičev in sviranjeim pilštanjskih godcev. Botrovala sta zvonu najbližja cerkvena soseda Jože in Marija Zimšek.
Dr. Mog-ilnicki
iz Št. Jurija ob južni žel.
se je povrnil nazaj in ordinira zopet redno v Št. Juriju ob 'južni žel. v lastni hiši.	44
■ ■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t.
MALÍ? OZMNIUI
"Viničaf s 1 do 5 delovnimi močmi, priden in zanesljiv, se sprejme pod jako dobrimi pogoji. Ogriseg, Lajtersberg 231 poŠta Pesnica.	23 2—1
Viničarja s 4 delavci sprejme na dobro viničarijo Franc Rek, Pernica 37, p. Sv. Marjeta ob Pesnici.	25
iupni urad Sv. Andraž pri Velenju sprejme samskega rokodelca, krojača, čevljarja, mizarja etc. za mežnarja. 31
2—1
Boljša kuharica za vse, snažna in redoljubna, z daljšimi spričevali, se takoj sprejme v dobro hišo. Naslov: lIoretzky Zagreb, Gunduličeva ulica 13, I. nadstrop., dvorišče. 35
Konjskega hlapca, srednjih let ki zna vsa kmetska dela in ima veselje do plemenih kobil, in kravarH li goveji živini, starejšo moč, sprejme v službo Janko Vilar, posetnik, Dob pri Domžalah, Kranjsko. 37
2-1
Učenko sprejme v boljšo tri;o vino, katera je živahna, močne in čedne postave. Antonija Vilar, trgovina z mešanim blagom, Dob pri Domžalah Kranjsko.	38 2- 1
Hlapca, poštenega	in zanesljivega k dvema konjema sprejmem. Nastop takoj. Fr.
Miki, Sv. Marjeta	pri Moš-
kanjcih.	40 2—1
Dekla, mlada, močna, pridna, poštena se sprejme v službo. Priložnost ima se tudi v kuhinji kaj priučiti. Ponudbe na Ivan Traun, Ptujska gora.
1530 3-1
"V najem želi vzeti kovačnico s stanovanjem, tudi majhno posestvo, kar bi pozneje mogoče tudi kupil. Ponudbe s ceno in kakšen kraj na: Franc Mlaker, Kuhbach bei Lahr Baden — Deutschland. 10
Halo posestvo z gostilno in
trafiko se proda z živino vred Skoke 50, pol ure od postaje Hoče.	18
Proda in odda se v najem ver posestev in gostiln v okolici Maribora pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Marstan, Maribor, Rolovški trg 1. 12
Spremembo posesti, kakor nakup, prodajo in najem posestev, mlinov, trgovin, gostiln, hitro in po ceni posreduje, gospodarska pisarna Marstan v Mariboru. Rotovški trg 1.
13
"Prodam posestvo, 3 do 1 orale, poslopje zidano: hiša, dve kleti, hlev, svinjski hlev, vrt, njive, travniki, gozd, precej sadonosnika. Cena: 25.00» D. Smole Anton, čevljar, Poklelr. 45, Blanca.	28
Proda se lepo posestvo z rodovitno zemljo in dvema stanovanjskima hišama, z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Posestvo obstoji iz sadonosnika, vrta, njiv, travnika in gozda v izmeri 8 oralov. Cena se izve pri g. Ekart Anton, posestnik in župan v Sv. Marjeti na Drav. polju, pošta Račje, stanujoč v vasi Prepole 58.	30 2—1
Hiša z vrtom in sadonosnikom
v Gornji Radgoni, na prodaj. Vpraša se v trgovini Panoni-ja v Gornji Radgoni. 43
Proda se krasno posestvo, kakih pel oralov, zidano poslopje, obokane kleti in hlevi, blizu kolodvora Poljčane, za' 32.000 D. Plača se lahko samo polovica, ostalo na več let. Več pove Franc Polšak. Podboč, p. Poljčane.	42
Proda se zidana hiša s tremi sobami in jedilno shrambo, njiva, pašnik — pri kolodvoru Poaplat. Več se izve pri Ivani Jagodic, Kostrivnica, p. Podplat.	1525 2—1
Proda se v resnici lepo posestvo, katero leži skupaj, soln-čna lega, z vsemi potrebnimi, v dobrem stanju se nahajajo-čimi gospodarskimi poslopji, v bližini postaje Rimske topi lice. Travniki vsi obsajeni ze z odraslim sadnim drevjem. Redi se lahko do 5 glav živine. Nadaljna brezplačna pojasnila daje pisarna občine Marija Gradec v Laškem vsak dan od 8. do 12. ure.
1513 2-1
Posestvo, obsegajoče 30 ors lov, hiša, gospodarsko poslopje, živi in mrtvi inventar ler pridelek letošnjega leta s t proda. Vpraša se Sv. Marjeta na Dravskem polju 20, poiU Rače.	1497 3-i
Obrtniki, pozor! Proda se iz proste roke novo zidano po-šlopje z opeko krito, tik ob okrajni cesti in pri farni cerkvi z hišno gostilniško obit-jo in tobačno trafiko; zraven se lahko naredi lokal za trpo-vino. Pri tem je gospodars! o poslopje ter 8 oralov prvovrstnih njiv in travnikov, re>li se lahko 4 glave goveje živi. ne. Zraven je lep mikov go? 1 s 7 orali za sečo. Ogleda in proda se na licu mestu; cer ■* 260.000 D. Florjan Zupanč Buče št. 72 pri Kozjem. 14 i
Prodam prvovrstno posestvo:
10 oralov polja, 11 orali.v travnika, 10 oralov sadonosnika. '.¡'A orala vinogradi in V/i orala gozda, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici), 1 lepa hiša, 1 velik hlev, 1 hiša se ravno popolnoma prenavlja. 1 klet, 2 stn-tlenca in 3 viničarske hiše. Cena 350.000 D z vsem inven-Jarjem in živino. Moj naslov: J. Reisman, Maribor, Aleksandrova cesla 6.	15
Seno za krmo deloma za ste-1 jo, prešano, se po ceni proda. Vpraša se Tičar. "Jezdarska ulica 19.	'..	1
šivalni stroj za krojače, sko-ro nov, se po ccni proda. Vpra ša se Tičar, Jezdarska ulica 19.	5
Kromatične harmonike proda J. Pregl, .1 aren i na.	1536
Cepljeno frsje vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah proda Anton Turin, Mo draže, p. Studenice pri Pol čanah.	10 2-1
Starejši dober klavir se prod za 4.000 D v Mariboru, Koroška cesta 19, Triebnig. 31
Trte vseh vrst prodaja Mar tin Horvat. Gabernik, p. Jur-šinci pri Ptuju.	39 2—1
Kupim že rabljen valjčni verk Anton Stante, mlinar na Te-harjih p. Štore.	11
Safar
v vinorejstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in živinoreji izobra žen, sprejme se pri Ed. Suppanz, v Pristavi, Slovenija.	1493 3—1
Proti škodltlvcem na hmelju
je tobačni izvleček z mazavlm milom. Z navodilom vred »e iobi v drogeriji Sanitas v tSelju.	«3-« 10—J
* «t m » v a « m «t .*» «t w «s #>«
Štamblljhe
vseh vrst izdeluje aaJceneJSe Zlnanerja naslednik 8. Petno v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dveriSčn.	U6S
Vsak ie ne ve, da *• »
trgovini
jos. mmtH
MARIBOR, Aleksandrova 13
prevzame vsakovrstne sureve kože
tu izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — btank ia boks. Prodaja pc najnižjih breikonkurenčnih cenab vse vrste usnja. Lastni Izdelek.	surovih kri
vseh vrst pa n -jboljSib imv-
«ih C«!B9l»	1J7S
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ocanaonaa-SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1926
želita vsem svojim p. n. odjemalcem, župnim uradom in trgovcem:
Pisanec in Dolinšek medicama, svečama, slaščičaTia, Ptuj. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnnnni
'^mum^a.e<jh»wicrm . - i.....i n r ~ imnwsw
| ARGUS je naš ne-boljši doma SI obveščevalni «.-«v-ARGUS ima v vseh mestih zaneslj've pov ? r j v ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o staj»?*« denarnih zavodov, trgovsko-industru?»!\ podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, lzčrpr\a I» hitre
ARGUS se nahaja v Vuko KaradHča ul,11. Beofwi ARGUS-ov telefon: 6-05, brzojavni naslov: Arj^is
Srebrne krone in zlatnike plačuje najbolje J. Ringer, Pre-valje,	1519 10-1
Vino prodaste, staro ali novo ako pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno, postavno na ko lodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35.
1483
Krojači in Šivilje! Kroje (šni-te) kakršne želite za dame, gospode in otroke, izdeluje ir> razpošilja Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo v Ljubljani, Križevniška uli ca št. 2.	1468 4—1
Prvovrstni angleški in ostriv-
9ki plinski koks na drobno iz debelo dobavi po znatno zni taaih cenah Mariborska mest aa plinarna.	>7
'rvavrataa sadno drevje !i «pllene trt« najbol] prips •¿ljivih vrst po nizki ceni ma t r, a logi: Drevesnica le rtnlca Gradišnik, St. Janž— Velenje. Naročila in tezadev vprašanj» uaj se blagova i je nasloviti na: I»an Gra Uinik, pošta Dobrna pri Ce iu.	105?
»s- Kože divjačne
zajčeve, lisičje, kun:ne, dihurjeve, jazbečine itd., kakor tudi vse vrste sirovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah:
Uskso Taiidler, Zagreb
Boškovičeva idica 40.
Brzojav: Taurija> Zagreb.
Te«on;, bro'j 1389. 27

> in * <
A
m
Z" ,
Klobuke,
rimsko perilo i. t. d kupite najceneje pri
Ja^ob-u Mh,
Maribor. Glavni trg štev. 2
UEXXTT.rT IJUi 11 j
Jt J I 1 J l t t, V» •
Častna izjava. Obžaljujem, da sem g. Alojzijo Hrastnik, učiteljico v Zg. Polskavi v raz-brujenju razžalil, izjavljam, da nisem imel namena žaliti jo, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Zgor. Polskava, 27. decembra 1925. •Jurij Kajba.	20
Jabolčnik
iz maša nek in goltranet leta 1924, 5000 litrov, tudi manj proda: Andrej Pfeifer, posestnik na Rami. pošta Pesnica ali Maribor, Vetrinjska ulica št 18.	32
Kupujem
zlato, srebro, srebrne krone, stari denar itd.
L. ACKERMANN, «rar 17	PTUJ.	5—1
Iščejo se zastopniki
za prodajo poljedelskih strojev in plugov. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov:
FERDO SMOLA, zaloga poljdelskih strojev in plugov, Sv. Jurij ob južni žel.	IG
Župnijski uradi, cerkveni predstojniki ter trgovci,
Fo^or!
Svečnica se bl?ža
Podpisana tvrcEka izdeluje ter ima v zalogi .prvovrstne voščene oltarne sveče jamčeno dobre kakovosti vseh velikosti, kakor tudi vse cerkvene potrebščine in sicer: voščeno prižigalno vrvico, kadilo, oglje za kadilnico, voščene zvitke giadlke in okrašene po ¿jako nizkih cenah. Za p. n. trgovce krasno okrašene sveče s sv. podobami ter zlatimi in srebrnimi obrezi. — Zahtevate ceniki — Pri večjem naročilu
(nad 50 kg) frariko zaboj. — Izvršite takoj naročilo--Še
najtopfeje priporočata z odličnim Spoštovanjem
svečama, medicama, slaščičarna
Pisanec & Dolinšek, Ptuj
Panonska ulica štev. 8, (pri pošti).
f*f©dn© Ictapit«
zimsko blago, agleljti si v manufaikturni trgovini Karel Worsohe-ja nasl. Anton Macim v ^Mariboru, Gosposka «lica 10.
«asa i?1 »a« s a »m
pesorife»,
Po Jugoslaviji potuje neki Vinko Obrovac, kateri se z našimi starimi, neveljavnimi papirji legitimira ter na pod' lagi istih sprejma za našo firmo ponudbe, ozroma naročila, kakor tudi predplačila.
Ker se pa s tem postopkom glas naše poznane, dobre in stare firme diskreditira, zato upozoravamo naše p n. odjemalce da dotični ni pooblaščen sprejemati za nas naročila in še manj sprejemati denar ter seveda odvračamo vsako odgovornost za takšno zlorabo od sebe.
Prosimo p. n. odjemalce, kakor tudi vse policijske iv-rade, da se doiičnega takoj vlovi in sarajevsiki policiji odpošlje.
Tf;j0«3čki muzej Otia t Raub čsk i d' Sa-aje^o
Imetje šmarskega sreza!
m

Naročite še danes
# #
za letošnjo porabo v trgovini
Ed. Suppanz, Pristava
Kadar pridete v Celje
in predno nakvpite manufakturno blago, obleke, odeje, srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in tadelkov pri
,/Hftmerikasi(un
Glavni trg, pri farni cerkyjj.
es
Tam se prodaja najcenejše, ker ima testno tovarna.
Ne meckíFuenar'a proč!
numi»,» nm>i »wm iMmnwiw
Prepričajte sel
■ •• -■■tu/a.**
Kje kupite najcenejšo
in najtrpežnejšo opelo?
Posestniki 1 V siIučajii potrebe pojdite v Celjsko opekarno, ki Vam nudi najlepšo priložnost, da si nabavite zanesljivo najboljšo opeko po izvanr-ed-no nizki ceni. V zalogi je vedno: Zidna opeka, navadna strešna opeka in zarezana strešna opeka.
Tovarna: Cel e, Sp. Hudinja. Pisarna: Razlagova ulica 4.
DENAR
d prihranita, ako kupit« numufakturao biigo
i Celju „Pri solne
jMjTC ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga* •»« iocf. «ukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tSafi«w fino, bsržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogovi*ns pevola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, hrtoafe, Kieja, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za «raja», klot, čepice in naglavne rute.
epustit« se prepričati! — Za obilen obisk s» pHporoKk
liolz Drofenlk
M trt 9 Celje Slavni trg 9
^mtrcfb* teína!
Slwi db&Hk
\mmmmm
-
T. januarja l©2*.
SLOVhNg» GOSP©BAR.
Strsn 7.
i Neuničljivo ibuvali
j« Smtnerievo obuvalo, vsak čevelj t
i j pristoja kot Izdelano le iz
usnja, upogljivo, moderno in izbira mo-čevljev,
polučevljev in sandal. V velikem ilustrovanem di-vot ceniku svetovne tvrd-ke H. Suttuer v Ljubljani št. 992 boste našli mnogo praktičnih potrebščin, ki Vas bodo zanimale. Dobite ga brezplačno. Naročila brez vsakega rizika, ker Vam se nepovSečno takoj zamenja.

Pozor ženini in neveste!
V manufaktumo trgovino
MARTIN SUMER, KONJICE (
Je dospela velika množina vsakovrstnega modnega štofa, ! črnega in modrega sukna za moške obleke, finega volnenega blaga v vseh barvah za ženske obleke, venci, šop- j ti, svilene nute, svilene predpasnike ter sploh vse blago | kaT se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah, i ----—---- š
Karol Eirbisch,
usnjar pri Sv. Trojici v SI. gor.
javi slavnemu občinstvu, da prevzame vsakovrstne surove | kože v posebno dobro izdelavo po jako znižani ceni. Prodaja tudi vsake vrste usnja domače izdelave, posebno opozarja na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podplate. J Ti se dobijo po zelo znižani ceni. Kupuje tudi surove ko- j
že vseh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. 1455 -------------------------------
Velika gostilna j
na glavni cesti v Mariboru (blizu glavnega kolodvora), iz- ■ vrstno idoča, z inventarjem in vsemi prostori (gostilniški j prostori, stanovanje, kleti) vred se odda od 1. aprila 1926 v zakup. Vprašati pri lastniku: Ljludevit VJahovič, Maribor, i Aleksandrova cesta 38.	21
Ne sa&a brez gnoja!	Ne zrna brez superfosfato!
I Poljedelei zahtevajte jamstvo za 16°/o raztopljive v vodi_ fosforne kisline!
Superfosfat (v vodi z raztopljivofosfarno kislino) prvovrstna kakovost iz naših prvih domačih tovarn, kakor tudi vsa druga umetna gnojila;, kakor ChilesaJpeter (Čilski soliter), vapneni dušik, Ainmonsulphat, kalijeva sol in meša« gnoj, Kas itd nudi po najugodnejših cenah
99
m
Delniška družba za prodajo raznih umetnih gnojil.
Zagreb, Mažuraničev trg 4. — Telefon 18—39. — Brzojavni naslov: Fosfat Zagreb.
Zastopstvo: »Danica«, dr. z o. z. za razp. mineralnooljnilh in kem. izdelkov, Maribor, Slovenska ulica 8, telefon 153.
il	S! ksmk»:f		93 j	pni	n	Bij	
a« boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil suka o v veletrgovini R. STERMECKI V Celju štev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 71*—, moče ievjot m D 78'—, fini kiungara n D 90 -. llustrovani cenik s &rez 1000 slikan' se pošlje vsakemu zastonj, vzoici od sukna, žca.ngarna in razne maauiakiar-j« robe pa samo za K dni aa ogled. Kdor pride s vlakom o« isbno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnja tteočite irei D S00 — pošt», prosto, Trgovci enproe cen»
laložite denar le pri
Ljudski posojilnici
PSIPfu folili1
ts>i- «H V tclJU v
res- zedrug! z neoaieieBO zaveze

Caokarjeia ulica 4]
poleg davkarije (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica
Posojila" po najnižji obrestni meri. f§j
HnsnmnHHBsaEBran'
ZAHVALA.
Ob nenadni smrti svoje dobre žene, ost. zlate mamice, gospe
Marije Zidanšek,
gospodinje na Šrangah,
simo sprejeli toliko izrazov odkritega sožaija, da nam je nemogoče, vsem izreči osebno svojo zahvalo. Naj nam bo torej dovoljeno, tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nas tolažili v težkih urah bridke žalosti. Prav posebno se zahvaljujemo mil. g. arhi-diakonu v Konjicah za tolažilni nagrobni govor, vsem darovalcem vencev in cvetja, vlč. duhovščini in spoštovanemu učiteljstvu za častno spremstvo, pevskemu zboru v Špitaliču te pevskemu zboru žičko-ioškemiu za pretresljive žalostinike, vsem prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Vsem, ki so se trudili na kakšenkoli način lajšati težko bol, naj bo naša iskrena hvala!
Špitaiič pri Konjicah, 31. 12. 1925.
Obitelj Jurij Zidanšek-šrangarjeva.
S|iTaTgp|i«I«llIt^aliIilii
□□□□□ODO
Priporoča se prvi slovenski zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
Si Je edlisa (• «nte.
Dunajska cesta 17
Podružnice: Galje, Breg 88; Zagreb, Hateova ulica 18} Saa*Jc**, I***-iieva ulica 15 in Split, Ulica 11. poka.
Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodajo vsake vrste modnega, manufakturnega in suknenega blaga s 1. decembrom 1925 po znatno reduciranih eeuah v Modni-mamifakturm trgovini
ihl & KOhar are! Kari Soss
Prešernova ulica 2. MARIBOR Aleksandrova e. 9.
....... — -.............■...................-..............		
		
za obilne dokaze isikrenega sočutja povodom prebridflce i«-gube našega srcnoljubijenega očeta
Jožefa Lipovšek
ki je po dolgotrajni- in mučni bolezni, previden s sv. zakrai-menti dne 18. decembra 1925, v 73. letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspal. Posebno se zahvalimo preč. g. župniku za njegov ganljivi nagovor pri domači hiši in za spremstvo v cerkev. Nadalje se še zahvaljujemo cerkvenim pevcem za ialostLmko ob odprtem grobu ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so prihiteli, da ga spremijo na zadnji poti.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Loka pri Žusmu, dne 2. januarja 1926.
Marija Lipovšek, roj. Žvegler, žena.
Franc, Janez, Štefan, Jakob, Jožef, Ignac, sinovi.
Trczika, Micka, Štefka, hčerke.
Velepražarna kave Meinarič Rado,
arihnr »a¥nl Ji®
PilMPif štev. 21.
Brzojavi: Meznarič Maribor.	^^T TffgOVd, Z* HftCWftito «M&miCt&*«!	Telefon in,eruri>an i7t"
Edino najbolj«
Veleion lil
Šivalni strnil in feelesa «o ie
Josip Petelinc-a
liublfsita
jblba CriimoTtfi •pomtnika ob joOj
zRiiPkfl Gritener, Phömx h fldNr
za rodbinsko, obrtno in industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni strop znamka »DuMsd.«
Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
Pozor
Pozor!
manufakturne trgovine
Ifljudno obveščam svoje cenjene odjemalce, da bom preselil s 1. januarjem 1926 svojo trgovino z Gosposke ulice 17 v svoje nove prostore na vogalu Jurčičeve in Vetrinj-ske ulice	542
v Mariboru.
Zahvaljujem se za doslej izkazano zaupanje in naklonjenost ter se uljudno priporočam v na daljno cenj. zaupanje.
Fran jo Lah.
Vrhunec fino mehaniki Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj, Večletro jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti ie edino
ST0EWER-REC0RD
feie^mmMmsBBaMmMBmmfflMMHS^
JL.TJ-JD. E^IR^O-.^
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razrrno-ževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščt ni
papir vedno v zalogi.

Katera gospodinja ne pozna v modro-rumene i Skatlje paketiranega
Zlatorog-terpentinovega mila,
I katero je vsled čudovitega uspeha, pri pranju in velike izdatnosti j
splošno priljubljeno!	*
j Zlatorog-terpentinovo milo se izdeluje iz najboljših surovin z dodat-I kom terpentina, je torej tudi za naj-ffinejše perilo popolnoma neškodlji-Ivo! Zlatorog-terpentinovo milo je ¡najboljše, najdragocenejše, zlata vredno!
Da to simboliziramo in vzbudimo tudi v najširših krogih zanimanje za to neprekosljivo milo, se vpreša od 1. avgusta 1925 v vsaki tisoči komad 10-frank-zlatnik, kateri se pojavi pri vporabi mila. Dosedaj se je našlo že mnogo zlatnikovl
Poskusite tudi vi srečo, kupite komad
ZLATOROGi
terpentinovega mila,
perite z njim in prepričajte i-e o njegovi iz-vanredni kakovosti. —jj Morda boste tudi Vi našli zlatniki
Južno-Staferska hranilnica OelŽe
v lastni hiši Cankarjeva ulica štev. 11, nasproti pošte. - Ustanovljene leta 1889
»prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varno«! vlog jamčijo okraji: Oornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezerni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne
položnice na razpolago.
t^fEaaass^sssamsss^Easras^Ess SBHHHIB sssssssssassssssississssEsisEsssBg
¡6 £3 H ES
0
Drva fehliarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni tjorid
Pisma: Zebljarska zadruga Kropa (Jugoslavija).
Telefon interurban Podnart.
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorih in rabah najceneje.
Ilustrovani ceniki na razpolago! — Prodaja se samo na debelo trgovcem.
SB
Brzojavke: Zadruga Kitopa.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za lad;e in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe i. t. d. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, mostove, plo-čenino, kolesa i. t. d. Vijačni čepi. Verige. Izdeluje lahke transmisi:e, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline.
B5
-»-v< i
m
it
Zadružna gospodarska banka
Fodružuica t Mariboru«
Dflff V lastni, novozgrajeni palači, Aleksardrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pcohfa&feiii p rc dajalec ircik držame razr. lotfrlfe.
miomim^
Tiskar: Tiskarua sv. Cirila v Maribou, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januž Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Koiuorcij »Slovenskega Gospodar ja*. predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.