NAUK SLOYÉHSKIM ŽUPAHOM, kakó jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal Anton Ciloljočnilt, o. h: okrajni glavar, Fr. Joi, reY!«"«*%«#— V LJUBLJANI. Natisnila ter založila Klein in Kovači (Eger). 1880. (/!P03to&#^0 Pisateljev predgovor. Lff Jiskarna-založnica me je bila poprosila, da bi i|j|jf županom spisal poučljivo knjižico o njih oprav-^ Y kih in dolžnostih. Tega dela sem se tem rajši poprijel, ker tudi meni kaže svoje uradovanje, kakó nekaterega občinskega opravnika, če poprej nič posla nij imel z jednâkimi stvarmi, težko stoji, mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega novega ura-dovanja, ter kakó si z veseljem vsak poišče nauka, ki bi mu pomôgel prevzeta dela zvrševati. Take misli so me nagnile, da sem to knjižico spisal. V njej je najti vse občinske uradne opravke domačega in izročenega področja ter zelo ob kratkem tudi vsa najpotrebnejša ustanovila, kar jih o tem zakon piše, in povedano je vselej, kód se po zakonikih nahajajo. Vseh potrebnih zakonov obširno in scéloma nij bilo semkaj jemati, ker potlej bi knjiga bila predebela ter obilo dražja, niti se mi nij pripravno * IV zdélo, pre-na-dolgo jo raztezati, ker vsako, županstvo uže ima v rokah državni in deželni zakonik, ter zatorej lehko vselej tam najde, kakó ta ali ta zakon govori od besede do besede. Ko to delo dajem mej ljudi, želim mu takó prijazno biti vzprijétemu, kakor je bil — tudi od samega slavnega deželnega zbora — vzprijét jednâk moj spis, ki sem ga bil 1867. léta zdelal županom svojega okraja ter ga pozneje dal natisniti, od raznih stranij nagovarjan. V Postójini meseca majnika 1879. Pisatelj. Prelagâteljev predgovor. to knjižico sem se obilo trudil, a vender najbolje. čutim sâm, kolikrat bi se kaka stvar dala mnogo ^§p čisteje in lepše povedati, nego li sem jaz mogel. *Y Ali sodba o svojem deli ne pristoji meni; to je posel drugih mož, veščih o jezici in tvarini, Ti sodci vém da ne pozabódo, kar sami živo čutijo, s kolikšno muko namreč tudi zelo opazen ter dovolj učen človek na slovenski jezik prelaga uradno nemščino, hodečo po svojih posebnih potih, ter koliko nam še nedostaje usta-novičenih, obče vzprijétih beséd, potrebnih v ta ali ón pojem, ki ima v Nemcih uže izdavnaj svoje utrjeno vzrazilo. A naša najstrupovitejša rana je ta, ker mi vedno ter vedno le sami besede pogrešno pleteničimo, ne da bi hodili pó-nje ali v svojo starino ali k drugim Slovanom. To je krivo, da nam se je zavrglo toliko po nemščini spakudrânih, slovanskemu svojstvu do konca protivnih beséd, césto brez nikakeršne potrebe ; kajti nameri se nam tudi ta neprijetnost, da novic kujemo take besede, ki so uže davno pred nami živele ter žive še zdaj na slovanskem svéti, lepoobrâzne, blagoglasne, o prvem razumne vsacemu. Omenil sem zadaj v „slovnički" nekoliko tacih jezikoslovnih, brez potrebe in za potrebo zgrajenih nestvôrov. Učiti se mnogo bolj slovanskemu jeziku in svojstvu, ne more nikdo preveč priporočati, osobito ne pisateljem; a ker nam, na svojo VI kvâro, takšno priporočanje še nikoli nij bilo mrznéje, nego li ob zdanjih mnogopisnih časih, zatorej ne tratimo praznih besed ! Vsâk uméje sam ob sebi, da nijso ter nikakor ni "biti ne mogó iz m o j e glave vsa čiharna imenoslovna vzrazila, kolikor jih ima, v sebi ta knjižica : večino sem vzprijéi dozdânjih, ker se mi nijso zdela nedobra; nekoliko sem jih poiskal drugod, in to ali v starem jezici ali v zdanjem, posebno v sosednjem srbskem; a nekaj sem rés dodal tudi svojih, trudivši se, kar sem kóli mogel, delati jih vedno po pripodobnosti drugih, pravih slovanskih besed. Prilika je tu ter tam nanesla, da mi je bilo trebé v „slovnički" sam sebe popraviti, česar me nij bilo niti sram storiti, ni me zdaj nij sram povedati; kajti skrb me je povsod jedine slovenščine, a ne kacih drugačnih ozirov. Zaradi tega popravljam stó-prav tukaj svojo, malo ne po vsej knjižici raztrošeno pomoto, da nij pisati: sprejeti vb., ali: izprejéti vb., empfangen, nego da bi se najpravilneje pisalo: v z p ri jé ti, ker ima stara slovenščina samó: vuspri-jçti*) vb., empfangen, vrhu tega: suprijçti vb., zugleich aufnehmen, supreiniiniku m. poleg: su-prejeminiku m., der Theilhaber, der Erbe. Kar„sl6v-niček" pripoveduje o besédi: „umételjnost," to je po mojih mislih resnica; a dokazovanja o, tem vender nijsem hotel dognati niti v „slovnički" ni tukaj, ker bi vzelo preveč prostora. Oponesti bi mi kdo utegnil, da je „abecedno kazalo" predolgo. 0. tem je najlažji zagovor ta, da je boljše predolgo, nego li prekratko. Takisto se mi-je bati graje, da je „slovniček" preobilo čislo besed raz-tolmačil s preobširnim ali preučenim jezikom. — *) O mojem prisiljenem pravopisi staroslovenskih besed čitaj ^opómnjo" 167. strani. VII To se je zgodilo zató, ker ta ponižna kmétska knjižica vrhu vse svoje preproščine po naključji morebiti vender pride v mnoge, zelo raznolične roke. Nekateri Sloveni, mej njimi tudi župani ter drugi boljši kmetje, ne rečem, da ne bi uže zdaj razumeli večine mojih tolmačenih besed ; a nahaja se obilo domačinov, kateri jih zopet ne znajo, in tacim bi trébalo še več tolmačiti. Poleg teh so mi na mislih bili pošteni slovenski uradniki, izučivši se ob nemškem jezici, kateri bi radi prav delali, ako bi vedeli. Tudi njim iz té knjižice pade kâko zrnce. A ne bi resnice govoril, če ne povém, da so mi osobito naši učenejši možje, tudi mladeniči in pisatelji cesto bili na umi, ter da v „slovnički" nanje meri tu in tam ra-znokaka jezikoslovna opómnja. Ta predgovor sâm je naj-veo le njim spisan. —' Ako morebiti sem Mčal bob ob sténo, bodi si ! Vender mi nij žal te mrve pisanja, ker vém, da gladko brez nobene koristi zopet ne bode; saj niti založnikoma nij bilo žal ni dela ni troškov. Predno završim, zdi se mi trebé, izpregovoriti še o nekaterih posamičnih jezikoslovnih obrazih. — Komur take stvari mrzé, tega prosim, da mojega predgovora dalje ne čitaj ! a) Jaz pišem: takšen, ali takovšen; kakšen, ali kakovšen; tako tudi: kakeršen, kóli-keršen; a ne: takošen, kakošen, kakoršen, kolikor sen, ker vse to proizhaja samó iz imenovâlni-kove snovi (Thema) j edinstvenega čisla moškega spola: tâk, kâk; tâkov, kakóv; kak-že, kolik-že (no-voslovénski: kâk-re, kólik-re, pozneje: kâk-r, kólik-r,*) kar je pisati: kâker-, kóliker,**) *) Primeri: kdó-r (namesto: kdó-re), od staroslovén-skega: kuto-ze. **) Primeri: „(pri) nikomer," namesto: „(pri) nikóm-r," od prvotnejšega: „(pri) nikóm-re," kakor Dolenjci po nekatere kraje še zdaj govore; staroslov. : „(pri) ni ko mi-že," Vili in k tej snôvi potem dodâjemo obrazilo: šen-šna-šno, katero se jedino sklanja. Da se té beséde rés opirajo na imenovâlnikovo snóv jedinstvenega čisla moškega spola, ter da se sklanjajo samo na konci, nas uči staroslovénska beseda: takovisi pron., ein Solcher, katera ima v tožilniki mnoštvenega čisla moškega spola : takovisejç, in baš od snovi: takovisi je poznejša novoslovénska beseda: takovšen. b) Jaz pišem vender adv., doch, dennoch, če tudi Miklošič v staroslovénskem slóvniki na 121. strani uči; „novoslovénski: vendar, vener, vini, to je: verni da že." Tega ne morem nže davno verjeti, in ob kratkem hočem povedati, zakaj ne. Dozdeva se mi, da deblo naše beséde: vender (namesto: ven-r, in to namesto: ven-re) v posebnem jezikoslovnem obrazi hrani v sebi čislo: ven, (einer), namesto: en, jen (einer), kakor tudi novoslovénski : ne-beden, keiner, (široko navadno ter pravilneje, nego li: no-beden) stoji namesto: ne-jeden. K tej misli me je nagnilo primerjanje drugih jezikov; kajti litovski je: vena s, einer, neve nas, keiner, a poleg tega: veno k adv., doch, dennoch; staroslov. : j edin u, einer; jedinako, jedinače adv., doch; ruski: odnako; odnakože adv., doch; češki: jednak, jednakže adv., doch; poljski: jednak adv., doch; primeri tudi nemški: allein (all-ein) : ich ward einmahl gegrüsst, allein ganz kalt. Da se mej „n" in „r" zaradi lažjega izrekanja tudi v slovanščini vtika „d," nas uče vzgledi, na pr. staroslov.; pondre ti vb., poleg: ponreti vb., eindringen; novoslov.: pondreti vb., eintauchen (Miki. lex.), od koder je novoslov. : pondirek m. (neka raca) ; staroslov.: p o nravi m., nekak črv, a češki: ponrav, poleg: pondra v; poljski: p 3, dr o w'. Po istem pravili je tudi: vendr, vender, namesto: ven-r, .in to IX namesto: ven-re, veno-re. Da se tudi „v" in „b" mej soboj zamenjavata („uender" poleg: „ne&eden") v samej slovanščini, kaže naša stara, hohnik ohranivša beseda: bänger (gorenjski: bängar) m., dieThürpfoste, kar Poljânom slôve: wçgar; takó tudi novoslovénski: podboj m., hrvatski : podboj m., staroslovénski : poduboj m. in podvoj m.; ruski: po dvoj m., češki: podvoj m., poljski: podwoj m., die Thürpfoste. o) V méstniki j edinstvenega čisla moškega in srednjega spola meni v tej knjižici rabi „i," namesto „u," na pr. : „v ródi, na seK, pri mesti" itd. Takó so pisali, da-si ne vselej dosledno, predniki naši: Trubar, Dalmatin, Krelj itd., ter tako ustreza tudi stavej slovenščini, katera je v tem skloni imela „e" (jat): „vu rode, pri meste;" a „jat" se v novej slovenščini do malega vselej izréka poluglâsno, kadar koli néma nič priglasa na sebi, na pr. : „posvetovali (izgovori: posvu-tovâli) smo se." Da naš poluglasni „i" v méstniki jedinstvenega čisla moškega in srednjega spola stoji rés namesto nekdanjega „e," svedoči to, ka Dolenjec ta „e" tudi še zdaj izreka na vsa usta, če ima zadnji zlog na sebi dolg priglas, na pr. : „pri blage, v satovje, na skalovje" (reci : blagéj, satovjéj, skalovjéj), in Trubar piše: „na poléj (poljéj), v srcéj, pri zlatéj, v morjéj." Vém, da moj „i" v tem skloni bode nekaterim zelo čez voljo, posebno tacim, ki nam vedno zabičajo: bli-žajmo se Srbom ! — Kdo se tega brani, kolikor se po razumi rés moremo bližati? Ali Srb je ta sklon do konca izgubil, in zato mu v njega mesto služi dajâlnik : „u rodit, na selw." Ker tega Srb néma, a mi imamo še, hočemo li njemu na ljubav zamotati, kar je starinsko in dobro ? Če je takó, zavrzimo tudi svoje dvój-stveno čislo (dual), da se približamo še bolj ; kajti Srb ni tega néma. Sploh je znano vsaeemu , kdor kolikaj X vé srbščine, da se jej v sklanjânji Slovén bas ne more bližati, ako bi se mn tudi hotelo. Mi govorimo in pišemo: „sokolom (den Palken), kotlom (den Kesseln), jelenom (den Hirseben) ; pri sokolih, pri kotlih, pri jelenih; se sokoli, s kotli, z jeleni;" a Srb ima vsem tem trijem sklonom.samo jeden obraz: „sokolovima, kotlo-vima, jelenima." V rodilniki mnoštvenega čisla ženskega spola Slovén govori: „grabelj, krošenj," a Srb: „grabâljâ, krosânjâ." Od ženskih samostalnikov, ka-keršni so: „smrt, misel, kri (krv)," imamo v družilniki jedinstvenega čisla: „se smrtjo, mislijo, krvjó;" a Srb: „smrti, misli, krvi," poleg: „smrcu, mišlju, krvlju." Hočemo li tudi vse to v svojej knjigi predelati po srbskem običaji ? — Zdi se mi, da tisti, kateri najbolj naganjajo : bh'zajmo se Srbom ! te stvari nijso dobro premislili. V starej dobi so bila vsa zdanja slovanska narečja zelo blizu, če morebiti nij govorilo vse naše pleme nekdaj z jednim samim jezikom; pozneje se je slovanščina razcepila v râznost, in to po trdnih pravilih, a ne samovoljno. Ali največja razlika' se je rodila potem, od kar je tujščina jéla zasekävati v nekdanji čisti govor. To nas uči, da se trudimo čisto slovanski pisati vsi Slovani, ker samó takó si moremo narečja razumno bližati, drugače nikakor ne. A izlasti nam Slo-vénom je priporočati, da se * iznebódimo globokih ran svoje preparole kranjščine ter osobito gorenjščine. Ako to storimo, nas mahoma korâk velikânsk po naravnem péti pomakne mnogo bliže prave slovanščine, zatorej tudi bliže prave srbščine. Jedini ta pot imamo »približevanju, druzega nikjer nij, dokler hočemo pisati slovenski, V Ljubljana v 9. dan sečna meseca 1880. Kjé se katera stvar nahaja, A. Kar se tiče oblike. I. Uvod.............. na 1. strani. II. Področje: 1. Županovo............ B 2. „ 2. Občinskih svetnikov........ 3. 3. Občinskega odbora........ »3- » 4. Cesarskega okrajnega oblastva . . . . „ 5. „ 5. Deželnega odbora......... » 6. „ 6. Deželnega oblastva........ » 6. „ 7. Deželnega oblastva v dogovori z deželnim odborom............„ 7. „ 8. Pritožbe na občinske narédbe . . . . „ 7. „ III. Samoupravni zastopi ter kakó jih je voliti: 1. Državni in deželni zbor......„ 8. n 2. Občinske oblastnike........„ 10. „ IV. Nauk oh opravilih občinskega uradovamja: zapisniki (vložni zapisnik; zapisnik o domovinskih listih, o pôselskih in delavskih bükvicah, o tujcih, pôselski zapisnik, zapisnik o pâzki na hudodelce, o tlakah, rokóvni zapisnik) ; rešitve (poročila, odloki, dekreti, okrožnice); razglasila; vročevanje; svoboda od poštarine; opravilni réd; séje; služabniki občinskega redü; drugi občinski služabniki; registratura.....„ 11.* „ Opóilmj». Zvezdica, postavljena k Številu, kaže, da ondukaj ee razgovor začenja o tistej stvari, a da ta razgovor teče potlej Se več strani) dalje. XII B. Kar se tiče tvarine. /. Posli domačega področja: 1. Gospodarstvo z občinsko svojino: Občinski užitek ; občinskaimovina; vkupna svojina; inventar; proračuni; lovska pravica; ptiči in zveri; ribja lóv; občinski gôzdje; občinski dohodki in troški; davki ter naklade k njim; blagajniški posli; občinski računi..........na 19.* strani. 2. Skrb, da si bode človek v svésti života in svojine: popotni listi; pôselske in delavske bukvice; vojaški uhajači ; zglaševanje; tujci ; odkrite jame in klâdezi; lokve in luže ; kopališča; hudodelstva; rudninsko olje; smodnik in orožje; najdene stvari; železnice; telegrafi; rudniki in kamenolômne jame; püncevni uradovi; kaznjenci; prisiljenci; nočne straže; pogon; odgon; prisilni popotni list; nadzórsko okó; človeka zatek-niti v kakšen kraj; prisilna delârnica; mladoletni nepokorneži.......„ 30.* „ 3. O cestah: kidati snég po cestah; jame, v katerih se koplje sip ali gramoz; zemljišče raz-svojiti; vozovi; cestni prestopki; skladne ceste; okrajno- cestni odbor; cestne tlake; mostovi; vožnja po vodah; brodarina . . „ 38.* „ 4. Kakó je paziti polja: poljska kvâra; poljâki; vinogradi; koristni ptiči; gosenice; hrósti; vinôgradska uš; barje ljubljansko; gôzdje; konjstvo , . „42.* „ 5. Kakó je paziti na trge, da se prodaje dober živež: semnji; tržni dnévi; mesóvno ogledovanje; živeža ne kvariti ; samodélsko vino ; céna živežu in mésu; zmenki mej obrtniki; mâlinarji; o novej meri in uteži . . . .„ 45. * „ XIII 6. Kakó je paziti zdravja: pitna voda; zidanje; gnojne jame; klâdezi; vodovâje; odtočni žlebovi; otrovila; strelne kapice in vžigalice; kotli-sopârniki ; bakrena posoda; poskušanje, oživljati utopljenca, treščenega človeka itd.; kačji ugriz; zdravilstvo; lekarne; babice; osepnice; bolnice; blâznice; porodilnice; najdenški zavodi; človeške bolezni; mrliški ogledniki; mrliški pcpótni listi; pokopališča; grobišča; samodâvljenci; mrtvačnice; živalske bolezni; kožedirci..........na 48.* strani. 7. Nadzor nad družino in nad delavci . , „62. „ 8. Skrb za blagonrâvje: podvôdnice; ponočnjaki; božji pótje; na-ložnice; sramodéjstvo; krčme; plesi z godci; gledališke igre; popotni glumači; siromaki, orglice vrteči ; neusmiljenost do živalij; igre ob novce; igranje z loterijskimi števili; inostrânski žrebovi in promése; drobiž prodajati; prosjâki ali berači ; pijanstvo; kakó je praznovati nedelje in praznike............, 63,* „ Ženitovanjske zglâsnice .......»67. „ Domovinstvo...........„ 68. „ Skrb za ubožce..........» 70. „ Kakó je paziti, kadar se kaj zida, in kakó se je čuvati ognja: županove dovolitve v zidanje; stâvbinski črteži; oglédi, prédno se zida; stâvbinske dovolitve ; zidanje ob vélikej ter skladnej césti in ob železnici; obrtóvne stâvbine; hranišca strelnega prahu; dela na vôdi; ruski dimniki; dogotovljeno zidanje z na-' vodom pregledati; stâvbinski zakon; čuvanje nad ognjem; dimniki sploh; po-nočni čuvaji; gasilne družbe ; graditelji in tesarji; ogledovanje, če je vse, kakor treba, da ne bi se kaj vnelo; zavarovalnice; pogorélcij gasilni zakon......„ 73.* „ XIV Ljudske učilnice..........na 78. strani. Uradóvi domačih sodnikov.....B 80, „ Dražbe..............„80. „ II. Izročeno področje..........„ 81. * 1. Občine imajo pravico kaznjevati ... n 82. „ 2. Občinska opravila, kar se tiče vojaštva: vojaški nabor; vojaške osvoboditve; na razpreglédi imeti odpustnike in prihrâ-njence; vojaške vaje; priglédni shôdi; vojaško nastanjevânje ; pripréga (prevoj aliizpréma); sklicevanje v orožje; konjski nabor.............„ 84,* „ 3. Davčna in novčna opravila: davki na prvo róko: zemljarina; porazrédna domarina; domóvna najmarina; dobitko-vina; dohodarina;—davki na drugo róko „93.* „ 4. Druga različna opravila izročenega področja: zakone razglašati; tiskarnice; novine; tabori; ljudi preštevati; obrti; tovarne; trgovske in obrtniške zbornice; obrtna in trgovska sodišča; uradni posli državljanskega in kazenskega sodišča; hudodelstva; hiže preiskovati; pismo kazenskega sodišča oddati komu, ki se skriva ; imenik porotnikom .............„ 99.* „ Završetek: i Bazni zakoni ter na katerej strani tega ali onega zakonika jih je poiskati .... „104.* „ Obrazci. Obrazec 1. in 2. : imenik tistih občanov, ki imajo pravico voliti ; glasovnica.......fl 109. Obrazci 3—5.: priglédnica; vložni zapisnik; zapisnik o razdanih domovinskih listih . . „ 110. Obrazci 6—8.: zapisnik o tujcih; pôselski zapisnik; zapisnik o pazki na hudodelce . . ; „111. Obrazci 9—11. : okrožnica županskega uradu ; zapisnik o tem, česar želi kaka stranka; vročima knjiga . . '............„ 112. XV Obrazec 12. in 13.: zapisnik o séji občinskega odbora; prisega služabnikom občinskega redü na 113. strani. Obrazec 14. : rubilna izkaznica o dolgovih . . „ 114. „ „ 15. : inventar..........„ 115. „ „ 16. : proračun o dohodkih in troških občinskih..............„ 116. „ Obrazci 17—19.: ustav o pasjem davki; blagajniški dnevnik........... „ 118. „ Obrazec 20. : račun o dohodkih in troških občinskih „ 119. „ „ 21. : izkazilo, kakó se je proračun prilégel resnici...............„ 120. „¦ Obrazci 22—24. : tujska knjiga ; zapisnik mesóv-nega oglednika; kakó je govedini postavljati ceno..............„121. Obrazec 25.: ubožni list.........»122. „ „ 26.in27. : svedočba vizprejémanje kacega najdenčka ; živinski popotni list . . . . „ 123. „ Obrazec 28. in 29. : godčevsko dopustilo; zapisnik o godčevskih dopustüih.......„ 124. „ Obrazci 30—32.: ženitovanjska zglâsnica ; zapisnik o ženitovanjskih zglâsnicah; občinska knjiga-mâtica...........„ 125. „ Obrazec 33. in 34.: domovinski list; proračun ob učilniških potrebah.........„ 126. „ Obrazec 35. in 36.: zapisnik o dražbi; zakupni '-zapisnik.............„ 127, „ Obrazee 37. in 38. : kazenska razpredelnica ; razglas mladeničem, kateri stopajo v vojaško dobo »129. „ Obrazec 39. : imenik o mladeničih nabornih lét „ 130. „ Obrazec 40. : dopóvedi iz knjig-matie . . . . „ 131. „ „ 41.: svedočba v časno osvoboditev od vojaščine.............„ 132. „ Obrazec 42. in 43.: svedočba v rešitev od dejânjske službe na vojski; razpreglédnica vseh od-püstnikov in prihränjencev......„ 133. „ Obrazec 44. in 45. : zglasilna knjiga; popisek vseh prostorov, pripravnih vojakom v nastanitev „ 134. „ Obrazec 46.; zapisnik o vojaškej nastanitvi . . „135. „ „ 47. in 48. : konjski popis ; imenik o porotnikih .............„ 136. „ XVI Dva dodatka: I. Zakon s 17. junija 1870. L : v obrambo zemljedélstvu, da mu ne bode kvâre od gosenic, hróstov in drugih snéd- ljivih žuželek..........na 137. strani. II, UJcaz c. kr. minlsterstva deželne hrambe s 1. julija 1876. 1., H. Sil. : o vojaškem sklicevanji na vojsko . . . „ 142. v Kje se katera stvar nahaja (po abecednem rédu) n 151. „ Slovniie/c............._ 167. _ Popravki. Na 18. strani, v 8. vrsti, od zgoraj dolu štejoč, namesto: kazenska razkazîla, čitaj: kazenske razpredelnice.. Na 35. strani, v 8. vrsti, od zdôlaj gori štejoč, namesto: razkazila o kaznjencih, öitaj: razpredelnice o kaznjencih. Na 36. strani, v 9. vrsti, od zdôlaj gori štejoč, namesto : odgonski list, öitaj : odgonski popotni list. Na 142. strani, v 7. vrsti, od zgoraj dolu štejoč, namesto: Prodâreljskej, čitaj: Predâreljskej. Ä. at se tiče oblike, I. Uvod. v fcupan je občini glava. Kakor njé pravi oča, takó naj, skrbljiv ter na nobeno stran nâgnen, daje obrambo in podporo vsem jednâko : bogatim in ubogim, visokim in nizkim ljudem, bodi si kdo njegovih mfslij ali drugačnih, bodi si mu v ródi ali ne, prijatelj ali sovražnik. On se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne srne biti; dolžnost ga veže, da je pravičen, ali vender tudi blag in človeštvu dober; delaven ter neutruden na vse strani, ali ob enem razbôren mož in pretehtanega postopanja; prijatelj pravemu napredku in zvest čuvaj samozakônju; vender poleg tega rad poslušaj modre, izkušene svéte, dobódi jih od koder koli. Korist svoje občine z ljubeznijo k domovini, zvestoba k starodavnej rodovini cesarskej ter spoštovanje do zakona mu bodi vselej vodilo, kadar kaj stori ali ne stori, kakor je slavno v róko segel tudi sam, ko je, izbran v prvega občana, pred možmi obetal, držati se svojih dolžnostij. Kdor si hoče pridobiti vsa ta svojstva, kakor zakon ukazuje in česar tudi žele občani, temu je posebno treba trdne, poštene volje in znanja svojih dolžnostij, katere mu nadeva nova služba. 1 2 Zatorej bodi župana skrb tistih zakonitih zapó-vedij, katere občino vežejo. Najprvo mu je znati določbe občinskega zakona, ter si prizadevati, da vsâj sploh zvé tudi še druge, njemu potrebne zakone in ukaze, ker samo takó more vedeti, da so ti zakoni res dani, in jih potem v zakonikih lehko sam poišče ter vanje pogleda, če ga taka prilika zadene. Občinski zakon mu najbolje pripoveduje, do kód gredo" meje njegovega področja, in dobro je, posebno tesno se jih držati, ker izkušnja uči, da če jih župan prestopi, baš zató največkrat zagâzi v prepir z občinskim odborom. Da bi se to področje dalo na tanko razvideti in razpoznati, zató podajem tukaj zelo kratek očrt, kateri kaže, kakšna so ter kakó razdeljena opravila, pravice in dolžnosti vsacega občinskega opravnika in nadzornih oblastev nad njimi, kakor občinski zakon ukazuje o vsakej stvâri posébe. TI. Področje občinskih oblastnikov in nadzornih oblâstev nad njimi. I. Župan. Župan vodi občinska opravila, pazi nad vsem po občini (§. 50. v obč. zak.) ter gospodari in odborove ukrepe zvršuje ali zavira (§§. 49., 54.). Župan sklicuje seje (§. 41.), katerim je on prvosednik ter jih on završuje (§. 45.), in kaznjuje tiste, ki v séjo ne pridejo (§. 42.). On gospodari z občinsko imovino in z občinskim užitkom ter tudi z občinskimi zavodi; zvršuje občinska podjetja, skrbi za ubožce, dovoljuje radovoljne dražbe (§. 55.), drži réd (policijo) po občini; kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi tega redu in 3 pretiti s kaznijo (§. 59.), ter on z dvema občinskima svetnikoma vred tudi kaznjuje (§. 58.). Župan govori za občino z vnénjimi oblastvi in ljudmi (§. 53.), podpisuje občinska pisma (§. 53.), drži v strâhi občinske služabnike (§. 51.) ter vsako léto daje letni račun (§. 66.). Vrhu tega opravlja posle izročenega področja (§. 57.), in za občinsko uradovanje se odgovarja občini, a vladi za izročena opravila (§. 60.). 2. Občinski svetniki. Občinski svetniki županu pomagajo gospodariti, opravljajo, kar jim on naroča (§. 50.), ž njim vred kaz-njujejo (§. 58.) in podpisujejo ž njim pisma (§. 53.), ter ga nadoméstvajo, če sam ne more ali ne utegne. 3. Občinski odbor. Občinski odbor ima ukrepanje ter čuje nad svojih ukrepov zvrševanjem (§. 30.). On gospodari z glavno imovino ter ustanavlja, kako jo je uživati (§§. 31., 64.), tudi skrbi, da je vsa popisana (§. 61.) ter da se ne iz-manjša (§. 62.), pa da se vender iz njé dobiva, kar se največ more stanovitih dohodkov (§. 63.). On preteh-tuje letni proračun, ter veže ga dolžnost, poskrbeti za dohodke, kolikor bi jih bilo premalo (§§. 31., 66.); on sam, brez koga druzega, dovoljuje do po 15 gld. od sto naklade k davkom (§. 79.); ali kadar so take naklade potrebne v kako novo prikupilo ali v povračilo kacega dolgâ, s katerim se občina misli zadolžiti, tedaj je treba, da privolita dve tretjini vseh občinskih volilcev (§. 77.); on ukazuje občinsko tlako, in tudi, po koliko naj kdo plača, da mu potlej nij treba na tlako priti (§§• 73., 80.). Odbor je dolžan posebno gledati, da se skrbi za ubožce (§. 36.); on razglaša ukaze, po katerih je paziti 1* 4 na fed po oTböini, ter preti z globo do po IO gld., ali sé zaporom do po 48 ur (§. 35.) ; on po vaséh in seliščih postavlja občinske može, da skrbé za réd (§. 52.) ; dolžan je v taka opravila, katera so potrebna zaradi redü po občini, pripraviti novce (§. 35.); daje častno meščanstvo ali občanstvo in domovinstvo; njemu je v rokah patronstvo in podelitvena pravica; on izbira občinske svetnike in župana (§. 34.) ; oblastvom daje od sebe, kako se mu zdi ta ali óna stvar (§. 38.); izbira može, kateri poskušajo prepirnike pogoditi (§. 37.); z opravilnim redom ukazuje, kako se bodo vrstili občinski posli (§. 48.); on se shaja v séje (§§. 41. do 48.);'pregleduje in prešteva občinsko "blagajnico, tudi pregleduje ter potem ali potrjuje ali ometa letne račune (§§. 31., 66.); ukréplje žiipanu in občinskim svetnikom plačo (§. 25.) in mezdo občinskim služabnikom (§. 32.) ; razsoja pritožbe na županove naredbe, katere se tičejo domačega področja (§. 39.). Sploh ukrepa o vseh stvareh, kar jih ne spada k navadnemu gospodarstvu z občinsko imovino (§. 31.). Da odborovi ukrepi dobodo pravico in veljavo, naj se javno razglašajo ter pristavek naj se jim dodaje, da je vsacemu na izvôlji, v 14 dneh nanje pri župani vložiti pritožbo do višje pravice. Ali ako so ukrepi taki, kakor hočem zdaj povedati, potrebujejo vrhu tega tudi še višje privolitve, in to od deželnega odbora: kadar se občinski užitek menjava (§. 62.), prodaje ali zastavlja; kadar se na posodo jemlje toliko novcev, da presézajo občinski letni dohodek (§. 90.) ; kadar se mej občane razdeljuje, kar bi konci léta blagajnica imela prebitka (§§. 63., 90.), in kadar bi se občinskim odrédbinam postavljali cenovniki (zakon s 3. decembra 1868. 1. v dež. zak. 34.), ali bi se ukrenilo pobirati zloga k davkom po 5 15 do po 25 gld. od sto (§. 79.). Privolitve od deželnega zbora (§. 79.) je treba: kadar bi se hotelo pobirati priklada po 25 do po 50 gld. od sto pri davkih na prvo róko in po 25 do po 30 gld. od sto pri davkih na drugo róko. Deželni zakon treba da potrdi občinske ukrepe, ki merijo na tó, da bi se občine na dvoje trgale (§. 3.), ali se združilo več občin v eno sâmo (§. 88.), ali da bi se hotelo zloga pobirati po 50 gld. od sto pri davkih na prvo róko ali po 30 gld. od sto pri davkih na drugo róko (§. 79.), ali da bi se postavili novi naméti, kateri nijso naklade k davkom. 4. Cesarsko okrajno oblastvo. Okrajno oblastvo čuje nad občinskimi opravili domačega in izročenega področja; ima pravico hoditi k sejam ter povpraševati, kar se mu zdi potrebno (§. 94.), in razsoja pritožbe tujih Ijudij, v občini živečih (§. 10.). To oblastvo naj zavira občinskih odborov take ukrepe, kateri nijso po zakoni (§. 95.), in razsoja o tacih občinskih ukrepih, katere je župan zavrl (§. 54.); ôno daje občini ob njé troških pomagače, kadar se za-lenôbijo opravila izročenega področja (§. 97.), in ako bi bilo opâsno (nevarno) odlagati, tudi kadar se za-lenôbijo opravila domačega področja; ôno kaznjuje občinske starejšince, ako ne izpolnjujejo svojih dolžnostij v izročenih opravilih, in more ta opravila potem oddati drugim ljudem v róke (§. 98.). Okrajno oblastvo razsoja pritožbe na županove in občinskega odbora naredbe v izročenih opravilih (§. 96.), in tudi na kazni, katere je prisodil župan v domačem in izročenem področji (§. 58.). Ob volitvah ustanavlja okrajno oblastvo, koliko volečih razdelkov je narediti (§. 13.), razsoja pritožbe 6 na volilske imenike (§. 17.), more svojega poslanca odpraviti k volitvi (§§. 20., 35.), in mu je sploh skrbeti, da novi občinski oblastniki prevzemó delo, kadar doteče doba poprejšnje volitve (§. 18.). 5. Deželni odbor. Deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino in užitkom (§. 89.), dovoljuje k davkom zlogov po 15 do po 25 gld. od sto (§. 79.); dovoljuje, da se more občinski užitek zameniti (§. 62.), prodati ali zastaviti, ter da se na posodo vzame toliko novcev, da presézajo létni dohodek (§. 90.), in tudi to, da se mej občane razdeli, kar bi konci léta blagajnica imela prebitka (§§. 63., 90.). On more prisiliti župana, račun podati (§§. 66., 92.); on razsoja pritožbe na občinske ukrepe v domačem področji (§. 91.) in tudi župana kaznjuje, če je nedélaven v opravilih domačega področja (§. 92.). Ako imajo občani mej sobój prepir za kake svoje pravice, in če je vânj zapleten tudi občinski odbor, tedaj deželni odbor postavi pooblaščenca (§. 93.), in vrhu tega ustanavlja, kako je troške razdeliti, kadar se več občin šiloma združi v eno sâmo (§. 88.), ter globo prisoja tistemu, kdor se brani nase vzeti občinsko volitev (§. 20.). 6. Deželno oblasivo. Deželna vlada ima pravico, razpustiti občinske oblastnike (§. 99.) in razsoja pritožbe zaradi volitve (§. 33. v občinskem volitvenem zakoni), in to oblastvo je druga sodnja stopinja nad vsemi naredbami in razsodbami okrajnega oblastva v občinskih stvareh. '1 7. Občinski ukrepi, kateri ne veljajo, ako jih né potrdita deželna vlada in deželni odbor. Deželni odbor z dogovorom deželne vlade dovoljuje: več podobčin ali sosesk združiti v eno sâmo in prestaviti oböinske meje (§. 4) ter več občin takó zjediniti, da potlej vkupej opravljajo občinske posle (§• 87.). Deželna vlada z dogovorom deželnega odbora službo jemlje nedéiavnim županom (§. 92.), občini daje ob nje troških pomagače, kadar se zalenôbijo opravila domačega področja (§. 97.), in skrbi, da opravki tekó v rédu, kadar se razpusti občinski odbor (§. 99.). 8. Pritožbe na občinske naredbe. Nad županom je občinski odbor prvi, in za njim ali deželni odbor ali okrajno oblastvo, kakor nanese stvar, na katero se kdo pritožuje. K okrajnemu oblastvu gre pritožba na županove naredbe v poslih domačega področja, ako se je prekršil ali napak rabil kak zakon (§§. 39., 96.). Ob vsacem drugačnem slučaji pritožba teče do občinskega odbora, in kadar je to, tedaj je. župan dolžan, da v prvej séji potem pred občinski odbor na pretehtovanje in razsodbo položi tisto stvar, na katero pritožba meri. O stvareh izročenega področja se pritožba na županove naredbe takoj poda do okrajnega oblastva (§. 96.). Takisto je tudi vsacemu občanu na izvôlji, pritožbo ali prijavo okrajnemu oblastvu podati zaradi ukrepov ob- ' činskega odbora v stvareh domačega področja, kadar se namreč prekrši kak zakon ali se prestopi področju meja; ob drugačnih slučajih gre pritožba k deželnemu odboru. Na občinske ukrepe izročenega področja naj se pritožba vselej podâ okrajnemu oblastvu. 8 V 14 dnéh od tedaj, od kar so razglašene bile naredbe županove ali ukrepi občinskega odbora, naj se pritožba izroči vselej županu, kateri jej priloži vse potrebne spise ter jo potem odda, kamor je prav, ali namreč okrajnemu oblastvu ali deželnemu odboru. A če se kdo pritoži na kazen, katero mu je prisodila občina, ta naj v 24 urah županu pritožbo zglâsi ter mu jo potlej v 3 dneh zdelano podâ, in župan jo je dolžen izročiti okrajnemu oblastvu, da jo drugič presodi. III. Samoupravni za stop i ter kakó jih je voliti. I. Državni in deželni zbor. Ustava, katera ima pri nas državno pravico, ukazuje zakone samo takó narejati, da jih" tudi narodi pomagajo delati. Zato so ljudstvom dani zastopi, namreč državni zbor, ki ima v rokah take stvari, katere se tičejo vse naše države, in deželni zbori, ki skrbé vsak za svojo deželo. Državni zbor ima v sebi gospodsko zbornico, v katero može postavlja sam cesar, in poslansko zbornico, v katero voli vsaka dežela svoje poslance. Tri združbe volijo može v poslansko zbornico in v deželne zbore tudi. Te združbe so vlâstelji ali veliki zemljâni, mesta in trgi ter selške občine. To se godi takó, da vsaka združba posebe \ôli svoje število poslancev; prvi dve združbi volita samosôbno (vsak človek sam zâse), a selške občine si izmej sebe izberó može volilce, kateri potem zanje volijo. Vóli se po volilskih imenikih občinskih s pomočjo županovo. 9 Pravico voliti imajo občinski volilci I. in II. vo-lečega razdelka, ter iz III. razdelka tisti meščani in tržani, kateri plačujejo vsaj po 10 gld. davka. Po selških občinah, katere imajo po 3 voleče razdelke, volita I. in II. razdelek, a po občinah, koder sta samo po 2 razdelka, volita prvi dvé tretjini vseh volilcev po vrsti svojega davka. Ti volilci, ako nijso izgubili volilske pravice (1869.1. v dež. zak. št. 7., 8.), naj se zapišejo v volilske imenike, kateri bodo celih 8 dnij potem v pritožbo vsacemu na videz razgrneni. Kadar so se do čistega popravili, zapiše se nanje, da so res dobri, ter dostavi se tudi prav zdelano razglasilo, da se takó pošlje vse vkupej okrajnemu oblastvu, katero jih z nova preišče in presodi ter jim da tudi svoje potrdilo, in potlej mestnim in tržanskim volilcem izroči izkaznice a selškim občinam ustanovi dân, kdaj bode po občinah izbirati može volilce, da potlej občine svoje volilce povabijo k temu izbiranju. Voli se pred političnim zaupnikom (komisarjem), in tega nihče ne gleda, koliko jih je prišlo volit. Kdor je izbran z nadpolovično večino glasov, dobode izkaznico, katero naj s sobój vzame, kadar poj de poslanca volit. Česar je vedeti o volitvenih okoliših ali o tem, kje in kakó se voli, kdo srne voliti ter kdo more biti izvoljen, in tudi o področji in opravilnem rédu državnega ali deželnega zbora in deželnega odbora, vsega tega naj vsak zâse, ako mu j e treba, sam poišče v državnozborske volitve zakoni z 2. aprila 1873. 1. (v poslov, drž. zak. 161., 165.) in v deželnem ustavi s 26.- februvarja 1861. 1. (v dež. zak. 183.), 1867. 1. (v dež. zak. št. 4, 15.), 1871. 1. (v dež. zak. 58.). Ustavo avstrijskih zémelj je utrdila oktoberska diploma (1860. 1. v poslov, drž. zak. 83.) in tudi febru-varska ustava (1861. 1. v poslov, drž. zak. 69. ; 1867.1. v poslov, drž. zak. 213., 222.); a državnopravno 10 razmerje z Ogersko kraljevino so ustanovili dogovori s 1867., 1868. in 1878. 1. (1867. 1. v poslov. drž. zak. 224; 1868. 1. v poslov, drž. zak. 2., 4., 163., 192., 209., 318., 349.). 2. Občinski oblastniki. Kakó ustanovljene ter po kolikšne bodo občine in kakó se zdriižajo ali razdružajo, o vsem tem noe §§. 1.—5. v občinskem zakoni ter tudi poznejši zakon z 2. januvarja 1869. 1. (v dež. zak. 35.), ki ustanavlja velike občine, veleč, da v nobenej izmej teh. nikdar izpod 3000 duš ne bodi. Občinskim oblastnikom réd pišejo ti paragrafi občinskega zakona: kako se odbor sestavlja (§§. 12., 15., 16., 19.); po koliko je občinskih oblastnikov (§§. 13. in 14.); kdo more stopiti v odbor, če tudi nij izvoljen (§§. 17. in 18.); pravico, volitve se odreči (§. 20.); doklé trpi doba ene volitve, in kako je na stole, mej to dobo izpraznjene, posajati namestnike (§§. 21.—23.) ; županovo in občinskih svetnikov obétanje, držati se svojih dolžnostij (§. 24.); plačo (§. 25.); kdaj se izgubi občinska služba (§. 26.). Občinskivolitveni zakon ustanavlja: kdo ima pravico voliti in izvoljen biti (§§. 1.—11.); kako je zdelavati volilske imenike (§§. 12. in 17.) ; kako narejati voléee razdelke (§§. 13.—16.), kako postopati s pritožbami na té imenike (§. 17.), kako volitve napovedovati (§. 18.) in kako se vóli (§§. 19.—43.) Volilska pravica je vzeta vsem tacim ljudem, kateri so bili kaznjeni za hudodelstva, našteta v §§. 58. b, c; 60., 61., 65., 66., 68., 69., 73., 81., 76. do 80., 143. št. 2.; 157. št. 2.; 158., 163., 164.,- 212. do 217., 220. kaz. zak., in to velja, od kar so bili obsojeni do konca kazni ; ob drugih hudodelstvih to trpi le po 5 do po 10 lét; a prestopki, imenovani v §§. 460.—464. 11 kazenskega zak., jemljó za 3 léta volilsko pravico. (Zakon s 15. novembra 1867. L v poslov, drž. zak. št. 201., 204) — V občinskem volitvenem zakoni je §. 17. zdaj samo toliko izpremenjen, da je volflske imenike- treba 4 tedne imeti razgrnene vsacemu na videz, a ne samo en teden (z 28. oktobra 1877. 1., v dež. zak. 89.). — (Obrazce, kako je delati volilske imenike, glasovnice in priglédnice, nahajaš v št. 1., 2. in 3. dodatka). Ne bode napak, če vrhu teh določil v misel vzamemo tudi še ta posebna ustanovila slavnega ministerstva : Kdor svojo imovino preoddâ komu druzemu ter zdaj uže ne plačuje davka, ta naj stopi iz odbora. (1872. L, TJ. N. 22.) — Imajo li volilsko pravico gospodarji take nepremičnine, od katere nij plačevati davka? (11. marcija 1871. 1., U. N. 55. in 1877. 1., TJ. N. 19.) — Imovniki kake družbe v našej deželi, če tudi nijso Avstrijanje, morejo voliti. (1876.1. TJ. N. 126.) — Nobena občina ne more voliti v imeni vseh svojih občanov. (1875. L, TJ. N. 119.) — Učitelji imajo pravico tudi izvoljeni biti. (1875. 1., TJ. N. 207.) — Pritožbe na volitev občinskega starejšinstva razsojajo v prvej stopinji okrajna oblastva. (4. marcija 1871. 1., TJ. N. 180.) 3. Nauk ob opravilih občinskega uradovanja. TJradovanje vodi župan, kateri se za to delo odgovarja najprvo odboru. Zatorej naj svoja opravila vedno ima na razpregledi, in stori naj vse, s čimer se ta razpregled olajšuje. V to mu je pred vsako drugo pripravo treba dobrega vložnega zapisnika, da vanj vsoko uradno stvar o vsakej priliki posebe mahoma vpiše po številih ali čislih, zaporedoma tekočih, ter iz njega naj se tudi kaže, kako je bilo to ali to rešeno. (Obrazec št. 4.) 12 Poleg vložnega -zapisnika je držati posebna zazna-menila o razdanih domovinskih listih (obrazec št. 5.), o poselskih in delavskih bukvicah; imeti je zapisnik o tujcih, kateri ostajejo v občini (obrazec št. 6.), ter poselski zapisnik o vseh hlapcih in deklah po oböini (obrazec 7.), in zapisnik o pazki nad tacimi ljudmi, ki so jih preporoöila oblastva, da se čuje nad njimi (obrazecšt. 8.). Tudi o napovedanih tlakah je treba spiskov po številih, zaporedoma tekočih, da se ima razpregled, kdo je še kaj tlake dolžan ali koliko je kdo dolžan plačila, ker ga nij bilo na tlako. Uradnim spisom se po navadi rešitve devajo na zadnjo stran (na hrbet), in svetovati je, da se njih prvopis ali prepis vselej doma prihrani. Te rešitve so po svojem lici poročila, odloki, dekreti, okrožnice in razglasila. Na vsak uradni spis, kadar je izgotovljen, naj se župan podpiše. O vseh tacih stvareh, katere je ob svojih Časih ali rokóvih (brištih) treba polagati pred okrajno oblastvo itd., naj bode rokóven zapisnik, če se ti rokóvi morebiti rajši ne zabeležavajo v vpisno prâtiko ali v dnevnik, katerega je dolžan pisati vsak občinski urad. Eazglasila se javno dajo na znanje, kakor si je kod navada, namreč ali s klicanjem pred cerkvijo ali z bobnom itd., a vrhu tega naj bodo pred občinskim poslopjem na posebnej deski dovolj časa nabita. Vse to je treba tudi na razglasili uradno potrditi z dostavljenim dnevom in časom ter s pritisnenim občinskim pečatom. Stvari, katere so preniijne, da bi mogle počakati do prihodnje občinske seje, naj se pismeno po okrožnici oznanijo občinskim oblastnikom, da bi ti možje povedali, kaj se jim zdi. Starejšina vsacega kraja (občinsk odbornik, služabnik občinskega redü), komur ta okrožnica pride v roko, naj jo prečita in tudi potrdi, da jo je res 13 prejel, ter če je treba, zapiše nânjo, kako o tej stvari misli, a potlej da jo takoj pošlje v bližnjo vas ali selišče. (Obrazec št. 9.) Kadar se katera stranka oglasi ter pové kakšne svoje želje, ki se ne dadé ustno opraviti, tedaj treba, da občinski pisar ob kratkem ali vender vse na tanko zapiše, kar se je govorilo, t. j. da stori zapisnik. (Obrazec št. 10.) Občinskim uradovom daje vročevanje mnogo posla, kajti občina ljudem ne vročiije samo svojih ukrepov, pozivov in razsodeb : ona vrhu tega vročuje tudi vse, kar tacega pride od okrajnih in davčnih uradov. To uradno delo je zato posebno tehtovito, ker je treba, da se prav stori, kajti potem nastopijo zakoniti nasledki, kateri se pozneje dadé le malokdaj odvrniti. Zaradi tega naj ta posel opravlja zvest služabnik ali podžup, ki znâ tudi pisati. Zakon s 3. decembra 1868. 1. v dež. zak. št. 34. občinskim uradovom nikakor ne brani, od vročevanja tacih stvarij, katere gredo na kakeršne koli stranke, ukazovati in pobirati vročbarino. Da je laže paziti na podžupa, naj se vročbarina zabeleži kar na sâmo pismo, katero se bode vročevalo. A zaradi razpregléda najbolje kaže, imeti vezano vročilno knjigo ter vanjo zaporedoma vpisavati vse vročbe, tudi takšne, od katerih je dolžnost pošiljati oblastvom prave vročilne liste, kateri namreč imajo na sebi podpis tistega človeka, komur je pismo bilo vročeno. Ako mož, ki se mu kaj vročuje, ne zna pisati, pa naj se podkriža, a vročnik zanj podpiše ime. Tudi poročila in Ylóge, odménjene oblastvom, morejo občine razpošiljati s tako vročilno knjigo, v katero potlej oblastvo potrdi, da je res prejelo poslano stvar. (Obrazec št. 11.) Prostost od poštarine imajo občinskiuradóvi samó pri stvareh izročenega področja; novci se brez 14 poštarine pošiljajo tudi jedino tedaj, kadar gredo po ukazi ter na račun same države ali domače dežele ali v stvareh kazenske sodbe. O tacih prilikah je treba zunaj na pismi povedati, zakaj je prosto od poštarine. Občinskega odbora séje vsaj štirikrat v leti sklicuje samó župan, drug nihče ne, ker drugače ne bi imele veljavnosti, in pri tem deli je postopati, kakor pišejo §§. 41.—48. v občinskem zakoni. (Obrazec št. 12.) Da bi še občinske séje vršile, kakor je prav, ne bode napak, ustanoviti opravilni réd, kateri naj bi imel nekako té določbe: 1. Občinski odborniki némajo le pravice samostâlno ali sami ob sebi jiasvetâvati v sejah, kar se jim potrebno zdi, nego veže jih dolžnost, županu tudi ovaditi nerodnosti, katere se morebiti godé po občini. 2. Kadar kaj nasvetâvajo, naj obračajo oko vedno le na vse občine blaginjo, ne gledaje sami svojih koristij, ne oziraje še na svojo rodbino ali prijatelje, delavce itd. 3. Samostâlne nasvete, ako jih žele povedati v seji, naj nekoliko dnij poprej oznanijo županu, da jih odbornikom razglasi uže tedaj, kadar séjo sklicuje. Sploh je treba, da se odbornikom uže poprej daje na znanje, v katerej vrsti bodo v seji tekli razgovori. 4. Pravico, v občinskej séji govoriti, imajo samo odborniki, a poslušalci ne. Govori naj se po nekâcem rédu, z vrstjó mož za možem. Počakati je, da govornik završi, kar je zač.el; zató naj ga nihče ne moti, poprej mu presekavši besedo. 5. Najprvo je precitati zapisnik zadnje séja, da se v njem kaj popravi, ako bi se morebiti komu treba zdelo. Dobro je, da ga podpišejo vsi odborniki, če tudi občinski zakon tega ne ukazuje. 6. Prvosédnik vsako stvar posebe napoveduje v 15 tacem rédu, v kakeršnem tâkoj potem pride na vrsto, ter o vsakej stvari bodi posebe razgovor in glasovanje. 7. Kadar govornik v stran zaide od svoje stvari, naj mu prvosédnik reče : „to ne spada v govor", a kadar začne zbadati kacega odbornika ali grditi ga, naj se posvari z besedami: „to nij po rédu"! 8. Kdor je v tistej seji bil uže večkrat takó po-svarjen, temu prvosédnik more govorjenje ustaviti. 9. Komur se zdi, da je po nezasluženem svarjen, tak. ima pravico pritožiti se občinskem odboru. Ako razsodba pritrdi njemu, tedaj svarilo umerje, kar je treba tudi v zapisnik zabeležiti. 10. Vsak občinsk odbornik more prvosédnika opomniti, da govornika zavrne z besedami: „to ne spada v govor", ali z besedami : „to nij po rédu" : a prvosédnik o tem potlej razsodi sam, ne vprašaje občinskega odbora. 11. Posvetovanje o kakej stvari je završeno tedaj, kadar uže nihče dalje ne želi besede. Vsak odbornik je upravičen, svetovati završetek razgovora, o čemer potem razsodi občinski odbor. 12. Prvosédnik je dolžen vselej tako vprašati, da se more odgovoriti z besedico „da" ali z besedico „ne". Glasuje se navadno „vstavši", ako glasovalci nasvet pohvalijo, in „obsedevši", ako ga zavržejo. Skrivno glasovanje s kroglami ali z listki, tudi glasovanje po imenih, bodi tedaj, kadar kaj tacega zahteva pričujočih odbornikov nadpolovična večina. Vóli se z listki. Volitev je veljavna tudi ob podpolovičnej večini glasov, — jedino tamkaj ne, kjer občinski zakon ukazuje obilnejšo večino. 13. Občinski zakon ustanavlja, kdaj je kak ukrep veljaven ali neveljaven. Nepričujoči odborniki ne morejo pismeno glasovati, niti ne kacemu druzemu odborniku naročiti, kakó naj on zâ-nje glasuje. 16 14. Vsacemu odborniku je na izvôlji, da na kakšno postopanje občinskega odbora v zapisnik postavi svoj odpor, ali to samó v tistej séji, v prihodnjej bi ne veljalo. 15. Kadar je dognano vse, kolikor je bilo od-ménjenega, da pride na vrsto, more vsak odbornik besedo obrniti do prvosédnika o tem ali onem, kar se občine tiče, in srne tudi vzglašati vprašanja, ter županova dolžnost je, razbistriti mu vse, česar je treba o tej stvari vedeti. Služabniki občinskega redu morejo nositi posebno obleko in tudi orožje (1851. 1. v "dež. zak. 4.); niti ne branijo zakoni, da jih okrajno oblastvo ne bi smelo voditi k prisegi njih službe, morebiti po obrazca 13. besedah, in ako se je to zgodilo, potlej gre tem ljudem vsa vera, kar se tiče njih službe. Drugi občinski služabniki ne prisézajo, a vender more župan zahtevati, da mu v roko sego, obetâje, trdno se držati svojih dolžnostij. Dobro bode, postaviti jim navodilo, katero se jim prečita, in stopâje v službo naj ga tudi podpišejo v znamenje svojega obétanja, da res hoté zvesto služiti. Morebiti bode občinskim služabnikom tâko navodilo pripravno: 1. Občinski služabniki da bodo z ljudmi prijazni ter uljudno da jim povedo vse, česar jih kdo povpraša. 2. Uradne tajnosti da trdno hranijo v svojem srci ter delo opravljajo po zakonih, ki so zdaj v moči. 3. V službi da bodo zvesti in pošteni, ne oziraje se na sovraštvo ali prijateljstvo, na svojo rodbino ali na druge zasebnike, ter da se ogibljó darila in podkupila, če ne, trdo bodo kazujevâni ter puščeni iz službe. 4. Županu in njega namestniku da bodo vsi poslušni, delajoč po njega volji in razumi. 5. Opravilni zapisnik in vsa drugačna izkazila da 17 spisâvajo mahoma o vsakej priliki pošebe, ter pisma da hranijo dobro, kajti samo po tacem poti se uradovanje z redi ne zmâkne. 6. Kar kedaj vročajo strankam, da vselej dadé, kolikor se koli more, vsacemu v svojo roko ; samo takšno vročevanje dobode potem zakonite nasledke. 7. Kadar gredo rubit, da ne bodo jemali najpotrebnejše obleke dolžniku s telesa, niti ne orodja, s katerim si kruha služi. Ako néma dolžnik premičnega blaga, ki bi se dalo rubiti, naj se ta stvar zabeleži v rubilno izkazilo. (Obrazec št. 14.) 8. Občinskega pisarja dolžnost je : nabirati stvari, katere bodo potem v sejah na vrsti ; ob sejah samih pisati zapisnik ter vanj zabeležati nasvete vsacega občinskega odbornika posebe in tudi storjene ukrepe, ter v teh ukrepov zvrševanje potlej storiti vse. česar in kakor je treba. 9. Občinski uradniki in služabniki, kadar obetajo, da se bodo vseh teh dolžnostij držali, treba da županu v roko sego pred zbranim občinskim odborom, ter da spričo tega podpišejo svojih opravkov navodilo. Občinska uradna pisma je v tâcem rédu hraniti, da jih bode lehko najti še tudi po mnozih letih. Prave registrature z abecednim kazalom je treba. Kegistra-tura pri manjših občinah bodi narejena po čislih, zaporedoma tekočih, a pri večjih občinah po tvarinah ali materijah. Ako je narejena po čislih, zaporedoma tekočih, to naj se pisma vsacega léta zvrsté po številih vložnega zapisnika ter shranijo mej dvema zvezanima platnicama, na katerih je zabeležena letnica. V registraturi po tvarinah je pisma razpredeliti po raznovrstnih vsebinah, ali zvežnjev nij treba završavati vsako léto posebe, — raje naj se po več lét vanje spravlja. Na gorenjih platnicah bodi povedano, kake vrste pisma so notri, na pr. 2 18 L O volitvah. II. O domačih občinskih stvareh, kakeršne so: zapisniki občinskih séj, gospodarstvo' občinske svojine, občinskih cést itd., domovmstvo, ženitovanjske zglâsnice, učilnica, ubožci, bolnica, občinski davek, lov, poljâki ali poljski čuvaji, zemljiško razbremenilo itd. HI. O skrbi za občinski réd (policija), kamor spadajo: kazenska razkazila, zapor, odgonstvo itd. IV. O vojaških stvareh, kakeršne so : vojaški nabor, žandarstvo, nastanitev, priprége, popisovanje vsega ljudstva itd. V. Zapisniki o nagodbah. VI. O različnih stvareh, kakeršne so: dajanje v zakup, dražbe, vročevanje ter drugi posli izročenega področja. Eegistraturo je hraniti v tacem posebnem postâvci (omari), ki je pripraven knjigam in pismom ter ima trden zâpor; vânj se deno tudi vsi razni zakoni in manjše inventarske stvari. Tehtovitejša pisma in listine, občinski inventar, svoboščine itd. naj bi se rajše spravile v tak arhiv, ki ogenj do njega ne more. ¦»e- 19 B. Kar §® tli© Waring I. Pôsli domačega področja. I. Gospodarstvo z občinsko svojino. (§• 28., št. I.) Občinska svojina je vse, kar ima občina svojega, into je ali občinski užitek ali občinska imovina. Kar občanje samo uživajo, kakor: pašnike, gozde, klâdeze ali vodnjake, vse to zakon imenuje občinski užitek; a take stvari, katere so odménjene, da se iz njih dohodkov zalagajo občinski troški, na pv. travniki, kateri se dajó v zakup, so občinska imovina. Z občinsko imovino župan ter poleg njega občinski odbor gospodari takó, kakor pišejo §§. 31., 55., 61—86., 90—93. občinskega zakona, in kakor zapoveduje poučilo s 1851. 1. (v dež. zak. 144). Kadar ima katera podobčina ali katero selo kakšno posebno občinsko svojino, tedaj na kranjskej zemlji trije možje, ki so v to delo nalašč odbrani, tudi gospodarijo ž njo po občinskem zakoni (§§. 31., 50., 51., 53., 55., 60., 71., 79., 90., 93.), ker takó veleva dodatek, pozneje občinskemu zakonu pristavljen. Od teh obojih občinskih svojin je treba na tanko ločiti celih razredov imovino, do katere namreč ne gré pravica občanom vsem vkupej, nego izmej njih samo nekaterim, spadajočim v svoj poseben razred, na pr. tacim kmetom, ki imajo po več ali po menj svojega zemljišča, a kočarjem ali gostačem ne itd. Takšno pravno razmerje se največkrat nahaja po kranjskej deželi ter se imenuje vkupna svojina, katere 2* _ 20 nij po občinskem zakoni razsojati, nego po XVI. poglavji občega državljanskega zakonika (§. 11. v oböinskem zaL), in zatorej prepire o tacih stvareh vedno doganjajo le sodišča. Ali ker so do zdaj vselej jedini občinski oblastniki gospodarili z občinsko zemljo vsake vrste (s pašniki, gozdi itd.) ter se davki od njé plačevali iz občinske blagajnice, in se je tej zemlji vse sploh dejalo občinska svojina, zatorej si je biti v svésti, da je tudi res občinska, in kdor bi se poganjal, da nij, tâk bi to stvar dolžen bil stóprav (še le) dokazati s posebnimi zasobno-prâvnimi imeni, ter če je treba, tudi z urbarji, rektifi-katórijami, zemljiškimi knjigami, z listinami o zemljiškem razbremenili in o zemljiškem odkupi ali tudi s tem, da je vedno samo on sedel v njé uživanji. Občinsko svojino ter vse pravice, kar se jih njé drži, treba v natančnem inventarji imeti tako popisane, da je vse to na vednem razpregledi (obrazec št. 15). Tak inventar potem rabi v podstavo, kadar se koli gospodarstvo zopet preoddâje v druge roke. Da se prav in lepo gospodari z občinsko svojino, zato naj pred začetkom vsacega léta župan sestavi in spiše proračun (obrazec št. 16.) občinskih dohodkov in troškov, kolikeršni se mu zdé, da bodo v prihodnjem leti (§. 65.), ter potem naj ta proračun podâ občinskemu odboru, da ga potrdi (§. 66). Občinski oblastniki so se potlej vse leto dolžni trdno držati tega potrjenega proračuna. Ako se naključijo kaki troški, kateri nijso v proračuni imenovani, treba je, če stvar nij zelo silna, da stóprav občinski odbor privoli, predno se plačajo (§• 67). Z občinsko svojino je takó gospodariti, da se nikdar nič ne izmanjša (§. 62.), pa da vender daje stanovitih dohodkov, kar največ more (§. 63). 21 Iz občinske imovine ti občanje, ki zdaj žive, naj ne izmolzejo vsega dobička. Kar je konci léta prebitka od troškov, to naj-se prihrani v prihodnjo léto .(§. 63.), a mej občane se razdeliti more samo tedaj, kadar privoli deželni odbor (§. 90). Ako bi se kaka stvar glavne svojine zamenjavala za katero drugo stvar (§. 62.), ali ako bi se prodajala ali zastavljala, ali ako bi se nâ-njo občina hotela zadolžiti, treba da vse to dovoli deželni odbor, ker drugače ne bi veljalo nič (§.- 90). Občina tudi ne more na posodo vzeti toliko novcev, da bi ta dolg presézal letne dohodke, če ne dovoli deželni odbor (§. 90). Kadar bi občina hotela glavni občinski užitek razdeliti mej občane, treba da privoli deželni zbor. Vsak občan more samo po toliko občinskega užitka in samó takó dobivati ter takšno pravico ima do njega,' kakor je to bilo do zdaj navada; ali nobeden ne more dobiti več, razven kolikor potrebuje. Koder nij bilo nikakeršne stare navade, naj to stvar ustanovi občinski odbor (v podobčinah ustanavljajo tisti trije možje, ki so izbrani v gospodarjenje §. 31., 64). Občinski zakon izrecno zapoveduje, da iz občinskega užitka nihče ne more dobička jemati nad svojo potrebo, če ga je poprej po starej navadi morda tudi res jemal. V tâko potrebo se šteje samo to, česar hiza in gospodarstvo potrebuje po navadi, a ne nad navado. Zatorej nij čez občinski zakon, ako občina katerega tacega, ki ima na pr. nenavadno obilo živine, proti sebi tudi bolj obloži, nego li tiste, ki na občinskem pašniki paso navadno število. Občine lovske pravice ne morejo same uživati ; dolžne so lov dajati v zakup (štant). Okrajnemu oblastvu pristoji v zakup dajanje, in to takó, da zakupnik dobode vsaj petletno lovsko pravico, manjše nikoli ne. Lovščina se mej občane takó rezdeli, da kdor ima po več zemlje, 22 dohode tudi po več lovščine. Zakonita določila o lôvi in lovskih čuvajih so v lovskih patentih s 1786. in 1849. L, (1849. 1. v drž. zak. 173., 291., 575., 702.; 1851. 1. v dež. zak. 354.; 1852. 1. v dež. zak. 129.; 1854. 1. v dež. zak. 152.; 1857. 1. v dež. zak. 351., 381. ; 1872. 1. v poslov, drž. zak: 248.) Lov bi se mogel v zakup dajati s tacimi uvéti: 1. Lov (Slévske) občine se v zâkup daje za pet lét, in to od........do ... . 2. Loviti morejo samó vajeni lovci, kateri naj nikoli ne prestopijo mejé tiste občine, ki se jim je v zâkup dala, ter držati se je treba najvišjega lovskega patenta s 7. marcija 1849. 1. in ukaza o lovskih kartah s 25. januvarja 1852. I., št. 18. slavnega ministerskega ukaza s 15. decembra 1852.1. ter tudi najvišjega orožnega patenta s 24. oktobra 1852. 1. 3. Kdor lovit hodi brez lovske pravice, tacega kaznjuje politično oblastvo ali ga morebiti zadenó tudi kazenski zakoni, kadar stvar takó nanese. 4. Lovski zakupniki in taki zemljiški gospodarji, kakeršne imenuje §. 5. najvišjega lovskega patenta s 7. marcija 1849. L, naj ob svojej odgovornosti v pazko nad lovom postavijo izučene lovce ali vsaj take vešče moške, ki jih. v to delo za pripravne potrdi politično okrajno oblastvo, kateremu jih je treba tudi zglasiti. 5. Nekoliko zakupnega lova ali vsega preoddati kacemu pazâkupniku ali komu druzemu, bodi si za gotovo plačilo, bodi si takó, da bi se sebi izgovorilo nekaj ubite in ujete živali, nikakor nij dovoljeno, če ne pritrdi politično oblastvo, ker drugače bi ves ta zmenek bil neveljaven ter po vrhu bi še kazen zadela udeležence obéh stranij. Tudi ako bi kdo hotel kakšen delec svojega lovišča z mejašem zameniti za drug délec, tega no bi mogel storiti, če mu ne dovoli politično oblastvo. 23 6. Pravica lovskih zakupnikov prehaja na njih dedne naslednike. 7. Trdno se je držati ukazov, kar jih je zdaj v moči, govorečih o lovskem nadzori, in posebno deželnih zakonov na obrambo koristnim ptičem s 17. junija 1870.1., v dež. zak. 181., in v ščedenje gozdne zveri s 20. decembra 1874.1., v dež. zak. 7. ex 1875. Ti zakoni tako pišejo: a) Vselej je loviti in ubijati dovoljeno ptiče, kateri se tu naštevajo: Orlja plemena: sôkol sélec, modronôgi sôkol, mâli sôkol, sokolič, skôrnjak, črni jastreb, skobec, kragulj, račar, vir (vélika uhâta sova), veliki srâkoper, mali srâkoper, srâka, kâvran ali krokar, črna vrana, siva vrana. b) Ptiči, katerih od 31. januvarja do 1. septembra nij loviti ali ubijati, vender od 1. septembra do 31. januvarja jih je ubijati ali loviti, a samó s privolitvo ondukajšnjega zemljiškega gospodarja, občinskega župana in tistega človeka, ki ima lovsko pravico, so ti: Postólka, sršenovec, dreskač, brfnovka, črni kós, rajâvi srâkoper, šoja, lešnikovec, dlesk, pinoža, morska konopljiščica, domači vrabec, poljski vrabec, strnâd. c) Ptiči, katerih od 31. januvarja do 1. septembra nij loviti ali ubijati, vender od 1. septembra do 31. januvarja jih je loviti ali ubijati, a samó tedaj, kadar privoli zemljiški .gospodar in tist človek, ki ima lovsko pravico, ter tudi okrajno oblastvo, so ti : Jastreb mišar, kasmatonôga kânja, sôve (vir semkaj ne spada), legat (ležetriidnik), velika hudo-urnica, lastovice, zlatovranka, vdód (smrdokâvra), mali plezalec, bérglez, strižek (palček), kobiličar, müharöek, trstna pénica, gozdni slavec, ponočni 24 slavec, brolica, črnoglava pénica, pénica trnovka, povrtna pénica, grâhljasta pénica, rumeni srâkoper, grmovščica, kovaôek, povrtna rudečerepka, domača rudečerepka, taščica, višnjava taščica, kraljički, beloritke, mala pevka, sinice, pastiričke (pliske), drózeg pevec, mala brfnovka, homotâr, višnjavi drózeg, kâmenati kós (slegür), volga (kobilar), miihovčki, poljska vrana, kavka, skvôrec, zeba (ščinkovec), ščegljec, čižek, zeléni dlesk, zelenkasti dlesk, snegir ali kalin (gimpelj), krivokljiinec, répnik, skorjânci, žolne ali détii, vijeglâvka, kukavica. d) Naposled ni goniti ni loviti ni ubijati ob teh časih, ' kateri bodo imenovani zdaj, nikomur nij smeti: Jelena od 1. novembra do 30. junija; košute in njé telet od 1. februvarja do 30. septembra; srnjaka od 1. februvarja do 31. mâjnika ; srne, srnica in srničke od 1. januvarja do 15. septembra; divjega kozla od 1. februvarja do 30. junija; divje kôze, njé kozliča in kožice od 1. decembra do 15. avgusta ; zajca od 16. januvarja do 1. septembra; divjih kraljikóv (kuncev) od 1. marcija do 1. septembra ; divjega petelina od 1. junija do 31. marcija, riiševca od 15. junija do 31. marcija; divje kokoši in iiiševke vse léto ne; tetréva (fazana) od 1. februvarja do 31. avgusta; gozdne jerebice in bele jerebice od 1. junija od 15. avgusta; skalne jerebice (kotorne) odi.'februvarja do 15. avgusta; poljske jerebice in prepelice od 1. januvarja do 15. avgusta; divjih golobov od 15. aprila do 15. avgusta; slóke (kljunača) od 1. aprila do 15. avgusta; 'velike race od 1. marcija dol. julija; divjih rac, razven velike race, niti divjih gosij, močvirnih in povodnih ptičev od 15. aprila do 1. julija ne. Jelen in košuta, srnjak in srna, divji kozel in divja kôza so mladiči do 1. julija tistega leta po porodi. Prepovedano je, kakeršno koli gozdno Žival loviti 25 v zadrge ali zanke, tudi jemati in pobijati jajca ter mladiče iz gnezd pobirati. Jajca jemati zató, da se dadé vab't domačim kuram, in tudi loviti divjo perutnino, to je po iziniki dovoljeno samó tacemu, ki ima lovsko pravico, ali njega poma-gačem, katere si je postavil. 8. Zgrabljivo zverino res more vsak ubijati, a streljati samo tist, kdor ima orožen list. 9. Za kvaro, ki jo- preobila množica divjih, živalij dela poljščini, vinogradom in sadnjemu drevju, kmetovalci dobodo zameno, kakor ukazuje lovski patent s 25. septembra 1786. 1. v §. 15. in lovski zakon z 9. septembra 1849. 1. v §. 11. 10. Prepovedan je lov po obdelanih, ali pasejanib njivah in po vinogradih, kadar sad dozoreva (mini-sterski ukaz z 21. marcija 1853. 1., št. 1152). 11. Občina je dolžna skrbeti in paziti, kolikor največ more, da ne bode lovskih samopašnostij, in zakupniku pokazati, do kod gredo njegovega lovišča meje. 12. Zakupnik občinskega lova treba da naprej odšteje dveletno lovarino, od katere se polovica vzame za položniuo a druga polovica za lovarino prvega léta. Da ne bi položnina 5 lét ležala brez nobene koristi, zató jo je uže kar v začetki všteti za lovarino zadnjega léta. 13. Lovarino vsacegalétaje pri okrajnem glavarstvi treba odšteti naprej, in to vselej uže štiri tedne pred začetkom prihodnjega zakupnega léta, ker drugače bi lov zopet šel na dražbo ob zaküpnikovib troških in opâsnostih. 14. Potem, kadar se bode dovršena dražba tudi rés odobrila, naj tist, kdor je lov na dražbi kupil, plača kolek dražbenega zapisnika. Ribja lov je zasobnopravna stvar, in ribe lové 26 tisti, kateri so upravičeni. V obrambo te pravice in ribstva samega je 1852. leta slavni cesarski namestnik bil kranjskej deželi postavil ribolovne listke. Prepovedano je ribe loviti s kakeršno kdli omotico, z indskimi konopljami ali s čilibuho (vranjim očesom, nux vomica) in z dinamitom (1874 1. v dež. zak. 14). Občinskih gozdov nij brez dovolitve smeti mej občane razdeljevati. Kako je zanje skrbeti, piše gozdni zakon (1873. 1. v dež. zak. 137). Občinskim so jednaM tudi tisti gozdje, ki so jih kmetje zdaj v last prejeli za svoje stare pravice, katere se uže poprej v njih imeli; tudi s temi je delati, kakor z občinskimi. Kadar bi se bilo treba prav dati za občino, tedaj pravdo požene občinski župan, ali ne brez dovolitve od občinskega odbora (1868. L Ü. N. 19). Troški od občinskega užitka, na pr. davki, logarji itd., naj se plačujejo iz dohodkov, prikupščin, in kadar bi tega ne bilo dovolj, to se naredi nakla'da k davkom, katero je takó razdeliti, po kolikor ima kdo užitka (§. 71). Ako bi iz kacih občinskih troškov imeli samo •nekateri gospodarji koristi, naj te troške tudi samó oni plačujejo. Otroških iz občinske imovine veljajo te naredbe : a) ako je v kake troške odménjena posebna imovina, naj se ti troški plačujejo najprvo iz te imovine dohodkov (§. 69.); b) ako imajo samó nekateri občanje posebno korist ali dobiček iz kacih troškov, to naj se tem občanom najprvo naloži plačilo (§§. 72., 82.); c) ako je po kakšnih posebnih pravicah ustanovljeno, po koliko na tega ali tega občana pride kacih troškov, naj to ostane tudi prihodnjič tako (§. 85.) ; d) po koliko troškov pride na vsacega občana posebe, 27 kadar se zida cerkev, poslopje duhovniku ali učilnica, in kadar se déla ali popravlja kaka cesta, o tem so posebni zakoni (§. 85.); e) kadar so troški za druge stvari, a ne za té, ki so bile zdaj imenovane, tedaj naj se plačajo iz občinske blagâjnice (§. 68.); f) ako li občinska blagajnica vseh teh troškov ne more plačati, naj se ukrene postaviti nov davek (§. 73.), in to ali narediti zloge k davkom ali ukazati tlako občini na korist, ali pobirati kake drugačne davke. Naklade k davkom do po 15 gld. od sto more občinski odbor sam postavljati, ako je potrebna v navadne vsakdanje občinske troške. A če se taka naklada ustanavlja zató, da bi se ž njo kaj novega pripravilo občini, ali da bi se povečala glavna svojina ter njé dohodki, treba da pritrdijo tri četrtine volilcev (§. 77). Nad po 15 gld. od sto naklade k davkom treba da vrhu tega tudi še deželni odbor ali sam deželni zbor potrdi (§§. 73., 78., 79). Naklade k davkom naj se navrgó na vse občane, kateri dajó davek; samó na plače in pokojnine, ki jih uživajo duhovniki, uradniki, učitelji in vojaški ljudje, ter na občane brez imovine, kijih zdaj nij v občini, naj se nič ne navrže (§§. 74., 75.; 1853.1., v dež. zak. 256. ; 1854. 1. v dež. zak. 340., 449). Naklade se razrežejona vse občane po jednakej meri, ako se morebiti nij kakó drugače ustanovilo tedaj, kadar so se podobčine združavale v veliko občino (§§. 70., 76). Posebna določila o davčnih občinskih nakladah na gorske desetine so v dež. zak. s 1854. 1. na 36. str., ter o nakladah na potrošnino so v zb. prov. zak. s 1829. 1. na 592., 631., 646. in 674. str.; s 1852. 1. na 722. str. v zbirki finančnih zakonov; 1870. 1. U. N. 134.; 1873. 1. U. N. 68. 28 Če je naklada potrjena od vseh stranij, potem naj občinsko županstvo prošnjo, z dodanim razglašenim ukrepom, izroči okrajnemu oblastvu, da bi ali ôno samó ukazalo davčnim uradóvom te naklade pobirati, ali da bi še drugam pisalo za to stvar, ako bode treba. A to naj. se zgodi takoj v začetki léta, kajti ako bi se k davkom naklade pripisavale pozneje, potem bi pri pobiranji morda bile kake zmešnjave. Tlako peš ali z vozom (§§. 73., 80.) more občinski odbor sam ukazovati, in tudi ustanavljati, po kakšnej meri se razdeli, namreč, po koliko bodi kômu tlake ter po koliko naj plačajo taki občani, kateri tlake nijso delali. V občinske dohodke tekó tudi odrédbine od izprejémanja v domovinstvo ter od drugačnih uradnih poslov (1868. 1. v dež. zak. 34), in vrhu tega pasji davek (1868. 1. v dež. zak. 18). Odbor more vse te davke postavljati in svoj ukrep o tej stvari položiti pred deželni odbor, da ga potrdi. Kakšen bodi ustav o pasjem davki, to kaže obrazec št. 17. O is to nove davke, kateri nijso niti naklade ni tlaka, treba da potrdi deželni zakon (§§. 73., 81.), recimo kak zlog po velikosti vsacega zemljišča posebe ali po hižnih številih (1870. L, U. N. 78). A če so uže pred razglasom zdanjega občinskega zakona kakovimifroškom zlogi bili ustanovljeni po drugačnej meri, a ne po nakladi k davkom, utegne ta stvar tudi po sedaj takó ostati, ker to nijso novi zlogi (1873. 1. Ü. N. 75). Kdor teh davkov ali tistih novcev, katere je dolžan, ker nij tlake delal, ne bi z lépa hotel plačati, tacega županstvo po svojih ljudeh more zarübiti ter rubljene stvari mu drugam premekniti, tudi mu jih ceniti in prodati 29 na dražbi, da iz tega sebe plača (§. 84). Podžupu', kadar ide rabit, naj se da rubilna izkaznica (po obrazci št. 18.), da ima pooblastilo v rokah. Če kacega človeka zadene stečaj (konkurs), tedaj občinski davki po zakoni uživajo takšno prednost, kakeršno državni davki (1871. 1. U. N. 24). Blagajniške posle naj župan opravlja sam, privzemši ali enega izmej občinskih, svetnikov ali posebnega upravitelja blagajniškega, in zató blagajnica iméj dva ključa. Prejemke in razhodke je o vsakej priliki posebe mahoma vpisovati v blagajniški dnevnik (po obrazci št. 19.), a izplača se naj samó tisto, kar naroči župan, ter nikdar nij prestopiti potrjenega proračuna. Blagâjnico treba da župan večkrat pregleda in prešteje, kar je vselej zabeležiti v blagajniški dnevnik. Konci léta je (po obrazci št. 20.) sestaviti dokazan račun, kateri naj pri župani leži 14 dnij, vsacemu na videz razgrnen (§. 66). Potlej ga najprvo presodi poseben odbor, v to nalašč izbran, ter ga se svojimi nasveti vred podâ vsemu občinskemu odboru, da ga tó z nova na razgovor vzame ter naposled ustanovi. Ce je odbor ukrenil kakšen očitek izreči, naj tist, kogar se očitek tiče, to stvar na tanko razbistri, in občinski odbor potem reši ves račun, na katerega je pritožba k deželnemu odboru na izvôlji vsacemu. Taki dokončno rešeni računi, ki pridejo od samega deželnega odbora, imajo tudi zvršilno moč v sebi (1871. 1. TJ. K 183. ; 1873. 1. TJ. N. 11). A na izber je dano obema strankama, o računi ali takoj ali potem, kadar je uže rešen, tožbo pognati do sodišča, kamor prepir o tej stvari tudi spada, če v ta očitek nijso morebiti zapletene kakšne druge, do zdaj še nedognane upravne stvari (1870. L U. N. 77., 158.; 1873. 1. U. N. 11., 15). 80 Dolžnost je, vsako leto okrajnemu 'oblâstvu podati spisano izkazuo, kako se je resnici prilégel občinski proračun lanskega léta, in okrajno oblastvo ga dalje pošlje ministerstvu. (Obrazec št. 20.) Skrb, da si bode človek v svésti života in svojine. (§. 28., št. 2. v obč. zak.) Ta skrb se razteza na pazko nad vsacim dejanjem in nedejânjera, s čimer kóli bi človekovo življenje ali njega svojina prišla v opâsnost. Bati se je posebno tacih ljudij, kateri nemajo poštenega zaslužka ter so brez stanovitega domü, potikâje se od tukaj do tamkaj. Zató je živa potreba, da župan vse svoje občane ima na tencem razpreglédi. V to delo bi mu zelo pomogli spisi ljudskega preštevanja, katere naj bi si zatorej občina dala vselej prepisati. Nova določila o popotnih listili so zbrana v narédbi s 1867. 1. (v poslov, drž. zak. 81). Popotna pisma daje okrajno oblastvo, into: popotne izkaznice v popotovanje po domačih deželah, in prave popotne liste v popotovanje po vnénjih deželah, a popotne karte v popotovanje po tacih državah, ki so v društvi popotnih kart. Ob mejah živečim ljudem je v njih vsakdanjo potrebo dovolj sama poverilnica. Obitelj dohode vsa vkupej samó en popoten list, in tudi romarjem, kar jih vkupej ide kam na božji pot, more se dati vsem ob enem samó jedna popotna izkaznica. Pôsli dobodo pôselske bukvice, katere naj plačajo ter nanje vrhu tega kupijo tudi 15 kr. vreden kolek. Nesumni ljudje lehko prejmó po 3 léta veljavne bukvice. Nikomur nij smeti družinče v službo vzeti brez take izkaznice. Kadar posel stopa iz službe, tedaj mu gospodar napravi svedočbo, katero župan vpiše v pôselske 31 bukvice, piidevâje svoj podpis in pečat (1860. 1. v poslov, drž. zak. 41.; 1860. 1. v dež. zak. 60. ; 1871. 1. v dež. zak. 40., 60. ; 1871. 1. v poslov, drž. zak, 3. ; 1867. 1. v poslov, drž. zak. 81). Vse to velja tudi o rokodelskih in obrtnih po-magačih in o rudarjih, kateri dobodo delavske buk-vice (1860. 1. v dež. zak. 32). Obojne bukvice daje župan ter pri okrajnem oblastvi dobivajo potem še dostavek: „te bukvice v domačej in tujej deželi veljajo za izkazno pismo." Cunjarji naj imajo dopustilne liste (1851. 1. v dež. zak. 15.; 1856. 1. v dež. zak. 7.); vozniki popotne izkaznice (1852. 1. v dež. zak. 612.), krošnjarji krošnjar-ske liste (1853. 1. v dež. zak. 20.), na katere naj okrajno oblastvo zapiše, da jih je videlo; laški nože-briisci, olovârji (cinjarji) (1873. 1. v dež. zak. 169.), pocestni orglarji (1856. 1. v finančnega ravnateljstva ukaznem listi 120.), slovaški loncevézci naj imajo popotne izkaznice ter tudi liste o svojem prislužki, če ne, izročiti jih je okrajnemu oblastvu. Cigane, da-si imajo veljavna popotna pisma, ako ne morejo izkazati, s čim si kruha služijo, treba ustaviti in odgnati, od koder so doma. Vojaške uhajače na stanišče jemati je hudodelstvo (§. 220. do 222. v kaz. zak.) , in župana, če to zapazi, veže dolžnost, ovaditi okrajnemu oblastvu ; naglavnica (talija) je postavljena vsacemu, kdor tacega uhajača prime in izroči (1815. 1. v zb. prov. zak. 455., 637). Preseljevanju v tuje dežele zdaj samó še nekoliko pot zapira vojaška dolžnost (1867. 1. v drž. zak. 394.). Zglaševaiije se je v nov réd postavilo z ukazom z 10. majnika 1867. 1. (v drž. zak. 157. ; 1854.1. v dež. zak. 7. ; 1858. 1. v dež. zak. 87. ; 1857.1. v dež. zak. 109. ; 1860. 1. v drž. zak. 50.). 32 Po večjih seliščih, koder tudi več tujcev prihaja in odhaja, naj krčmarji in gostilničarji drže tujsko knjigo (obrazec št. 22.), v katero je svoje ime vpisati dolžan vsak tujec, kadar ondu prenoči. Potlej naj ga krčmar takoj županu oznani ali po tujskej knjigi ali po zglaševaluem listi. Kjer se ustavljajo rokodelski pomagači, tam je tudi imeti jednake preno-čilne zapisnike ter županu ' povedati vsacega, kdor je ondukaj nočeval. Na prvej strani te knjige bodi tâko svarilo: „Gostilničar je ob svojej odgovornosti dolžan skrbeti, da se tujska knjiga prinese vsacemu popotnemu človeku, kateri naj popiše vse nje razpredelke, če ne, kaznjevân bode." Vsacega tujca, kateri bi se tega branil, treba takoj županu ovaditi. Tujske knjige naj župan in žan-darstvo progledajo večkrat. Po kmetih je tujce zglaševati povsód ondód, koder to zapoveduje deželne vlade ukaz s 20. septembra 1858. 1. (v dež. zak. 87). Posle, rokodelske pomagače in rokodelske učence naj gospodarji povsod županu zglasijo najpozneje v 3 dnéh, od kar so jih vzeli na delo. Potepuhom nihče ne davaj stanisča. Kdor prekrši kakšno zapoved o zglaševanji, tega kaznjuje politično oblastvo. Odkrite jame in klâdeze, luže in lokve po vasi treba obzidati ali kakó drugače ograditi (z 11. junija 1839. L); v .kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder nij opasnosti. Vsako dejanje, kar jih zdaj bode naštevanih, pokori in prepoveduje kazenski zakon: sam sebi ude pohabiti (§. 409. v kaz. zak.) ; mešati se v pretep in rvânje (411. v kaz. zak.); po zlu rabiti ustrahovanje svojih domačih ljudij (§. 413—418. v kaz. zak.); svojo 33 ženo pretepati in grdo delati z njó (§. 419. v kaz. zak.) ; pót zapirati na cestah (§. 422. v kaz. zak.) ; ne postavljati svarečih znamenj (§. 424. v kaz. zak.) ; nepazljivo jezdariti in voziti (§. 427. v kaz. zak.); vprežene konje brez človeka ostavljati zunaj (§. 430. v kaz. zak.) ; imeti zlobne pse (§. 391. v kaz. zak.); delati tatinske ključe ali vétrihe (§. 469. v kaz. zak.) in kupovati sumno blago, katero je morebiti ukradeno (§. 472. — 477. v kaz. zak.). Da ne bode nesreče po nepazljivosti pri tacih stvareh, ki se lehko vnemo, zató je ukazano, različno rudninsko olje, kameno olje ali petrolej, razpošiljati samo v tacih sodih, ki ne puščajo mokrote; opâsnost po ognji je treba zapisati na sód in tudi v sam vozni list. Na prodajo ga dobivajo jedini taki trgovci, ki jim je v to dano posebno dopustilo, in dobro jim je treba skrbeti, da se rudninskemu olju nihče ne približa z golo lučjo. Vrhu tega zakoni ukazujejo še drugačno pazljivost, kadar ljudje takšno olje izdelujejo in čistijo (1865.1. v drž. zak. št. 40. ; 1866. 1. v poslov, drž. zak. 21.-; 1868. 1. v poslov, drž. zak. 37.). Pravico, smodnik ali strelni prah delati in razprodajati, ima samó država (1853. 1. v dež. zak. 341.). Prodajači dobodo posebno dopustilo in tudi svoja naučila, ter župana bodi skrb, da vse to rés imajo in da rés delajo po zapovedi. Izrecno je ukazano, da tega blaga le malo hranijo v zalogi na svojem dômu. Strelni prah in pokalni preparati se prevažajo vedno le. v gostih vrečah, katere je tudi še spraviti v sodčke, in razpošiljati je to stvar na svojih vozéh, zvestim ljudem v rokah, a z nikakeršno pošto ne. Na sodčke je zapisati, da je v njih strelni prah (s 4. avgusta 1837. L; 1849. 1. v zb. prov. zak. 808.). Take pazljivosti je tudi treba tedaj, kadar se delajo, 3 34 rabijo in razvažajo druge razpočne stvari, kakeršne so: strelne kapice od bakra (1856. 1. v dež. zak. 349.), vžigalice ali klinčki (1859. 1. v dež.-zak. 153.) in tudi plin (s 27. novembra 1845. L). čuvati je, da po selisčih, vaseh in cestah, ne bi se streljalo ni s puškami ni z možnarji. Prepovedano je, razpočne kroglice in strelno pâ vol j o delati in prodajati. Kdor najde kakšno izgubljeno stvar, dolžan je, ako ne bode nad 1 gld. vrednosti, dati oznaniti, kakor je navada v njegovem ,kraji, a če je nad 25 gld. vrednosti, razglasiti po uradnih novinah (§§. 388.-398. v občem državljanskem zakoniki). S kaznijo prepovedano je: samovoljno odpirati ali preplezâvati zagrade ob železnej cesti, hoditi po tej césti, blizu njé živino pasti, in s prosta vse, kar bi v o ž n j i moglo biti opasno, ter železnocestne služabnike naj v železno-cestnem ustrahovâlnem rédu (1847. 1. v zb. prov. zak. 91.) in v obratnem rédu (1852. 1. vdež. zak. 42.;. 1872. 1. v poslov, drž. zak,- 261. ; 1874.1. v poslov, drž. zak. 469.) župani krepko podpirajo, takisto tudi rudarske uradnike, da se nesreče odvračajo po rudnikih in po kameno-lômnih jamah. Ne samó železnica, tudi telegrafi imajo svoje zakone v obrambo, in kdor bi ovadil koga tacega, ki je telegraf pokvaril, dohode naglavnico (1852. 1. v dež. zak. 428. ; 1864. 1. v dež. zak. 6.). Da nihče ne bi nikogar mogel preslepiti pri zlati insrébri, postavljeni so piincevni uradovi in razločevanje čiste vrednosti (1824. 1. v zb'. prov. zak. 121., 142. ; 1844. 1. v zb. prov. zak. 287., 355. ; 1866. 1. v poslov, drž. zak. 133., 156.). Da se ne bi nesreča godila po nevednej ali napačnej rabi kakeršnega orožja koli, to je po zakonih posebe 35 ustanovljeno, kdo orožje more delati, imeti in nositi (1852. L v dež. zak. 919. ; 1853.1. v dež. zak. 70., 196.). Delajo ga samo taki obrtniki, katerim je v to dana pravica, ter njih délovnice so pod očesom posebne pazke. Sploh se mej prepovedano šteje vsako skrito, v zaläzne napade pripravno orožje, bodala in pištole izpod 7 palcev dolžave. Prepovedano orožje naj župan zaseže ali pobere in pošlje okrajnemu oblastvu. Izrecne dovolitve mu je treba, kdor hoče imeti orožje. Kadar se kam pošilja nad šestero orožja, treba z njim dati poseben popoten list. Nikomur nij dovoljeno, imeti preobilo orožja ni streliva. Neprepovédano orožje more imeti vsak, a nositi ga nij sméti; zató je dolžnost, dobiti si orožen list, kakeršne okrajno oblastvo nesumnim ljudem res daje, ali vender z nekako pazljivostjo. Prestopke orožnega zakona kaznjevati pristoji časi okrajnim oblastvom časi okrajnim sodiščem. Županu je posebno pod očesom imeti izpuščene kaznjence, kateri se delé na tri vrste, kadar jih pošiljajo iz kaznilnic. Prve vrste kaznjenci so dušno do dobrega pre-drugačeni ter ne potrebujejo posebne pazke, a drugo vrsto je uže imeti pod nadzórskim očesom. Še tršega strahu so vredni tretje vrste kaznjenci, katerim se nikakor nij smeti preseliti kam drugam, ako jim nij dovolil župan. Zaradi tega župan dobiva razkazila o kaznjencih. Tako je držati tudi izpuščene prisiljen ce. Noč je rédu sovražnica; zató naj bodo nočne straže po vseh vaséh in seliščih ter tudi pri cerkvah zaradi ognja ali tatév (1818. 1. v zb. prov. zak. 628. ; 1834. 1. v zb. prov. zak. 18., 68.). O tacih pogonih, katere politično oblastvo časi dvigne ali samo po Onem ali tem okraji ali po vsej deželi, 3* 36 treba da pomaga župan s tem, ka svoje ljudi k njim pošilja. Ti pogoni naj bodo skrivni. Župan jih more vzdigovati tudi sam po svojej občini, ako se mu zdi treba; dobro bode, sosédnjej občini to napovedati. Zakon je v izpodbudilo postavil naglavnico vsacemu, kdor prime in izroči razbojnika ali ubije zgrabljivo zvér in vsteklega psa (1846. 1. v zb. prov. zak. 268.; 1870. 1. v dež. zak. 142.). Tuje ljudi, ki jim délo mrzi in ki javno prosijo v boga irne, ter take, kateri so brez izkaznice a ne morejo izpričati, s Čim si kruha služijo, tudi obče vlačuge, ki se ne umaknejo iz občine, da-si jim je bilo ukazano, potem izpuščene kaznjence in prisiljence, ako so opasni, treba odpraviti z odgonom (1871.1. v poslov, drž. zak. 229.). Kdor je uže večkrat bil odgnan, tacega je moči zapoditi s prepovedjo, da se ali nikdar potem ali vsaj za nekoliko časa zopet ne povrne, ako nehče biti kaznjevân. Po navadi okrajno oblastvo razsoja, ali je koga na odgon dati ali ne ; a po kranjskej deželi zakon s 1873. léta (v dež. zak. 51.) dovoljuje odgonskih postaj občinam, da morejo same prisojati odgon tacemu človeku domače dežele, za katerega se vé, kje ima domovinstvo. Župan odgânjanca pripre in izpraša, ter o njem ali sam razsodi ali v 24 urah vsa pisma okrajnemu oblastvu pošlje na razsodbo, ki jo je treba potlej razglasiti, odgonski list izgotoviti in človeka dobro izprémlje-nega dati na odgon. Pred vsako odgonsko razsodbo je trdno zvedeti, kje ima odganjanec domovinstvo, in odgon je takoj na znanje dati deželnemu odboru njegove dežele. Taki ljudje se strani pošiljajo ali s pravim odgonom ali s prisilnim popotnim listom (z od-kazanim potom). Kadar z odkazanim potom, dolžen se je odgnanec 37 v odménjenem časi zglasiti svojej občini, da njega prihod potrdi na prisilnem popotnem listi, katerega potlej zopet vrne tistemu oblastvu, ki je bilo ta list od sebe dalo. Ako se odgnanec nij držal odkazanega pota, zadene ga kazen (§. 13.). Troški za kurilo in opravo odgonskih sób ter tudi za odgon bolé občino odgonske postaje, a vse drugo se plačuje iz odgnančeve dežele zaklada, ako se ne da izterjati od njega samega. Zato naj odgnanca njegova občina, kadar se jej pošlje, na tanko izpraša, ali more plačati ali ne, in to zvédbo naj z odgonskim popotnim listom vred izroči svojemu deželnemu odboru. Odgonske račune treba da občine odgonskih postaj vsak mesec završavajo in pošiljajo deželnemu odboru (1868. 1. v dež. zak. 14). Obširno poučilo o poslih odgonskih postaj se je razglasilo 1872. léta (v dež. zak. 19.). Obrazec odgonske razsodbe, popotnega lista in odgonskega zapisnika je v dež. zak. 25. ex 1872. Glavni odgon od Ljubljane na Nemški Gradec je bil ustanovljen 1871. léta (v dež. zak. 56.; 1873. 1. v dež. zak. 130.), ter od Ljubljane na Trst in Trebiž s posebnim ukazom s 1878. léta. Vrhu tega so, kadar se kdó odganja za méjo cesarstva, tudi še druge zapovedi, recimo, kadar ga ženo v Lahe (1871. 1. v dež. zak. 40.), v Bâvorce (1855. 1. v dež. zak. 4.), v Euse (s 13. januvarja 1870. L), v Ogre (z 22. junija 1869.1.). Kdor se klati brez stanovitega domu ter ne more izkazati, s čim se živi, taeega naj sodišče kazni za potepuha, in ga tudi more izročiti kar nadzorskemu očesu. Ta naredba, ki jo sodišče ukrene a politično oblastvo ukaže zvršiti, ima tâko moč, da te vrste človeka morejo s prepovedjo zatekniti v kakšen odménjen kraj, od koder mu nij smeti nikamor drugam iti, in da se I 38 mu tudi hiža ali telo preišče, kadar si koli bodi, ter da se sploh nânj trdo pazi. O ljudeh, katerim délo mrzi ali katere živi sramno dejanje ali beračenje, more sodišče ukreniti, da jih je zapreti v prisilno delârnico, kar zopet zvršuje le politično oblastvo. Kakó jih je v tâko delârnico oddajati, kakó tam z njimi delati, hraniti jih in odpuščati iz tega zavoda, ustanavlja zakon s 1870. léta (v dež. zak. 194.). A ljudje izpod 18 lét svoje dobe se morejo dévati samo v poprâvniee mladoletnih nepokornežev. Ta zavod je poseben razpredélek prisilne delârnice. O cestah. (§. 28., št. 3. v obč. zak.) Ceste so velike (državne), deželne, okrajne in občinske ter tudi poljski in gozdni kolovOzniki ali kolniki. Vélike ceste državni tehniki pod nadzorom političnih oblastev upravljajo po ukazih, v to stvar posebe razglašenih. V pravilo bodi to, da se vsaka naredba ali poprava oddaje po občih dražbah. Župani so pričujoči, kadar okrajni zemljemerec ob meseci plačuje cestne delavce, ter če jih je vprašanje, tudi odgovarjajo, po čem je kaka stvar v tistem kraji. Kakó je kidati sneg po velikih cestah, ustanavlja zakon z 2. januvarja 1877. 1. (v drž. zak. 48.). Od jam, v katerih se koplje sip ali gramoz, dobivajo gospodarji po nekoliko plačila na léto (1821. 1. v zb. prov. zak. 394. ; 1824. 1. v zb. prov. zak. 157. ; 1827.1. v zb. prov. zak. 16. ; 1835.1. v zb. prov. zak. 524). Zemljišče, katero je potrebno v cestno rabo, more se gospodarju tudi čez njega voljo v občo potrebo odvzeti (razsvojiti) za plačilo, kolikor ima vrednosti (1818. 1. v zb. prov. zak. 347.; 1828. 1. v zb. prov. 39 zak. 30., 34. ; 1829. 1. v zb. proT. zak. 316. ; 1832. 1. v zb. prov. zak. 27.). Vozovi naj ne "bodo čez 9 črevljev na široko niti ne pretežko (čez 60 centov) naloženi (1838.1. v zb. prov. zak. 56.) a ne pripeti k zadnjemu koncu kacega druzega voza (1823.1. v zb. prov. zak. 292., 397.), ceste ne zaprte (1834. 1. v zb. prov. zak. 58. in v kaz. zak, §§. 422. do 424.). O posebnih prilikah je tudi prepovedano prehitevati vozove pred sobój, pokati z bičem (s 15. avgusta 1773.1.), naglo voziti (1819.1. v zb. prov. zak. 644.), ne zavirati s coklo (1825. 1. v zb. prov. zak. 369.) in dévati zavorni lanec, kadar nij požledice. Ako se voz voza kreča ali ogiblje, treba na desno voziti a na levo se krečati, kar se je uže mnogokrat zapovedovalo (1847. 1. v zb. prov. zak. 292.); težki vozovi naj imajo široka platišča (z 9. majnika 1811. leta.). Globa od te vrste cestnih prestopkov gré v ubožno blagajnico (1852. 1. v dež. zak. 128.). Da bi se trdile dovozne ceste h kolodvorom, zató je v kranjskej zemlji zakon z 2. marcija 1874. 1. (v dež. zak. 16.) ustanovil poseben sklad, v katerem se mej sobój delé dežela, okraj in železnica, a upravljajo naj jih okrajno - cestni odbori (primeri naj se tudi s 1845. 1. zb. prov. zak. 50., 272.; s 1846. 1. zb. prov. zak. 106.). Deželne ceste ima sam deželni odbor ali namesto njega deželni zemljemérec pod sobój. Po kranjskej zemlji do zdaj še nij tacih cest. Kar se tiče skladu okrajnih cest, ima vsaka kronovina svoje deželne zakone. Po kranjskej deželi je bilo 1866. léta ustanovljeno o vsakej cesti posebe, v kakšno vrsto jo je štejii (1866.1. v dež. zak. 50. ; 1867. L v dež. zak. 14. ; 1869 1. v dež. zak. 50. ; 1870. 1. v dež. zak. 177. ; 1872. 1. v dež. zak. 5. ; 1873. 1. v dež. zak. 47.). 40 Okrajne ceste upravljajo okrajno-céstni odbori, in to po zakoni s 5. marcija 1873. 1. (v dež. zak. 34.) ter tudi po deželnega odbora posebnem tehnično-gospodarskem poučili, ki je odménjeno cestnim odborom in cestarjem (z 28. junija 1873. L). Ta zakon o cestah ustanavlja, v katero vrsto spada vsaka izmej njih in kakó naj bodo zdelane, ter govori tudi o skladnih okoliših, o gotovih razhodkih, o tlaki, o kidanji pocestnega snega, o volitvi cestnega odbora, in razldča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, okrajnemu oblastvu in deželnemu odboru. Preobširno bi bilo, tukaj imenovati vsako posebe izmej teh ustanovil. Kdor bi jih rad védel ali si poiskal tudi nadzórskega redü o nedržavnih cestah s 26. septembra 1874. 1. (v dež. zak. 75.), ta vse najde v samem deželnem zakoni. Posebno bodi povedano, da so župani dolžni zvršiti vsako povelje okrajno - cestnega odbora, če ne, zadene jih do po 100 gld. globe (§§. 23., 24. v zakoni občih cest in potov). Okrajno - cestni odbor vsako léto zdela proračun prihodnjega léta in ga postavi v proračun okrajne bla-gajnice, da bi mu ôna založila troške. Nad cestami imeti tak nadzor, da ne bode od nikoder tožbe, pristoji okrajnim oblastvom, katera o posebnih prilikah tudi morejo kakšno popravo ali naredbo ukazati ob troških tistega, kdor je tega kriv (§. 27. v zakoni občih cest in potov). Občinske so one ceste, katere posâmej občini gredo od selišča do selišča ali iz občine v občino, pa da nijso zasobni potje. Delati jih in popravljati je svoja dolžnost vsake občine posebe ; ali kar se tiče potrebnih novcev in tlake, to se je držati občinskega zakona (§§. 4., 5., 12., 16. v zakoni občih cest in potov). 41 Zatorej občinski odbor ustanavlja, po čem pride novčnega skladi na vsacega občana posebe, ter od kód do kód ali kdaj bode kdo tlako delal, in koliko mu je plačati, kdor je ne misli delati. Župan zvršuje te ukrepe. Na tânko je treba pisati zaznamenilo o'storjenej tlaki in o novcih zanjo. Kadar se delajo potje, nikoli se ne prestopaj občinskih tâl mejaj kdor seže v tujo last, pride sodišču v roko (s 1871. 1. TJ. N. 59., 143., 127.; s 1873. 1. U. N. 150.). Ako se napravljajo večje ceste ali mostovi ob tólicih troških, da jih okraj ali občina vseh ne zmore sama, tedaj občina ali okraj utegne, dokazavši tega dela troške, pomoči poprositi deželnega zaklada (1873. 1. v dež. zak. 163.). Kadar je pričkanje, ali je kakšen pot obeč ali neobeč, in ako vstane prepir o tem, razsoja ga občinski odbor a nad njim deželni odbor (s 1872. 1. U. N. 110.; s 1873. 1. TJ. N. 63.). Vožnja po vodah ima na vsakej plovnej réki svoj ustav povodnega redii, v katerem so zakoni o pristaniščih, o vlačilnih stezah po bregi, o privezovâlnih stebréh in železnih obódcih (rinkih) ter tudi o vozarini, na pr. kar se tiče Save (s 1844. 1. v zb. prov. zak. 75.), kar Save in Savine (z 19. avgusta 1801. 1.), kar Ljubljanice (s 1848. L v zb. prov. zak. 83.). Lâdije na brodéh naj se pretežko ne nakladajo (1876. 1. v poslov, drž. zak. 276.). Brodarina jim je trdno postavljena (1821.1. v zb. prov. zak. 179. ; 1822.1. v zb. prov. zak. 64. ; 1870. 1. v ukaznem listi financ. ministerstva 13.). Dopustila o parobrodnih vožnjah dajo politična oblastva (1858. 1. v dež. zak. 420.). 42 Kakó je paziti polja. (§. 28., št. 3. v obč. zak.) Poljskega nadzora bodi skrb, da ne bi poljščina trpela kvâre, in poljedelstvo sploh je pod njega obrambo. Posebno treba je, da vsak župan dobro vé zakon o poljskej obrambi s 17. januvarja 1875. 1. (v dež. zak. 15.). Ta zakon ustanavlja, katere stvari so poljščina, kakšno dejanje se imenuje poljska kvara, kakó je živino pasti in goniti ter kakó oglobiti vsacega prestopnika, zaradi česar je postavljen cenovnik poljskih glób. Ta zakon tudi veléva, kakó je v službo jemati in k prisegi voditi poljâke, da jim potlej gré vsa vera v njih službi. Poljaki imajo pravico rubiti in opasano nositi kratko sabljo. Kaznjevati pristoji občinskim starejšincem a pritožbe presojati okrajnemu oblastvu. Kazen nastopi samo tedaj, kadar jo kdo zahteva. Občinski starejšinci, predno kaznjujejo po zakoni, naj izkušajo ljudi zaradi zamene pogoditi z lépa, a če se to ne da, potem je treba vzdigniti cenitev, in to takó, da do 5 gld. kvâre ceni poljâk, a kar je više, prisežni možje-cenitelji. Ako bi okrivljenec z besedo pobijal velikost poljske kvâre, cenjene nad 15 gld., tedaj se okvârjencu odkaže državljanska pravda, pognati se za óno, kolikor si išče nad 15 gld. zamene. Obsojenca zadenó tudi troški. Rübljeno živino je povrniti njé gospodarju, če ta položi toliko novcev, kolikor je kvâre, a rübljeno orodje izpod 5 gld. vrednosti pripade ubožnej blagajnici, ako se je kvâre storilo nad to vrednost. Osem dni je časa, pritožiti se okrajnemu oblastvu. Globe tekó v ubožno blagajnico. Koder se po kranjskej deželi prideluje vino, ondód veljâ vinôgradski zakou z 11. septembra 1860. 1. (v dež. zak. 52.), ki ustanavlja, da si vinôgradci vsake 43 občine izberó po 3 gornike in tém po 3 nadoméstnike za 5 lét, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist in blaginjo. Njih bodi skrb vinskih goric ter oni v službo jemljó podârje in ustanavljajo, kdaj se grozdje trga, ter v pričo jim je biti, kadar se vino meri, od česar dobivajo po nekaj plače. Podârje treba voditi k prisegi, da imajo potlej take pravice, kakeršne poljâki. Prestopki se kazné po zakoni poljske obrambe. V zavetje ptičem, koristnim zemljedélstvu, imamo zakon s 17. junija 1870. 1. (v dež. zak. 181.), prepovedujoč, tacim ptičem pobijati jajca in razdirati gnezda. Kvarljive ptiče je smeti povsod loviti in ubijati, kadar si koli bodi, a koristne samó od 1. septembra do 31. januvarja, če privoli župan, zemljišk gospodar in tist, kdor ima lovsko pravico, a časi tudi okrajno oblastvo. Prepovedano je, imeti oslepljene vabnike in ptiče loviti v mreže zagrebače in zatikače ter na zadrge ali zanke. Župan prisoja kazen, na katero se je moči v 8 dneh pritožiti do okrajnega oblastva. Ta zakon je vsako léto grudna méseca in vspomlâdi klicati po vseh občinah, ako ne, pride kazen. Da ne bodo polja snédale gosenice, hrósti in druge take živali, zatorej zakon s 17. junija 1870. 1. (v dež. zak. 185.) ukazuje vsacemu gospodarju, da si drevje in vrte očisti gosenic, žuželek in zaprédkov do konca marcija méseca, ter da hróste polovi do tistega časa, ki ga ustanovi župan. Kdor tega ne bi storil, do 20 gld. globe plača v občinsko blagajnico, in vrhu se naroči komu druzemu, to delo opraviti ob njegovih troških. Občina ima pravico kaznjevati. Tudi ta zakon je oktobra in februvarja meseca klicati po občinah. Župani, kateri ne bi storili vsega, kar je o tej stvari ukazano, plačajo do po 20 gld. globe. Da se ne bi širila vinôgradska uš, ki se 44 je pokazala zadnja léta, razglašen je državni zakon s 3. aprila 1875.1. (v poslov, drž. zak. 141.). Kjer in kadar se začuti ta kvarljiva žival, povsod in vselej treba zglâsiti okrajnemu oblastvu, katero pošlje vešče može, da pregledajo in preiščejo, ter ako se jim zdi opâsnost, da prepovedo trsje izvažati, in če je treba, tudi ukažejo vinograde razsaditi, lozje poruvavši. Kadar je to, naj se gospodarju za kvaro plača zamena, katero mu zlože vsi vinôgradci njegove dežele. Narédbe o tem ukazuje okrajno oblastvo, in 14 dnfj časa je, nanje se pritožiti k deželnej vladi. Kdor o tej stvari prestopi zakon, more se mu prisoditi do po 100 gld. globe. O požiganji ljubljanskega barja govori zakon s 1866. 1. (v dež. zak. 60.). Uže stara je prepoved, živino goniti na mokre travnike (1836. L vzb. prov. zak. 669.; 1837. 1. v zb. prov. zak. 109.). Državna darila so odménjena tacim gospodarjem, ki pridno ter uspešno sadé murve. V pomoč znanstvenemu trudu zemljedélskemu so nalašč odbrani taki prostori, na katerih se izkuša, kakó bi pri nas rodili razni tuji sadovi. Da-si gozdje spadajo samó v okrajne oblasti področje, vender je županom po gosto prilika in zakonita dolžnost, da okrajnim oblastvom pomagajo gozdov paziti. Ustanovila o tem so v gozdnem zakoni s 1852. 1. in tudi v poučili o tega zakona zvrševanji s 1873. 1. (v dež. zak. 137.), ter pišejo, kako se gospodari z lesovi, kakó se gozdne stvari domov nosijo ali vozijo, kakó se lés plavi, kakó je delati, kadar se zapâli gozd ali se v njem zaredé kvarljivi hrósti in črvje, ter govore o lógarskej službi, o kaznjevanji gozdnih prestopkov, o zamenah za gozdno kvâro, o pregledâvanji gozdov in o gozdnem katastri. Ukaz s 1874. 1. (v dež. zak. 84.) nadéva zasôbni- 45 kom dolžnost, nad vsacih 2Ô0O oralij gozda postaviti veščega lesarja, ter oba ukaza s 30. majnika 1875. 1. in z 20. januvarja 1876. 1. velita, kakó se je braniti zalubnika (zaliibnega črva). Da bi se popravilo konjsko pleme, zató se o svojih časih tu ter tam po deželi razpostavljajo državni žrebci ali pastiihi, kateri se spuščajo za plačo, ter osnovane so podkóvne učilnice in ljubljanski podkóvni zâvod (1850. 1. v dež. zak. 5.). Sméti je tudi spuščati zasôbnih ljudij pastiihe (1866. l.'v poslov, drž. zak. 22.; 1874.1. dež. zak. 59.). Dopustila o zasôbnih žrebcih je vsako léto januvarja meseca poprositi od okrajnega oblastva, kateremu se potlej na konci oznani, kakó se je vršila konjska plemenitev. Država vsako léto razdeljuje darila od žrebcev in kobil. Gospodar, ki išče darila, treba da je pleméno kobilo uže imel, predno se je ožrebila, in tudi žrebička da je on sam zredil pod svojo streho. Kesnico tega obojega je občinsko starejšinstvo dolžno izpričati s posebno svedočbo, ki jo potrdi tudi še okrajno oblastvo. Vse konjstvo in kobilstvo je v róko dano poljedelskemu ministerstvu (1869. 1. v poslov, drž. zak. 54), ter vsaka dežela je zaradi konjskega plemena dobila svoj poseben deželni nâvod (komisijo) (s 30. aprila 1870.1.). Kakó je paziti na trge, da se prodaje dober živež. (§. 28., št. 4 v obč. zak.) Skrbeti je, da bode živeža dovolj in zdravega na prodajo ter da se ne bi godile prevare v prodajanji. Posebno je oko obrneno imeti na semnje, katere svét imenuje tudi sejme ali senme. Deželna vlada semnjem daje dopustilo, ki je zanje plačevati odrédbino (po 30 gld. od vsacega seinâujega dné). Sméti je na semenj priti, komur si bodi, tudi inostrancu, ter na njem 46 se more v prodajo staviti vsaka mej ljudmi navadna trgovina. Občinski odbor naj ukrene a deželna vlada potem dovoli sernanj ustav, v katerem je šatorina ugânjena ter izrečena zapoved, kakó in koliko je na semnjišči smeti pijače točiti (§§. 62.—70. v obrtnem zakoni s 1854. 1. v dež. zak. 81.). Semenj se z mesta na drugo mesto predene samó z dovolitvijo politične oblasti (z 22. aprila 1782. L). Na tržnih, dnevih se prodaje le živež, drva in druge take stvari; a po zelo mnozih krajih je pred 11. uro zjutraj na trg hoditi prepovedano krušnarjem (branjevcem) in tujim prekupcem. Poseben tržen starejšina je postavljen paziti, da vse teče, kakor veli tržni ustav ; tudi mu je dolžnost, povprek zvedeti živežu ceno, po katerej potlej izgotavlja cenovne poverünice, ki jih ob svojih časih pošilja okrajnemu oblastvu. Dopustilo tržnih dnij ima deželna vlada v rokah. Ljubljanskih tržnih dnij ustav je s 1848. 1. (v zb. prov. zak. 592.). Treba je hoditi mesâ ogle da v a t, ako se hoče imeti zdrav živež. Koder so mesarji, ondód naj bodo tudi mesóvni ogledniki, s prisego postavljeni v službo. Vsacemu je pridati nadoméstnika. Ti možje od okrajnih zdravnikov dobivajo nauk, kakó se meso ogleduje, in vrhu tega jim je še tudi izročati pismena poučila. Oglednik naj vselej na tanko spiše ogledni zapisnik po obrazci št. 23. (s 1839. 1. v zb. prov. zak. 476. ; s 1840. 1. v zb. prov. zak. 24.). Dolžan je vsako živinče, dokler je še živo, in tudi potem, kadar se zakolje in razpôrje, na tanko ogledati, če je bilo zdravo ali ne. Mladino izpod treh tednov je prepovedano klati. Samó uže do dobrega uhlajeno meso je dovoljeno sekati. Paziti je, da se živež ne bi kvaril, na pr., da ne hi pivo imelo v sebi hudega hmelja ter nobenih nadomestkov (s 1. julija 1832. L), kisavec ne žvepla 47 ali solne kisline, vino ne svinca, žganje ne bakra, božur (žafran) ne méseoka (babjega prstenca) (1860.1. v dež. zak. 25.); da se ne bi v prodajo stavila ikrasta svinina (s 25. junija 1787. L), ne zlo (nezrelo) ovočje ali sadje (z 11. januvarja 1777. L), ne kava v svinčenih zavojih (1860. 1. v dež. zak. 50.), ne otrôvne (strupene) góbe (1818. 1. zb. prov. zak. 460.), niti ne izkazana móka; da se ne bi prodajala samodélska slatina (1850. 1. v dež. zak. 474.; 1852. 1. v dež. zak. 465.) ; da se ne bi s o 1 tehtala z utežmi od rumene medi (s 4. majnika 1848. L). Kdor temu ne bode pokoren, tacermi se zaseže blagó ter zadene ga tudi še druga kazen, če kateri prodaje samodelsko vino, ta naj pové, da je samodelsko, ter naj ne reče, da je iz vinograda (1821. 1. v zb. prov. zak. 79.; 1824. 1. v zb. prov. zak. 167.). Prepovedano je, pivo peniti z brizganjem (1841. 1. v zb. prov. zak. 241.). Tudi je treba čuti, da ljudje, živež kupujoč, ne bodo prevarjeni. Koder ceno še. zdaj postavlja oblastvo po starej navadi (1863. 1. v dež. zak. 8.), ondód je paziti, da se je res bodo držali prodajači ; kdor bi to ceno trikrat preskočil, izgubi svoj obrt in ovaditi ga je sodišču (§. 478. v kaz. zak.). • Samó še govedini se zdaj piše cena. Da jo bode moči prav ustanoviti, naj občinski urad o vsakej priliki posebe mahoma zabeleži, po čem so v tistem kraji ter po obližji kože in loj, da se po teh številih tudi mesu potem najde céna. (Obrazec št. 24.). Gostilničarji naj ceno svojih jedij in pijač imajo razgrneno po mizah ali nabito po sténi. Pekârjem in mesarjem je prepovedano, prestajati (nehati) peči ali klati, kadar bi se jim zdelo (§. 27. v obrtnem zakoni) ali živež komu prikrivati (§. 56. v obrtnem zakoni). Zmenki mej obrtniki, storjeni kupcem nakvâro, 48 nič ne veljajo pred zakonom (§§. 479.—481. v kaz. zak. ; 1870. 1. v poslov, drž. zak. 72.). Mlinarjem seje mlinski zakon razpisal 1815.1. (v zb. prov. zak. 159.). Po njem se nikomur ne more prepovedati, v malin dajati, kamor koli hoče, ter na izber je vsacemu, da ali sam svoje žito mélje ali da počaka v mâlinici, dokler nij mleno. Kdor prej pride, ta prej melje, ter mlinarjev bodi skrb snage po mâlinici. Upravičeni so, ubraniti se moljâvega, snetfvega ali z rženimi rožički zmešanega žita. Od moke samó ene vrste se v merico jemlje po libri žita na vsacih 14 žitnih liber, a od dvojne ali trojne moke po libri žita na vsacih 16 žitnih liber. Prestopke pokori glôba, a četrti prestopek mlinarju odvzame pravico mleti. Kupuj in prodâvaj se povsod po no vej meri in uteži, katera bodi vselej pravična. Po gosto naj župan to stvar pregleduje ter zaseže vsako staro ali novo ne preizkušeno mero, in prestopnika naj ovadi političnemu oblastvu. Poglavitne ukaze o tem imajo ti zakoni: zakon o novej meri in uteži (1872. 1. v drž. zak. 29., 615.); o merah gostilniških, — o tem, kakó je tehtnice preizkušati, kako preizkušati ólove sodčke in kakó tehtnice mostovnice. Eazven tega pogledi še v poslov. drž. zak. 1875. 1. 13., 15., 133., 135., 149., 243., 249. Merosódne uradóve je po kranjskej deželi postavil ukaz s 1875. 1. (v dež. zak. 107.). Ustanovljene so merosódne pristojbine, ki jih dobiva državna blagajnica. Kakó je paziti zdravja. (§. 28., št. 5. v obč. zak.) Komur je izročena skrb za obče zdravje, temu se nadeva dolžnost, vedno odvračati vse, kar bode k varljivo človeškemu in živinskemu telesu. Naše najdražje blago je sladko zdravje, ki je vender sploh ljudem vse premalo v čisli. 49 Zdravje ljudem in živalim najbolj izpodkopavata pokažen" v z duh in huda pitna voda. Zatorej bodi občim oblastvom neprestana pazka, odpravljati vse, kar bi izpridilo vzdüh in vodo. Župan svojih oëij ne obračaj samó ven po cestah in očitnih prostorih, nego on pogleduj tudi, kakšne so znotraj hiže, sôbe, dvorišča, délovniee, prodajâlnice itd. Uze kadar se daje dopustilo v"zidanje kacega poslopja, treba izgovoriti, da bode po staniščih dovolj sape in svetlobe, ter vse to velja tudi o tovarnah različnih obrtnikov, katerim, če tako ne store, morejo oblast va zaradi obče skrbi tudi pozneje odvzeti dopustilo in ta prostorišča jim dejâti v prepoved (z 20. januvarja 1869.1., št. 14340.). Predno ljudje pridejo stanovat v novo ali tâko hižo, ki je o potopi bila pod vodo, treba dajo pregleda poseben nâvod, če ne, gospodar trpi kazen ter izgubi svobodo od davkov (1823.1. v zb. prov. zak. 185.). Gnojne jame je po noči trebiti (s 27. aprila 1762. 1.) in odtočni žlebovi naj ne bodo nikoli zamašeni. Župana bodi posebna skrb, naréjati ali popravljati obče klâdeze in vodovâje. Vrhu tega je še mnogo druzega, kar bi moglo biti človeškemu zdravju kvarljivo. Vse take stvari naj še ne rabijo ali nikakor nič ali samo z veliko pazljivostjo. Otrovila in otrovna šarila sméjo le taki kupci, ki imajo to pravico, razprodâvati samó tistim ljudem, kateri pokažejo dopustilo od oblaštva, in ob enem je trgovec dolžen to prodajanje zaznamenâvati v svojo beležno knjigo, kakeršno piše vsak obrtnik. Tâko blagó bodi posebno skrbno spravljeno in tudi zaznamenâno, da je otrôvno; sploh treba z njim delati, kakor veli dvorni dekret z 22. julija 1797. L, katerega naj bi vsak pro-dajač te vrste imel prepisanega ter védno v svojej pro- 4 m dajâlnici nabitega. Kdor podgane mori z otrovom, temu je treba dopustila od deželne vlade. Zakon ne išče posebne pazke samó tedaj, kadar se različna otrovila in vžigalice prodâvajo, nego tudi tedaj, kadar se delajo in razpošiljajo. Mej otrovila se šteje: mišnica, kobalt, râztok, galica (vitrijól), razjédljiva voda, svinönata belina, zeléni vólk, kisavnati svinec, svinčnato âpno, pépelik (potošen), cinober, surik, (ménik), gumiguta, razjédljivi liig itd. (1848.1. v zb. prov. zak. 571. ; 1866.1. v poslov, drž. zak. 116. ; 1871. 1. v poslov, drž. zak. 325. ; 1876.1. v drž. zak. 123.). Prepovedano je tudi : cukrenfna kvarljivo ošarana (1848.1. v zb. prov. zak. 571.), zeleno -izpreminaste igrače otročje (1831. 1. v zb. prov. zak. 356.), s svincem postrôjeno platno (s 10. oktobra 1857. L), z bakrom okovane lule ali pipe tabačne (s 1. decembra 1850. I.) K.akó je biti skrbnemu, kdor déla ter kam pošilja strelne kapice in vžigalice, to ustanavlja ukaz s 1856. 1. (v dež. zak. 343.; 1859. L v dež. zak. 153.). Vse prestopke te vrste kazni sodišče (§§. 361—371. v kaz. zak.) Kôtle-sopârnike vsako léto pregledavajo državni tehniki ter gospodarjem dajo poverilnice, kakšne kotle so našli, in v znamenje svojega pregledovanja tudi pečat udarijo na oddiiškove zaklôpnice. Noben kurjač tacih kotlov ne imej izpod 18 letin vsak bodi na preizkušnji izprašan. Še obilo drugih ukazov je, ki ustanavljajo, kako treba storiti, da sopara ne bi raznesla kotlov (1871. 1. v poslov, drž. zak. 298. ; 1875. 1. v drž. zak. 314., 318.). Bakrena kuhinjska in mizna posoda bodi poolôvljena (pocinjena) (1848. 1. v zb. prov. zak. 571.; 1872. 1. v dež. zak. 13.), lončenina postekljena; óni lonci, ki se dadé takó trdno zapreti, da sapa iz njih 51 ne more, naj imajo oddušek v zaklôpnicah (1860. 1. v drž. zak. 515.). Paziti se je zelenih samodélskih cvetlic (1862. 1. v drž. zak. št. 92.). Kdor človeka otme smrti, tak prejme na-glavnico (1833. 1. v zb. prov. zak. 201.; 1854. 1. v drž. zak. 936.). če kdo zâ-mrtvo obleži, treba ga je oživljati, dokler nij zdravnika. Kdor od mraza obumre, tacega je sleči, v sneg položiti in drguiti s snegom, dokler se ne poodgreje, potlej mu telo brisati z gorko tkanino ter položenega na hladno posteljo na lahko drgniti in pod nós mu v dühanje držati hrena, čebule itd. časi mine po več ur, predno zopet oživi. Utopljenca je položiti na trebuh — ne postavljati ga na glavo — z gorko tkanino ga drgniti in mu telo vedno preobračati. Usta se mu otrébijo, jezik izpotégne ven, obé róki se mu iztégneni vzdigujeta k višku ter zopet dévata ob rébrih. G-oltânec se mu naj šegeta s peresom a v nós mu tabaka daje njuhati. Takó se dela, dokler ne zadiha; a predno je to, mine tudi po 2 uri. Treščenemu človeku ali zadušenemu je obličje kropiti z mrzlo vodo, drezati ga v nos, v goltânec ga šegetati, telo drgniti in obkladati s testom gorjušne moke'. Dobro je tudi, preobračati ga in obé roki mu vzdigovati, — vse kakor utopljencu. Kačji ugriz treba da se najprvo izpere in potlej vmâne s salmijâkovcem ali z mokrino od astramontâne. O t r o v â n c u se da mlačne vode piti in s peresom ga je šegetati v goltanec, da bi jâd izbljuval, ter mleka, olja naj pije, da si otrov zamori. Zâmrtnike oživljati uči dež zak. s 1858 L na 36. strani. 4* 52 Vsacega okraja zdravilstvo je pod okrajnega oblastva in okrajnega zdravnika roko (1871.1. v dež. zak. 12.), in občina le kako kaj pomaga, če je baš treba. Pravica léciti je dana samó potrjenim zdravnikom (1816. 1. v zb. .prov. zak. 488. ; 1827. 1. v zb. prov. zak. 181.), živinskim lekârjem (1849. 1. v drž. zak. 97.; 1850. 1. v drž. zak. 1282.) in zobolečnikom (1849. 1. v drž. zak. 144.). Vse druge vrače naj župan ovadi za ozdrav-ljuhe (1854. 1. v drž. zak. št. 57. ; v kaz. zak. §§. 343., 344.). Po kacem poti je celiti bolnike, to ima vsak zdravnik sam na izvôlji, in pod zdravniškim nadzorom je zdaj tudi sméti léciti z étrovo sopârico (1850. 1. v drž. zak. 2043.), z magnetismom (1824. 1. v zb. prov. zak. 286.) in s homejopatijo (1857. 1. v drž. zak. št. 151.). Zdravnik, ako leči ubogim ljudem, ali če koga celi ob kacega občega zaklada troških, ima svoje trdno pravilo, po katerem zdravila zapisuje bolnikom (1867. 1. v dež. zak. 44.; 1874. 1. v drž. zak. 499.). Lekârnike drži vlada pod svojim posebnim pri-glédom, kar se tiče njih. sposobnosti, potrjene z raznimi svedočbami (1859. 1. v drž. zak. 263.; 1866. 1. v dež. zak. 48.), in tudi pazi nanje, kakó delajo v svojem obrti. Na tanko jim je odmerjeno, kaka zdravila bodo v njih zalogi (v lekârskem pravilniki s 1869. 1. v posi. drž. zak. 239.) ter po čem so na prodajo (üstav ob odrédbini od zdravil s 1874. 1. v drž. zak. 467.). Vselej se jim nekoliko utrga od zdravil, katera prejmó ubožci ali obči zavodi. Selški zdravniki so dolžni imeti svoje domačo lekarne (1827.1. v zb. prov. zak. 240.). Napravljati nove lekarne dovoljuje deželna vlada, ali okrajno oblastvo jim daje obrtno pravico (1858. 1. v dež. zak. 52.; 1861. 1. v poslov, drž. zak. 6.). 53 Posebna žena v občini je tudi babica, katera treba da je izprašana s preizkušnjo (1853. 1. v dež. zak. 786.), ter da se trdno drži naučila s 18741. (v poslov. drž. zak. 31.). Postranske babice je ovaditi, da jih prime kazen (1854. 1. v dež. zak. 307.). Vsako léto se novene ustanovme razpisujejo ženskim, katere bi se rade učile bâbljenja. Župana bodi skrb, da pové take občanke, ki bi v to bile pripravne. Trdili so nekateri v nedavnih časih, da osepnice staviti ne pomaga nič; ali izkušnja uči, da rés koristi. Zato naj moder župan po svojej občini to délo pospešuje, kolikor more. Šiloma jih zdaj uže ne stavijo nikomur, a vender je povsod zapovedano, da ima stavljene vsa mladina občih zavodov in tudi vsi ubožci, katere občina redi, vsi vojaki itd. Župana z duhovniki in učitelji vred bodi skrb, oznaniti in razglasiti, kakor je treba, kdâj in kje se bodo stavile osepnice, da morejo o pravem časi priti vsi, katerim jih je staviti. Vse takó bodi tudi tedaj, kadar se osepnice stavijo tistim, ki pridejo zopet, ker se jih prvič nijso bile dobro prijele, ali kadar se drugič stavijo tacim, ki so jim uže bile stavljene pred nekaj leti (1840. 1. v zb. prov. zak. 383). Občinam je bil 1822. leta prvič razglašen nauk, kako se stavijo osepnice (v zb. prov. zak. 339.), in potlej 1836. 1. (v zb. prov. zak. 675.) ; 1856.1. (v dež. zak. 21.). Bolnice so obče ali neobče. Obče bolnice uživajo to dobroto, da jim deželni zaklad povrača troške od siromaških bolnikov, kateri ali sami ali njih roditelji ali otroci in drugi svojci némajo toliko, da bi mogli plačati postrežbo. Občinski župan, kadar gaje vprašanje, koliko ima kateri tak bolnik svojega, naj pové, kakor mu ukazuje vest ; kajti ubogi deželni zakladček se vedno pomoči prosi od vseh čiharnib stranij. Če bolnik troškov 64 res ne more povrniti, naj župan pošlje njegov ubožni list (po obrazci št. 25). Oböa bolnica se ne more nikogar braniti izprejeti, razven tacega, kdor ima uže mnogoletno neozdravno bolezen. Neobče bolnice nijso dolžne vsacega bolnika prejemati niti ne plačil za svojo postrežbo dajati oblastvom na odmero. Ubožen tujec, obolevši v občini, naj se vzame v občinsko bolnico, kar je treba mahoma dati vedeti njegove domovine občini. Za troške se terja njega občina, ter če nij drugače, tudi z navadno pravdo pred sodiščem. V katerej občini koga tujega zadene smert, tista plača njega pogrebščino, ki jo vpiše mej svoje policijske razhodke. Kdor je sramno bolan ali gârjav, takój ga je poslati v kakšno bolnico. O povračilih take postrežbe je mnogo pogodeb z inostranskimi državami. Vse takó je delati, kar se tiče blâznic, samo s tem razločkom, da predno se jej pošlje kak blaznik, treba izprositi mu izprejetja vanjo in tej prošnji priložiti zdravnikovo popisovanje in zgodovino vse bolezni. Ne-ozdrâven blaznik se prevzame samó tedaj, če je obče opasen in kvarljiv. O blâznicah in blaznikih je ustav razglašen z ukazom s 1874. 1. (v poslov, drž. zak. 179.). Siromaškim in sramežljivim materam ima vsaka dežela svojo porodilnico in svoj najdenški zavod (1836. 1. v zb. prov. zak. 40. ; 1839. 1. v zb. prov. zak. 470.; 1841. 1. v zb. prov. zak. 290.), katerima se troški zalagajo, kakor veli ukaz s 1868. 1. (v drž. zak. št. 15.). Zâvod je najdencem skrbnik, dokler jih zaklada z réjo, ter ima vse na razpregled popisane (1836. 1. v zb. prov. zak. 441). Kazpotâkne jih po katoliških hižah ter daje od njih po nekoliko plačila (1831. 1. v zb. prov. zak. 211). Tacim rediteljem je treba svedočbe od svoje občine (po obrazci št. 26.) 55 (1827. 1. v zb. prov. zak. 92.), in potem uzivajo različne dobrote pred drugimi ljudmi (1819. 1. v zb. prov. zak. 250). Po kmetih imajo najdenca župan, duhovnik in okrajni zdravnik pod očesom. V katero občino je najdenca vpisati, ustanavljajo državnega zakonika ukazi (1859. 1. št. 58. ; 1862. 1. št. 18. ; 1863. 1. št. 105.), ter o njega podsódnosti govori ukaz s 1856.1. v (drž. zak. 535.) Ako nâjdenec oboli, to mu je dati zdravnika (1833. 1. v zb. prov. zak. 5. ; 1839. 1. v zb. prov. zak. 424.), in kadar umerje, zavodu poslati njega smrtni list (1842. 1. zb. v prov. zak. 305). Vedno skrbeti je za taeega najdenca, kateri si ne more sam kruha služiti (1840. 1. v zb. prov. zak. 150). V Ljubljani se je najdenški zavod opustil 1871. léta (v dež. zak. 63.) a letos tudi v Trsti. Kadar po osméro ljudij v kacem selišči ali po troje v kakej hiži oboli za to isto boleznijo, tedaj govorimo, da gré bolezen po ljudeh, a podeželna se imenuje, ako séza širje po deželi. Ker ima ozdravljanje tacim boleznim in tudi osepnicam svoj poseben pót, zato naj župan takoj oznani okrajnemu oblâstvu, kadar se oglasi kaj enacega, da bi zdravniki mogli razpoznati, kakšna si je bolezen, zakaj se je prikazala ter kakó se razširja, in da se tudi priredi potrebna pomoč, kolikor se največ more, ter da zdravniki začno hoditi okolo bolnikov (1825.1. v zb. prov. zak. 363). Ljudje so se dolžni trdno držati vsega, kar jim veli zdravnik, ter zvésto osébiti vsako hižo, v katero je prišla bolezen, tudi zdrave sape dajati staniščem, kaditi (s klorovim apnom, s 1831.1. v zb. prov. zak. 265.) ter čistiti sôbe in oblačila. Učilnica se zapre, če je treba in dokler je treba. V postrežbo siromaških bolnikov naj imoviti občanje skladajo novce, a zdravila jim plačuje okrajna blagâjnica. Bolnike pohajati naj se ljudem prepove in mrliče je iz hiže takoj odnašati v mrtvačnico. 56 Občine so uže dobivale poučila, kaj je storiti, kadar nastopi kaka podeželna bolezen, na pr. ob osep-nicah (1845. 1. v zb. prov. zak. 350. ; 1840. 1. v zb. prov. zak. 412. ; 1815. 1. v zb. prov. zak. 512.) in ob koleri (1836. 1. v zb. prov. zak. 485.). Kdor se teh ukazov ne drži, pade sodišou v roko (§. 395—397. v kaz. zak.). Kadar zdravnik ali bolniški strežnik, če je po deželi mačuh ali kolera, umerje za to boleznijo, tedaj so njega svojci upravičeni, prositi si preskrbnine (1856.1. v dež. zak. 313.; 1857. 1. v dež. zak. 313.). Mrliški oglednik se je dolžan uvériti, da je človek res mrtev, in zvedeti mu je, za katero boleznijo ga je smrt vzela, ter potem spisati ogledni list. Ako se mu dozdeva, da je bolezen bila otrôvna ali da je ogledovani mrlič umorjen, naj to ovadi mahoma. Imeti mu je zapisnik o mrliškem ogledovanji ter iz njega ob meseci prepise pošiljati okrajnemu oblastvu. Od vsacega ogleda mu pristoji po 50 kr., a v domaČem selišči po 35 kr. ogledarine; za siromaškimi mrliči jo plačuje okrajna. blagâjnica (1823. 1. v zb. prov. zak. 105.). Županu je skrbeti, da ima občina vsaka proti svojej potrebi po več mrliških oglednikov, kateri naj se trdno drže teh poučil, a ne, kakor se cesto pripeti, da bi pisali ogledni list, mrliča ne videvši. Ako se mrlič prevaža kam drugam, treba mu je mrliškega popotnega lista od okrajnega oblastva. Tacega mrliča je položiti v dvojno, trdno zasmoljeno râkev in človeka mu dati v izpreniljânje po železnici (z 18. marcija 1866. 1. ; s 3. avgusta 1871. 1. ; s 1874. 1. v drž. zak. 124.). Pokopališča so izmej bogoslužnih poslopij, zató jih cerkveni sklad napravlja in popravlja. Daleč naj bodo od hiž ter obzidana, ali na tacih tléh ne, kamor časi 57 nastopi voda (s 23. avgusta 1784 L). Mrliči se zagré-bajo po vrsti svoje smrti (z 10. decembra 1784. L), a jâm prekopâvati pred 11. letom nij smeti (1874. 1. v dež. zak. 124. ; 1858. 1. v dež. zak. 58.). V opuščena pokopališča nij zopet začeti pokopavati pred 11. letom (1785. 1. v zbirki pravosódnjih zakonov, št. 675.). Od posebnih grobišč se utegne jemati plačilo v cerkveni sklad (s 6. novembra 1855. L). Prepovedane so mrliške râke v cerkvi (z 9. novembra 1784. L), a nezabrânjene obiteljske râke mrličem z dišavami namazanim (1787. 1. v zbirki pravosódnjih zakonov, št. 641.). Mrtvaški prilogi v cerkvi, kakeršni so bili nekdaj v navadi, in tudi krmine ali sedminske pojedine so zdaj odpravljene (s 24. julija 1787. L). Samo dâvlj enee je na tihem zagrébati na pokopališči (1850. L v drž. zaL št. 24., člen XVI., s 24. avgusta 1873. 1.), in takó tudi človeka druge vére (1868. 1. v drž. zak. št. 49.; 1870. 1. v ukaznem listi ukóvnega in bogočastnega ministerstva 492.). . Mrtvačnice naj bodo zidanih stén s križi ali mrežami v oknih ter da imajo svoj most (od tal vzdignen prostor), kamor se polagajo rakve. Ker se štejo mej zdravstveno-policijske suhôte a ne mej cerkvena poslopja, zató se ob samem občinskem skladi postavljajo in popravljajo. Kakor pri ljudeh, tako je tudi pri domačih živalih neprestano paziti zdravja. Živinske bolezni se najlaže odvračajo, ako se v rédu poklada zadosti in dobre krme ter napaja z dobro vodo, in ako se vrhu tega čuje, da se blaga ne prime tuje živine bolezen. Od drugod prignano; živinče naj se stóprav 11. dan pusti na občinsko pašo in pojilo. Posebno je mesarskej živini vselej odkazavati svoj pašnik in svoje pojilo. Živinski semnji treba da so pod očesom veščega moža. 58 Kadar se tuja govéd žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, a tuja se dene v svoje hleve na krmo. Pazljivost pri mesóvnem ogledovanji bodi še večja, ako se kje po obližji oglasi živinska bolezen. Gospodarji, pastirji in kožedirci so dolžni, vsako živinsko bolezen oznaniti županu, a ta da jo ovadi okrajnemu oblastni, če je kólikaj zapazil sumnega znamenja. Poglavitne ukaze o govejih kugah imamo s 1859. leta, in vrhu tega so razglašene tudi še druge zapovedi (1816. 1. v zb. prov. zak. št. 690. ; 1837. 1. v zb. prov. zak. 60. ; 1835. 1. v zb; prov. zak. 101., 191. ; 1868. 1. v poslov, drž. zak. 257.). Gospodar, če žene blago na semenj, treba da ima živinski popotni list (1868. 1. v dež. zak. 32). (Obrazec št. 27.) Ako se prikaže goveja kuga, tedaj je oblastvu najprvo z navôdom (komisijo) tréba ovédeti, öe je živina res kužna ali ne, zakâj se je ta bolezen porodila, in kakó ter kod se najbolj šili? Živina se popiše vsa in déne v trd zapor ter zabrâni se, vkupej jo napajati ali pasti, in povelje se da: bolna goveda ločiti od zdravih; kupčevanje živinsko in semnje ustaviti; selišča déti v živinsko prepoved; tudi se razpiše poseben ukaz, kakó je držati hleve, gnoj in tista mesta, kamor se zakopava mrtvečina ; kakó je delati s kožami, rogóvi, parklji in lójem, in vsak kraj se razpredeli na večji in manjši kužni okoliš, pa če je treba, pokličejo se vojaki na pomoč, da se ne bi prekršil ustanovljeni réd. Sodišče pokori vsacega, kdor ali ne ovadi bolezni ali jo taji ali skrivâje od drugod prižene kakšno živinče, — s prosta vsacega, kdor ne stori, kakor mu je rečeno (§§. 40., 402. v kaz. zak.). Ovčje osepnice je takoj ovaditi in ob enem ustaviti vsako ovčje kupčevanje ter zdrave ločiti od bolnih. Ubiti je ovco, katera kóli dobode hudobne osepnice, a kožo ter meso zakopati in volno 4 tedne imeti 69 na prepâhi. V bolézniv ovčjak ne stopaj nihče, kdor streže zdravim ovcam. Tâk ovčjak je treba naposled raz-trovati do dobrega. Zdravim ovcam je takoj staviti osepnice, ker to najpopréj ubrani, da se ne širi dalje ta bolezen. Osepničava ovca ima po vsem telesi rudeče lise in mehürce ; tudi se jej upira hrana. Crmnica (prisad na slezeni ali vranici) živinoe umori ali takoj ali v nekaterih dnevih, in to se navadno godi ob gorkejšem oasi v leti. Po gosto se ta bolezen vrača v svoje poprejšnje kraje, koder je uže kedaj bila, ter se prijemlje in je zelo opasna različnim živalim, tudi človeku samemu. Treba je zatorej vsoko mrtvečino, ki pogine za črmnico, ter vse, kar od nje ostane, globoko zakopati a hleve dobro izkidati in učistiti (s 1822. 1. v zb. prov. zak. 344). Kadar je bolezen na gobci, prisadi se sluzua koža, in v gobci se izpehâvajo mehiirei ter žival cedi glén (obilo sline). Bolezen na parkIjih stori, da živinoe ošepa ter dobode vroče parklje; a mehiirei, kateri so se izpehnili nad pârklji in mej pârklji, popokajo ter se ognojé, da so potlej kakor prise ali uljésa (tvoróvi). Od živine, obolele na gobci ali na parkljih, nij uživati ni mleka ni presnega masla ni mesa. Tudi ob tej bolezni je hleve dobro izkidati in učistiti. Vse tacega pazila je treba, ako za kužno pljučnico ali za grižo izboli govéd, ali Če ovcam pre-perévajo pârklji ali kadar so metuljâve, k r â s t a v e ali g â r j a v e. Za kužno pljiičnico živina težko diha ter pokašljuje in hira. Ta bolezen se prijemlje in séza časi na široko. Ob krastah se delajo napete belkaste lise, ter izpâhneni mehurci tudi popokajo in se potem ognojé, a žival se cesto drgne in čehlja, ker jo srbi. Hudobna konjska smolika nad sobój kaže taka znamenja: kónj je žalosten in omamljen ter kakor 60 napnó se mu podčeljustne žleze ali bezgâlke in vsa glava zabuhne, a iz nozdrvij (nosnic) se cedi vôzger ali smrkelj; tudi mu otekó noge, vrat in prsi. Konjska smrkavost in podkožna črvivost je zelo otrovna. Kadar je očito, da gré ta bolezen res po konjih, mahoma treba trdo osébiti in zapreti vse konjušnice, kamor so popréj devali konje. Dolžnost veže posebno krömarje, da v svoje hléve ne dadé tujim konjem, če so Mikaj sumni. Hudo znamenje konjske holézni je vsak različen vôzger (smrkelj), izlâsti, ako se ob enem tudi napnó mejöeljüstne žleze ali bezgâlke. Očito smrkavega ali pod kožo črvivega konja treba naglo ubiti, njega kožo potem prerezati križem ter jo z merhovino vred zakopati a konjušnice učistiti, kolikor se najbolj dadé. Kdor ima s tacim konjem délo, naj pazi, da se ne bi nalézel smrkavega otrôva a ne nadihal se teh'konj sopârice ali sape (1851. 1. v dež. zak. 246.). Ne le kmeta vsacega posebe, — tudi cele kraje in selišča zelo bridko udari goveja kuga, in zategadelj je o njej razglašenih premnogo zakonov, katerih naj vsak, če mu jih bode treba vedeti, sam poišče v drž. zak. in v dež. zak. (1868. 1. v dež. zak. 257. ; 1871. 1. v poslov, drž. zak. 55.; 1873. 1. v poslov, drž. zak. 333.; 1873. 1. v dež. zak. 12., 45., 127.). Psov naj občina ima, kar najmenj more, ker se je bati vstekline. Kožedirec ali jahač je dolžan, da jih večkrat hodi lovit, pa da vsacega, ki néma ovratnika, naglo prime in v 3 dneh ubije brez milosti, če ga zopet ne reši gospodar, plačavši 2 gld. zânj. Psom je treba skrbeti za snago, dajati jim dovolj krme in vôde ter paziti, da ne bodo zdržema na pvevelicem pripékanji solnčnem ali na prehudem mrazi in da jih ljudje ne bi ščuli niti dražili. Zelo kvarljiva so jim 61 vroča jedila, dišavske stvari, nedopečen kruh in gnilo meso. Popadljivi psi naj se priklenejo (§. 391. v kaz. zak.). Sumen je vsak pes, ako je čemeren, gleniv ali slinast, vozgriv ali smrkav ter nekako posebno hripa-vega lajanja. Tedaj ga je treba zapreti in ovaditi županu, če ne, gospodar pade v kazen (§. 335. v kaz. zak.). Sumnega psa, kadar ogrize človeka, nij ubijati, dokler se na njem očito ne pokaže vsteklina. Če se kje oglasi kak vstékel pes, mahoma je za-povedati pasji zapor in kožedircu naročiti, da polov! vse pse, kar se jih klâti, a vsteklino je tudi oznaniti sosednjim občinam, posebno tistej, od koder se je pes néki pritépel. Popade li tak pes človeka ali živinče, to naj se rana hitro izpere s kisavcem, vinom ali râzsolom (slano vodo) (1816. 1. v zb. prov. zak. 20.; 1834. 1. v zb. prov. zak. 2.; 1825. 1. v zb. zak. 193.; 1837. I v zb. prov. zak. 27. ; 1854. 1. v drž. zak. 485.). Kožedirci so dolžni, take bólne ali sumnepse loviti, s sobój jemati, zapirati, ubijati, iz kože dévati, parati in zakopavati; zató jim je treba v svojem dômu prostora, kamor hranijo ulovljeno žival, dokler se ne ubije, in tudi posebnega mesta, kamor zagrébajo mrt-večino. Zapoved je, da vsako znamenje, katero bi kóli merilo na kakšno živalsko bolezen, takoj oznanijo okrajnemu oblastvu. Koža in kar se drži kože ter loj in rogovi so njih, bodi si v domačo rabo, bodi si v trgovino; a zabrânjeno jim je, z mesom rediti svinje ter živini ali tudi ljudem delati zdravila in jih razprodajati. Mr-hovmskih jâm nij prekopâvati, predno mine 8 do 10 lét (1858. 1. v dež. zak. 58.). Ti možje naj o svojem posli imajo zapisnik; a prepoveduje se jim, preskakovati cenovnik, kakeršnega ukazuje kožedirski ustav kranjski s 5. oktobra 1860, 1. 62 Od nekaterih del jih plačuje država,' od nekaterih ali občine ali vsak človek sam zâ-se (z 11. grudna 1871. L). Nadzor nad družino in nad delavci. (§. 28., št. 6. v obč. zak.). Ta nadzor se vrši po vseh ukazih, kar se jih tiče družine, a držati se je posebno pôselskega zakona, kranjskej zemlji razpisanega 1858. 1. (v dež. zak. 20.), v katerem se nahaja trdno ustanovilo, kako je imeti družino ob raznih dogodbah, namreč: kadar se jemlje v službo; kadar se od nje dobiva zadâtje (ara); doklé in ob kacih uvétih bode tekla služba (§§. 1—9.); kakšne pravice in dolžnosti ima gospodar a kakšne družinče (§§. 10—18.); koliko bode mezde in kakšna hrana (§§. 19., 20.); kakôva skrb o bolezni (§§: 21. do 23.) ; zakaj in kdaj se razdere . služba (§§. 4. do 8., 24—34.) ; kakó je delati s pôselskimi bukvicami (§§. 34—39.) ; naposled, kdó ter kakó gospodarjem in poslom sodi prepire, ter kdo in kakó more kaznjevati (§§. 40-46.). Za réd mej delavci skrbi župan. Kdor bi se branil delati ob kacih posebnih dnevih (ob zaspanih ponedeljkih), tega je izročiti kaznjevanju (§. 77. v obrtnem zakoni.) Delavci naj ne bodo natlačeni po nezdravih stanicah in dajati jim je dobro hrano ter v bolezni tudi pomoč (§. 85. v obrtnem zakoni). Gospodar sam se z delavcem samim pogodi, kakor se moreta, po čem bode mezde, ter pred zakonom so brez nobene moči vsi dogovori, M hamérjajo mezdo povikšati. Kazniti je vsa-cega ščuvaja, kateri delavce podžiga, da bi z mezdo poskočili (1870. 1. v drž. zak. št. 43.). Zakon ne piše nikjer, po koliko ur na dan je treba delati. Ustanovljeno je samó to, da otroka pred desetim letom nij siliti k délu, a kadar je dovršil deseto 6â do dvanajsto leto, uže more delati, vender ne brez posebnega dopustilnega pisma, niti ne nad po 10 ur, a od štirinajstega do šestnajstega léta ne nad po 12 ur na dan (§§. 86., 87. v obrtnem zakoni). Županova dolžnost je, da o vsaeem četrtletji poroči okrajnemu oblastvu, ali se tovarne (fabrike) teh ukazov drže ali ne (z 11. aprila 1872. léta). Obrtniški pomagači imajo delavske bukvice, katere daje občina, ter okrajno oblastvo potem vanje zapiše moč, da veljajo tudi na popotovanji. Delavske bukvice shrani gospodar in jih vrne zopet v róko po-magaču, kadar od njega odhaja, ter mu potrdi vanje, odklé do doklé je delal pri njem. Tudi rudarji dobódo take bukvice (1866. 1. v poslov. drž. zak. 123.). Prepire obrtnikom ter njih pomagačem in delavcem prvih 30 dnij razsoja obrtno starejšinstvo, a če tacega nij ondükaj, tedaj okrajno oblastvo, in kadar mine ta doba, potem pravi sodnik. V kacem razmerji so mej sobój pomagači in gospodarji, ustanavljajo §§. 72—87., v kacem rokodelski učenci in gospodarji, §§. 88—105, obrtnega zakona, a v kacem trgovski pomočniki in gospodarji, piše trgovski zakon v §§. 57—65. Skrb za blagonrâvje (§. 28., št. 7. v obč. zak.) Koder so ljudje vzdržni ter imajo sramežljive in blage nrave ali običaje (navade) po božjih in človeških zakonih, ondód je blagonrâvje, ki na njem sloni vsa človeška združba. Vsaka obitelj posebe naj svojim domačim otrokom a učilnica vsem vkupej v srci goji to plemenito čutje, kateremu obča oblastva dajo samo obrambo, odvračajo vse, kar bi koga mamilo v zlonrâvje, da bi se potlej svét spogledâval nad 64 njîm. Tâko načelo treba da vôdi župana vselej', kadar pâzi blagonrâvja, da ne bi niti storil premalo niti segel predaleč in se ne zadel ob denašnje zakone, ki so se nekoliko umehčali, kar se tiče tega. O tem so razglašene te zapovedi: Podvôdnic ali podvôdnikov in občih ne-srâmnic nij trpeti, nego tuje treba odganjati a domače držati v strâhi (§§. 509., 511. v kaz. zak.). Tako isto je tudi s kaznijo pokoriti ponočnjake (1834. 1. v zb. prov. zak. 202.), paziti na prešfrnosti. ob zimskem préli po noči, na razkošne ali pohotne shode (s 14. aprila 1853. L), na božje poti in po-nočne bogosliižnosti po cerkvah, da se ne bi godile kake nerodnosti (z 12. majnika 1835. léta). Kdor ima naložnico (hot ali ženimo) v hiži namesto zakonske druže, tacega je na odgovor klicati samo tedaj, ako se s tem dela javna sóblazen (pohujšanje). Sodišču v kazen je ovaditi: krvozmésje z ljudmi svojega rodü (§§. 500—504. v kaz. zak.), sramo-déjstvo z nedolétno mladino domače hiže (§. 505. v kaz. zak.), podvôdstvo (§§. 512—515. v kaz. zaL), nezakonito (nepostavno) poroko, brez cerkóvne dovolitve (§§. 507., 508. v kaz. zak.), ali če kdo oskruni žensko, obétaje, da jo hoče vzeti (§. 506. v kaz. zak.), — sploh vsako dejanje, katero nij brez javnega spogledovanja in graje mej ljudmi (§. 516. v kaz. zak.). Na krčme je vedno trdo paziti (1840. 1. v zb. prov. zak. 109.). Zapirajo naj se po zimi ob desetej a po leti ob ednâjstej uri zvečer; le kadar je kakšen poseben vzrok, more župan za nekoliko pristojbine dati krčmarju dopustilo, da čez uro toči. Ako bi krčmar ne delal, kakor mu je ukazano, globo plača v ubožno blagajnico (1855. 1. v dež. zak. 50., v drž. zak. 402.). 65 Ker so na plesih z godci ljudje cesto kolikor toliko z uma zmâkneni, da se mej njimi tam razno kaj godi, kar nij lepó in dostojno, ter se tudi novci nepotrebno tratijo, hlapci pretepajo itd., zatorej ne bodi tacega plesu nikoli brez dopustila, katero se od župana dobiva za nekaj pristojbine, plačane v ubožno blâgajnico (1827. 1. v zb. prov. zak. 186. ; 1840. 1. v zb. prov. zak. 379. ; 1841. 1. v zb. prov. zak. 112.). Tudi pred svatbo itd. treba k županu iti po godčevsko dopustilo ter zanje dati pristojbino. (Obrazec št. 28. in 29.) Gledališke igre imajo le po stanovitih, z do-pustilom potrjenih gledališčih svobodo, a kdor bi tako stvar kje drugje hotel igrati, privolitve bi mu bilo prositi od deželne vlade in od ondukajšnjega okrajnega oblastva. Mej igranjem jo treba držati dostojnost in vsako igro najprvo okrajnemu oblastvu podati na presódbo (1850. I. v drž. zak. 1976. ; 1854. 1. v dež. zak. 509.). Popotni glumači, vrvohodci, godci in ljudje, ki za plačilo kažejo neznane živali, ter drugi taki, naj tudi imajo dopustilo od deželne vlade (1836. 1. v zb. prov. zak. 30.), a vrhu tega so se dolžni zglasiti okrajnemu oblastvu in županu, predno začno svoje igre. Prepovedano jim je, kazati nesramne podobe. Samo tacim siromakom, kateri si ne morejo služiti kruha, deželna vlada spisuje dopustila, da potem orglice vrteč godejo po cestah in ulicah (s 6. avgusta 1819. L, št. 34325.). Župan s kaznijo pokori vsacega, kdor je do ž i-vâlij neusmiljen, bodi si to kakor Mi: naj si jih namreč ali pretepa ali preobklada njih tovore in vozove ali jim ne daje krme, kadar in kolikor treba, ali jih na poti goni čez nemoč ali takó prevaža kam, da jim dela bolečine itd. (1855. 1. v dež. zak. 325.; 1873. L U. N. 172.). 5 66 Igre, v katerih nihče ne more storiti dobička brez naključja, sploh nijso dovoljene (1840. 1. v zb. prov. zak. 555.; 1857. 1. v drž. zak. 419.). Posebno prepovedane so nekatere, od Nemcev novejše čase izprejete, ki so mej nami znane le bolj meščanom in tržanom, a do malega neznane prostemu Slovénu, kateri jim ne vé niti imena; Nemec jim na pr. veli „ferbelen, makâo, halbcvelf (pôludvanajstih), polniše bank (poljska banka)" itd. (1832. 1. v zb. prov. zak. 259.). Kdor se v tem ne drži zakona, v róko pade kazenskemu sodišču, in kateri ovadi tacega igralca, dohode tretjino globe v nagrado (§. 522. v kaz. zak.). Po gostilnicah in kavarnah bodi spisek .prepovedanih iger nabit po stenah. Ljudem nižje vrste, rokodelskim poma-gačem in služnikom je zabrânjeno, po javnih mestih kvartati in kegljati ob novce (z 2. junija 1792. L). O različnih stvareh igrati z loterijskimi števili dovoljuje finančno oblastvo (1855. 1. v dež. zak. 516. ; 1857.1. v dež. zak. 337. ; 1865.1. v finančnega ministerstva ukaznem listi 131.). Zabrânjeno je tudi, prodajati inostranske žrebove in promese; a kakó treba odvédati domače, to ustanavlja zakon s 1862. 1. (v peslov. drž. zak. 168.). Prepoved je, srebrni drobiž prodajati d raze, nego li ima vrednosti na sebi zapisane (1850. 1. v drž. zak. 1971.). Prosjačit ali beračit naj ne hodi nihče (1871.1. v drž. zak. št. 88.). Vnénje prosjâke je odganjati a domačim skrbeti za streho in hrano. S kaznijo prepovedano je, ljudem, če jih je zadela kaka nesreča, o tej stvari dajati svedočbe, da bi z njimi v roki od vasi do vasi hodili v boga irne prosit (1873.1. v poslov, drž. zak., št. 385.). V oblast pade kazenskemu sodišču, kdor se uže drugič ali večkrat povrne prosjačit in je vrhu tega tudi vajen' 67 lenobo pasti (§. 517. v kaz. zak.), ali kdor se paci bolnega ali se dela, kakor bi imel na sebi ostudne rane itd. (§. 519. v kaz. zak.), ali če otroci pred 14. letom hodijo beračit (§. 520. v kaz. zak.), ali če kdo prosjaku posodi otroka, da mu pomaga darov nabirati (§. 521. v kaz. zak.) Pijanstvo naj župan odvira, živo svareč, dokler se o tem ne razglasi poseben zakon. Če težaki ali rokodelci hodijo vinjeni delat na kakšen visok oder, to jih sodišča pokore po kazenskem zakoni (§§. 523., 524). Kadar se praznuje nedelja ali praznik, to naj mej božjo službo ali mej cerkvenim obhodom (procesijo) počiva vsako javno delo, ako nij zelo potrebno. Zadnje tri dni vélicega tedna, véliko in duhovo (bin-kuštno) nedeljo ter na božičen dan ne bodi ni gledališke igre ni občega plesa ni obče veselice (1868.1. v poslov. drž. zak. 162., 221.). Ženitovanjske zglâsnice. (§. 28., št. 8. v obč. zak.) Vsaka dežela ima svoj zakon o ženitevskih dovolitvah. Sploh v moči je dvorne pisarnice dekret s 25. avgusta 1831. L in 1849. 1. v drž. zak. 358. ; ali s tem se vender ženitvam ne delajo nikakeršne zadeve ali zapreke. Po kranjskej zemlji se je držati gubernijskega ukaza s 1. marcija 1832. 1., št. 4264. (v zb. prov. zak. 24. ex 1833.), ki je postavil ženitovanjske zglâsnice, katere župani dajo v svojem domačem področji, a to ne v dovolitev, nego samo zato, da bi nekaj bilo prigléda. Po kmetih jedini državni služabniki, ker imajo o tem svoje posebne zapovedi, ne potrebujejo ženitovanjskih zglâsnic. Tudi nedolétnikom je dovolitve treba od sodišča, a mladeničem, kateri so v prvih trijeh vrstah vojaških 5* 68 lét, dovolitve od deželne vlade. Kdor se nij še iznébil vse vojaške ali brâinbovske službe, tak do svojega 24. léta samo vojaškega oblastva prosi ženitevske dovolitve. Za zenitovânjske zglâsnice se utegne pobirati od-rédbina (1868. 1. v dež. zak. 34.), katero je zabeležati v zapisnik, zaporedoma tekoč. (Obrazca št. 30. in 31.) Vrhu tega o ženifcvah zapovedi piše zdanji ženitevski zakon (postava) s 1868.1. (v poslov, drž. zak. 77., 156.). Domovinstvo. Kdor stanuje v občini, ta je ali res občan ali vnénj človek. Občanje se zopet cepijo na domovince, kateri imajo domovinstvo v občini, ter na občinske deležnike, nedomovince, kateri v občini plačujejo samó davek (§. 6.). Vnénj e ljudi imenujemo óne, ki so od drugod, in v občini ne plačujejo nič davka. Tâki nemajo v občini volilske pravice, a v njej prebivati vender morejo, dokler ne prekršijo §fa 10. v občinskem zakoni (1869. 1. U. N. 58.; 1874. 1. U. N. 161., 165.; 1870. 1. ü. N. 155.). Več pravice v občini imajo občinski deležniki, ker jej z davkom pomagajo gospodariti ; zategadelj jim zakon dovoljuje, da morejo voliti in biti izvoljeni ter da se z občani delé tudi v letnih prebitkih (§. 63. v obe. zak.). Vse čiharne občinske pravice uživajo samó občinski domovinci, katerim je občina dolžna tudi skrbeti za hrano in streho, kadar oubožajo. Nekatere občine imajo svoje domovince vpisane v posébnej knjigi-mâtici. (Obrazec št. 32.) Vrhu tega so po občinah tudf častni občani a po mestih in trgih meščani in tržani. Meščanom pristoji pravica do vseh zavodov in ustanoven, kar jih je samo njim na korist osnovânih. Mkdo ne more biti Časten občan, nikdo meščan ali tržan, ako mu 69 občinski odbor posébe ne da te izvrstnîne; a gôlo do-movinstvo si kdo pridobóde tudi z drugačnimi dogodki in razmerami, da je potlej oböinsk domovinec. Predaleč bi v strân zaoral, kdor bi tukaj na drobno našteval vse te razmere in dogodke, katere j e v različnih. letih zakon hotel imeti zdaj take, zdaj drugačne; kajti sukala se je stvar okolo človekovega rodišča in tudi okolo tega, odklé doklé je kdo kjé prebival, kakšno je bilo njega rokodelstvo ali obrt, in ali se je tujec v občini podomačil ali vanjo priženil, ali če ga je občina sama ob sebi izpréjéla mej svoje ali ne. Poglavitna ustanovila o vsem tem se nahajajo v popisnem patenti s 1804 léta in v občinskem zakoni s 1849. léta (v drž. zak. 203.), v zakoni, govorečem o tem, v katero občino je koga šteti, s 1859. léta (v drž. zak. 95.), v domovinskem zakoni s 3. decembra 1863.1. (v poslov, drž. zak. 278.). Poleg tega je obilo razglašenih še posebnih ustanovil, katera kažejo pot, kadar bi kdo ne vedel, kakó je prav. Poiskati si jih je v TJ. N. : 1868. ]. 159., 36., 67., 11., 16., 31., 47.; 1869. 1. 131., 103., 55., 70., 50., 11., 115.; 1870. 1. 183., 207., 155., 76., 31.; 1871. 1. 131., 35., 208., 75., 88., 170.; 1872. 1. 51., 55., 95., 106.; 1873. 1. na 79., 23., 83. strani; 1874.1. na 70., 75. strani; 1875. 1. na 35., 96. strani. Zakon piše sploh takó, da katere občine je oča, tiste so tudi njega zakonski otroci, katere mati, tiste nezakonski otroci, katere mož, tiste njega žena. Državni uradniki po domovfnstvi spadajo tja, kjer so trdno postavljeni v službo, a vojâki tja, kjer so imeli domovmstvo, kadar so odhajali na vojsko. Pred 1849. letom je domovmstvo dobil vsak, komur se je dal obrt z nastâvnikovo (mojstrovo) pravico, in tudi, kdor se je ali naselil ali čez 10 lét v občini živel brez popotnega lista. Od 1849. do 1859. 1. si je srnal domoviustva 70 iskati vsak, kdor je bil 4 léta brez popotne izkaznice v občini. Zdânji zakon uže ne gleda tega, odklé doklé je kdo v občini živel, nego veli, da si domovinstvo dobivajo največ le samó taki ljudje, katere ves občinski odbor izprejme v občino. Občina more postaviti, da se od izprejémanja v domovinstvo plačuje po nekoliko odrédbine. Občina svojim domovincem, ako je poprosijo, daje domovinske liste (obrazec št. 33.), o katerih ima poseben zapisnik (1850. 1. v dež. zak. 182.; 1851. 1. v dež. zak. 2., 16., 91., 181., 553.). Ako občini od kód pošljo kacega brezdomovnega človeka, rekoč, da je njén, dolžna je rés takó delati z njim, da mu dovoli pravico ondiikaj prebivati, a nihče je ne more siliti, da bi mu dala domovinsk list (1869. 1. TL N. 115.). Skrb za ubožce. (§. 28., št. 9. v obč. zak.) Izmej najlepših, najblažjih dolžnostij županovih je, pomagati ubožcem svoje občine. Ako se prime tega dela, dobrotnik bode siromakom in tudi vsej občini. Ali da bi ta trudba imela uspeha, treba najprvo gledati, da ljudjé ne oubózajo, kar se najlaže odvrača z lepim domačim odgojilom,' z dobrimi učilnicami in s tesnim redom po občini. Skrb za siromake je domača in obča, a to dvoje naj si vedno ustreza mej sobój, da stori domača milostinja, česar ne more obča. Domačo darežljivost je treba takó nasnovati, da nikakor ne daje podščiihe beračenju, ki ga zakon prepoveduje, pa da se vender pot ne zapira blagej milosrčnosti, kadar svojemu bližnjemu želi pomagati brez tujih rók. Občinskim siromakom je domovinski zakon naj-krepkejša podpóruja (1863.1. v poslov, drž. zak. 278., §§. 22. do 31.). Ta zakon piše, daje vsaka občina dolžna, skrbeti 71 za vse ubožce, kar jih ima v njej domovînstvo, naj si bodo ali doma ali z dómu. Taka dolžnost se občini res nadeva, ali to vender le tedaj, kadar si ubožec sam ne more služiti kruha, a njega roditelja, otroci ali zakonsko po-družje (§§. 91., 139., 141., 154. v občem državljanskem zakoniki) némajo dovolj svojega, da bi ga navdóljali s potrebščino. Po nekaterih krajih se ljudje mej sobój dogovore takó, da vsaka podobčina (soseska) ali vsako selišče posebe prevzame svoje ubožce, skrbeti zânje; a to je prazno delo, ker vsa čiharna občina vkupej ima na glavi vse občinske siromake, ter vsaeemu izmej njih je vrhu vseh tacih dogovorov smeti vselej prositi njene pomoči. Za brezdomóvne ljudi so dolžne skrbeti vse občine tistega nabornega okoliša, ki je vânj kateri tâk človek bil vštevan tedaj, kadar so ga klicali k vojaškemu naboru (§. 27.). Tujim siromakom, če jih nahódoma prime kaka stiska, nij kratiti pomoči niti ne postrežbe o bolezni; a potlej si je iskati povračila, in zategadelj naj se mahoma ta stvar oznâni siromâkovej občini. Županu se je zaradi ubogih ljudij najprvo dejati v dogovor z gospodarji ubožne blagâjnice. Ti ubožni zavodi so zdaj županom preizročeni uže po mnozih deželah (v gorenjih in dolenjih Avstrijânih, tudi po kordškej in sleškej zemlji); a v Kranjcih imajo te novce še zdaj po starem duhovnik in dva moža v rokah. Župljanske ubežnice so bile postavljene 1783. leta. Zaloga jim priteka: iz blagovérnih oporok; iz cerkóvnih skrinjic; iz pušic, v katere se pobira od hiže do hiže; iz glob ; iz plač od godčevskih dopustil ; iz ubožnih tretjin od vsake ostaline umrših duhovnikov in iz radovoljnih odstotkov ob dražbah. Njih pravila so ob kratkem taka: starejšina je 72 župnik, a poleg njega sta dva moža in račiinar, katere župan in župnik izbirata po dogovori mej sobôj. Župnik, obâ moža in župan razločajo, ali se ta ali ón človek zapiše mej ubožce ali ne. Ob leti je račun polagati pred župana, da ga pregleda ter potem ali potrdi ali ovrže. Pritožbe na teb. mož gospodarstvo razsoja okrajno oblastvo (1851. 1. v dež. zak. 22.).. Kadar je dohodkov premalo, tedaj občine dolože, kolikor je tréba. Zató naj ubožni gospodarji sestavijo proračun, a kolikor se v njem pokaže nedostâtka, tolikšne pomoči je uže naprej ter o pravem časi poprositi od občin, da ta razhodek potlej pride tudi v občinske proračune. Bolne ubožce zastonj celijo okrajni zdravniki, katerim je o tacih prilikah občina dolžna dajati vóz in konja (z 28. novembra 1785.1.). Lekârnik o zdravilih vsako leto podâ račun, ter kadar uboštvo potrdita župnik in župan, potem ga plača okrajna blagâjnica (1820. 1. v zb. prov. zak. 433., 753.). Ubogi ali vender še ozdrâvni bolniki naj se dadé v bližnjo občo bolnico, ako jih je moči kako premekniti vanjo. Ubožcem se iz knjig-mâtic védno zastonj delajo izpiski ter zastdnj jih je pokopavati (z 2. marcija 1772. 1. ; 1874 1. v poslov, drž. zak. 101.). Samohrâne sirote je preporočati deželnemu odboru, kadar se razpisujejo sirotinske ustanovine. Ubožce, katerim délo mrzi, da-si imajo zdrave in trdne ude, treba ponuditi v prisilno delârnico, ako je očito, da se nehté predrugačiti (1863. 1. v drž. zak. 368. §. 26.; 1873. 1. v poslov, drž. zak. 385.; 1870. 1. v dež. zak. 194.). Kadar obrtnikom peša zaslužek in kadar je kakeršna kóli ujima ali obča nesreča, tréba pomagati vsem, katere je najtrje pritisnila nezgoda, ter ako nij drugače, hranilnice ali društva naj jim dajó na posodo; a če je napast segla široko na (73 okolo, nabirajo se jim novci, in to ali samó po svojem okraji ali po vsej deželi ali tudi po vsej državi, kakor si je tréba; a k temu délu je okrajnega oblastva poprositi pomoči (1818. 1. v zb. prov. zak. 250., 286.; 1875. 1. v dež. zak. 41.). S kaznijo prepovedano je, ob tacih nesrečah ljudem dajati svedočbe, da bi z njimi pobirali darove (1873.1. v poslov, drž. zak., št. 385.). Ob te vrste naključjih se s posebno prošnjo dobode tudi to, da od žita in sočivja, kolikor ga vsak potrebuje v svojem dômu, nij plačevati nič uvoznfne, ter komur je to dovoljeno, dadé mu svobodsko pismo (ukaz cesarskega namestnika s 3. septembra 1852. 1.,' št. 8466.). Vrhu tega se je občinam uboštva braniti tudi s tem, da zidajo siromakom hfže in hromôtnikom hiralnice, da napravljajo ubožne obéduice in take posebne stanice, kjer se v nizko ceno dobiva juha, ali kamor ljudje hodijo delat ali kjer se morejo greti po zimi, ter da ustanavljajo pribežališča ubogim in zapustélim otrokom itd. Kakó je paziti, kadar se kaj zida, in kakó se je čuvati ognja. (§. 28., št. 10. v obč. zak.) O postavljanji vsacega poslopja treba odvračati nesrečo, da ne zadene človeka na život ali na svojino. Da bi župan rés mogel tej dolžnosti ustrezati, zató je ukazano, iskati njegove dovolitve, kadar se ali stavi novo poslopje ali se kaj priziduje ali predeluje. Najprvo je treba, da se njemu pokaže črtež, po katerem bode teklo zdelovânje, da potlej on pride z navôdom (komisijo) ogledovat na mesto, kamor se hoče delo staviti, ter da presodi, ali se ne misli poslopje iz odkâzane vrste preveč ven pomekniti, in ali bodo zidovi, stropi, dimniki itd. dovolj debeli, dovolj trdni ognju, ter ali dobódo notranji prostori dosti svetlobe in zdrave sape ali ne. če se mu vidi vse prav, in 74 če razven tega nij druge obče zapreke nikakeršne ter se tudi mejaš po róbi ne stavi nobeden, potem se da stâvbinska dovolitev (1841. 1. v zb. prov. zak. 84. ; 1829. 1. v zb. prov. zak. 324.). Ako bi se pri tem ogledi kak mejaš ne dal pogovoriti z lepa, to naj se gospodarju, kateri misli zidati, mahoma ondu reče, da obče zadeve res ne upirajo dela, a da je vender treba poprej tudi mejašev prepir dognati s pravdo. Če je takó, tedaj gospodar po-zôvno tožbo na svoje sópernike takój začne po §. 72. občega sodovnika. Kadar se postavlja ob vélikej césti kakšno zdelovânje, (katero stój vselej 4 kilometre daleč od cestnega rôva), tedaj se k ogledu pokliče okrajni zemlje-mérec, — kadar ob s kla dnej césti, privzame se starejšina (prvoméstnik) okrajno-céstnega odbora, — a kadar ob železnici, povabi se k ogledu ondiikajšnji zeléznocestni zemljemérec (1854. 1. v dež. zak. 54.). če ljudje zidajo kakšne obrtóvne stavbine, bodi si tovarne, strójbarska podstrešja, mesnice, stek-lârnice itd., držati se jim je §fov 31—38. v obrtnem zakoni. Hranišče strelnega prahu stój vselej iz vasi, trga ali mesta (1847, 1. v zb. prov. zak. 319.; 1848. 1. v zb. prov. zak. 235.). Dela na vôdi, kakeršna- so mlini ali malini, jezovi itd., potrebujejo dovolitve od samega političnega oblastva, in vrše naj se po zakonih o vodah (1869. 1. v poslov, drž. zak. 268. ; 1872.1. v dež. zak. 120., 174., 184.). Vsaka zidâtev bodi v skrb izročena veščemu in razumnemu graditelju, ter koder se kaj zdeMje, povsod je postavljati svareča znamenja, da ne bi na-hódoma zadela nesreča koga tacega, ki ne ve, kaj se počenja ondükaj (§§. 435—444. v kaz. zak.). Ako se zidajo ruski dimniki, nij pozabiti nobene 75 pazljivosti, kar jih ukazuje dvorne pisârniee dekret s 1840. léta. Kadar je zdelovanje gotovo, treba ga jez navôdom pregledati, ah je zvršeno rés po črtezi ali ne, ter ah so stanice uže dovolj suhe ah ne, da ljudje ne bi izbo-léli, če gredo vanje prebivat (1845.1. v zb. prov. zak. 283.). Ako gospodar ne poklice tacega ogleda, to izgubi prostost od davka, ki je novim hižaaa dovoljena v prvih letih (1876. 1. v poslov, drž. zak. 78.); tudi ga vrhu zadene še kazen. Sploh naj se kronovina vsaka posébe drži svojega stâvbinskega zakona. Kranjska dežela brez Ljubljane ga ima s 1875. léta (v dež. zak. 70.), ljubljansko mesto s 1852. léta (v dež. zak. 698.), a učilniške stâv-bine s 1875. léta (v.dež. zak. 49.). Stâvbinski zakon, ki je razglašen kranjskej deželi brez Ljubljane, vse na drobno ustanavlja: kdaj treba novo stavbo rés dovoliti; kakôve bodo prošnje o stâv-binskih dovolitvah, kakôvi stâvbinski ortézi; na kaj je dolžnost posebno paziti stâvbinskemu navôdu; kakó je poslopja zidati sploh ter kakó vsako stvâr posebe. Ta zakon tudi opomina, po kacein poti bi se z nova pozi-dâvala razgrajena (razdrta) selišča, ter govori o neprepové-danih zidâtvenih olajških, o stâvbinskih oblâstvih in o kazni. čuvanje nad ognjem je odménjeno skrbeti, da se ne bi kaj vžgalo, in da se ogenj hitro zapazi ter naglo pogasi, ako se je vnél. Nihče naj si pod uho ne potice starega svarila, katero se nikoli preglasno, nikóli pre-po-gósto ne pripoveduje ljudem: „z ognjem se nij šaliti!" Zatorej sódnja kazen zadene vsacega, kdor bi se prédrznil : streljati po seliščih ali preblizu njih, kakor je navada o svatbah in drugih tacih prilikah (§. 459. v kaz. zak.) ; kuriti preblizu hôste; tabâk positi v hlévi ali na podi 76 (§. 452. v kaz. zak.) ; na ognjišči sušiti, kar si bodi (§§. 447., 448. v kaz. zak.); v kuhinji požigati sâje; pod strehe ali v Méve hoditi z gôlo lučjo ; pepél tja spravljati, kjer se .lehkó kaj vname od njega. Vžigalice treba hraniti skrbno, da otrokom ne pridejo v róke ; nad 2 libri strelnega prahu. ali smodnika ni sam trgovec ne imej nobeden v svojej zalogi. Dimnike naj po zimi vsak mésec a po leti vsak trétji mésec ométa pravi dimničar. Gospodarje, katerih tega nij skrb, treba prisiliti. ( Vsako selišče imej svoje, ponoöne čuvaje, a vsaka hiža svoje gasilno orodje in vselej zadosti vodé v posodah. Bilo bi dobro, ka bi sléharna večja občina si napravila, brizgalnice ter postavila tak réd, da bi uže naprej vedel vsak človek posebe, katero delo pride nânj, kadar bi se ogenj gasil. To bode najlaže, ako si občina kar ustanovi pravo gasilno družbo. Gasilne družbe namera je, da več možvkupej v trdnem rédu ognju branijo človekovega života in njega svojîne. Gasitelji se delé na lestvenike, brizgačein stražnike. Vsak izmej teh razpredélkov se pod svojim vojarinom ter njega namestnikom zópet cépi na čete, kakor vojaki. Gasilna družba ima nad sobój vrhovnega starejšino, katerega si je izbrala sama, a poleg starej-šine je namestnik, nastójnik nad brizgalnicami, pisar in pribočnik. Posebna pravila ustanavljajo, kakôve može je izprejémati v gasitelje. Nekateri mej njimi so delavni družabniki a drugi samó z novci pomagajoči. Na vsacem gorišči ogenj ustrahuje ter délo opravlja sama gasilna družba, in le tedaj, kadar o posebno velikej opâsnosti ne more ôna vsemu kaj, privzame tudi še druge ljudi na pomoč. Na gorišči je gasitoljski starejšina gospod, ki mu nij treba poslušati nikogar;' dolžan je samó tedaj, ako 77 bi kazalo podreti kacega zasôbnega gospodarja poslopje, 1er mu preti ogenj, dovolitve vprašati političnega uradnika, če je ondiikaj, ali občinskega župana. G-asftelji imajo svojo obleko in opravo (kratko halo ter ali šlern ali kapico) in se gasilnega dela vadijo po trdnem rédu, a v družbo stopâje obetajo, da bodo pokorni vsacemu naročilu svojih glavarjev. Dohodkov dobivajo nekaj od občine, nekaj od zavarovalnih zavodov in od pomagajočih družabnikov ter kar se nabere še drugod, ^se to potem zalega, da se kupuje in trdi gasilno orodje, plačujejo upraviteljni troški in pomoč daje tacim gasiteljem, kateri ali izbolé ali se kakó pohabé v službi. Kazenskemu sodišču je ovaditi vsacega nas ta v-nika graditeljskega, zidarskega in tesarskega, kadar svoje délo zvrši takó, da se zadeva ob gasilni zakon (§§. 435—437. v kaz. zak.), vsacega lončarja, hladnoklépa (kleparja) in ključaničarja, kadar izmej teh kateri napravi take peči ali .cevi, ka bi se po njih lehko zažgalo poslopje (§§. 438—441. v kaz. zak,), vsacega dimničarja, ako ne zglâsi, kadar je zasledil tu ali tam, da bi se kaka stvar nahódoma utegnila vneti, ali če dimnikov takó ne ometa, kakor je njega dolžnost (§§. 441—444. v kaz. zak.). To naj se zgodi tudi driizemu rokodelcu, obrtniku, hlapcu in dékli, ter sploh vsacemu, kdor kaj stori, kar bi moglo požar zanetiti, ali kdor zamudi storiti, kar bi odvrnilo ogenj (§§. 445—459. v kaz. zak.). Župan je dolžan vsako poletje po jedenkrat a vsako zimo po dvakrâti z navôdom priti ogledovat: če so dimniki vsi ometeni; če po hižah nij kaj tacega, od česar bi se mogla zapâliti; če povsod imajo dovolj in dobrega orodja gasilnega; če so pripravljeni, kakor je treba, klâdezi in drugi vodnjaki ter gasilne brizgalnice, 78 O tacih prilikah naj ljudem zabičuje, da bodo pazili na ogenj, ter naj opomina, koliko dobrote je od zavarovalnic, ako so poštene. Kadar je ogenj p o g a š e n, tréba da župan mahoma začne ovédati, kakó se je vnélo, in s človekom, kateri je tega kriv, naj stori, kakor je prav, ali ga tudi kar ovadi, če stvar tako nanese. Poleg tega mu je ceniti kvâro in od sebe dati poročilo, da se naglo naredé priprave, ako bi se morebiti pogorélcem nabirali darovi. Zavarovanim pogorélcem župani dajó svedóobe, da rés nijso zapalili sami svojega poslopja. Kranjskej zemlji se je razglasil 1852. léta (v dež. zak. 698.) obširen gasilen zakon, kar se tiče mést in trgov, in drug zakon te vrste (na 712. strani), kar se tiče vasij. V njem se nahajajo ukazi: kakó je skrbeti, da ne bode pogorévanja ; kakó se da naglo zapaziti, ako se kje prime ogenj ; kakó je gasiti in kakó odvračati bridke nastopke te napasti. Rečeni zakon zelo mnogo posla naklada županu, kateri naj bi se trudil, vsa njega določila znati, kolikor najbolje more. Ljudske učilnice. (§. 28., št. 11. v obč. zak.) Moč, ki je dana občinam do ljudskih učilnic, ima v sebi veliko tehtovitost, kar se tiče državnih koristij in kar občine same, katera najprva uživa dobiček teh zavodov. Zategadelj naj se župan trudi vsâk, učilnice razcvétiti, kar se dadé, ker s tem si utrdi slaven spomenik, da bodo še pozni vnuki o njem hvaležni pričali in pripovedovali po občini. Zakonodavci so se v poslednjih létih s posebno pómnjo ozirali na učilnice, katere so tudi res predrugačili do konca. V podstavo temu prerodu, je zakon o ljudskih učilnicah s 1869. léta (v poslov, drž. zak. 277.) ter učilniški in učni zakon s 1870. léta (v poslov, drž. 79 zak. 219.). Na teh dvéh zakonih so potlej dežele vsaka svoje učilstvo še dalje razsnóvale z deželnimi zakoni. Niti naša dežela nij pozabljena. Zakona z 29. aprila 1873. léta (v dež. zak. 64) in s 1875. léta (v dež. zak. 49.) pišeta, kdo je dolžen učilnice delati in vzdržati ; ukaza s 1874. léta (v dež. zak. 96., 85.) in s 1875. léta (v dež. žak. 104.) ustanavljata, kakó je zalagati troške učilnicam, ter zakon z 29. aprila 1873. léta (v dež. zak. 55.), kakôve pravice imajo učitelji; a ponovljive učilnice je na nóge postavil ukaz s 1874. léta (v dež. zak. 10.); naposled kazni, ki jih napoveduje določilo s 1875. léta (v dež. zak. 31.), dajó čutiti, da je res treba otrokom v učilnico hoditi zdržema in po trdnem rédu. Zakon s 1870. léta (v dež. zak. 157.) učilnicam postavlja nadzórska oblâstva, kakeršna so : krajevni, okrajni in deželni učilniški svet, a vsak izmej teh ima svojega nadzornika. Krajevni učilniški svet, tudi pomnožen, koder in ako je treba, kakor veli zakon z 29. aprila 1873. léta (v dež. zak. 55.), ima občinske učilnice pod svojo rokó, kar se tiče odgojila in kar drugačnih, debelejših priprav, o katerih vse ukrépa on sâm ter se potem občinskim oblastnikom oglaša za potrebne troške. Posebno učilniške različne razhodke vsacega léta je dévati v občinski proračun, ako nij v to rabo dovolj učilniških zalóg in ustanovin; zató naj vselej novembra meseca krajevni učilniški svet županu izroči svojega proračuna prepis, kateri kaže, kolikšni se zdé troški prihodnjega léta. (Obrazec št. 34.) Poleg učilnic naj občina tudi gleda napraviti u č i 1-uišk ter detinj vrt in svoj dorn otročioem. Vsak uméje sam ob sebi, kolika je tacih zavodov korist na kmétih, izlâsti po leti, kadar vsa odrasla družina dela po njivah in po drugod razkropljena. 80 Uradóvi domačih sodnikov. (§. 28., št. 12. v obč. zak.) Te naprave so močan steber samozakonju tervelika dobrota kmetom, kateri imajo daleč k sodišču. Take uradóve je občinam dovolil postavljati zakon z 21. septembra 1869. 1. (v poslov, drž. zak. 407.). Dano je občinskim odborom na izvoljo, da denó vsako občino pod svoj poseben urâd ali po več občin vkupej pod jeden urâd tacih sodnikov, katere občinski odbori izberó izmej domačih, prostih mož. ' Ako občina ukrene to narédbo, naj svoj ukrep na znanje da okrajnemu sodišču, deželnemu odboru in okrajnemu glavarstvu, ker to glavarstvo ima-oblast, potrjevati ali odmétati izbrane domače sodnike. Pred uradóvi domačih sodnikov se délajo nagódbe o različnih stvareh, ki morejo obsézati do- po 300 gld. novene vrednosti, in vpisovati jih je v posebno, temu délu odménjeno knjigo, ker take nagódbe imajo tudi zvršflno moč v sebi. V tem posli se je držati zakona z 11. majnika 1873. 1. (v dež. zak. «80.). Na vsako teh nagódeb je pritisniti kolek, kakeršnegajetrebapo zakoni. Zabranjene so nagódbe o vseh tacih stvareh, katerim zakon gladko prepoveduje vsako nagódbo sploh (§§. 1380., 1382—1384. v občem državljanskem zakoniki). Dražbe. (§. 28., št. 13. v obč. zak.) Po zakoni župan more obče dražbe dovoljâvati, na njih tudi sam prodajati premičnino ter v zakup dajati nepremičnino, a-tega nikoli ne mej ostalinsko razpravo, niti ne, ako se stvar suče okolo kâke otročje imovine (s 16. februvarja 1870. L, št. 18599.). Katero blagó se šteje mej premično, to ustanavlja obči državljanski zakonik (§§. 293. do 298.). 81 Dražbo je dati poprej takó na znanje, kakor je navada v tistem kraji, ter napovedati dan in uro. Predno se dražba začne, naj se ljudem razloči, kdaj in kakó bode treba plačevati itd. Sploh je delati vse po dražbenem zakoni s 15. julija 1786. léta (v zbirki pravosódnjih zakonov, št. 565.). Dogovori mej kupci na dražbah nijso prepovedani, a vender zató ne more tožiti nihče nikogar. Zabrânjeno je z dražbo prodajati tatinske ključe, svete moči (ostanke od svetnikov), nesramne in prepovedane knjige ali podobe, tabâk, avstrijânske obligacije in tudi vse tâko blago, kateremu je trgovinstvo odvzeto. Od tega, kar se izkiipi, treba je po 1 odstotek dati v ubožno blagâjnico. Na zapisnik se pritisne tolikšen kolek, kdlikeršen gré od novcev, kar se jih je iztržilo na dražbi, in to po 4. opömnji, III. stólbi 65tega cenovniškega člena, kakor piše zakon s 13. grudna 1862. 1. (v poslov, drž. zak. 179., 271.); vender kolek ne bodi nikoli izpod 50 kr. vrednosti. Po 25 do po 100 gld. globe zadene vsacega, kdor bi dražbo napravil sam ob sebi. Kakó se delajo zapisniki o dražbah, kaže obrazec št. 35., a kako zakupni zapisniki, obrazec št. 36. Izročeno področje. (§. 29. v obe. zak.) Izročeno področje se imenuje tista dolžnost, katera občino veže, da, kadar je treba, pomaga opravljati občega vladârstva pôsle. Tâko dolžnost jim nadevajo obči in še posebni zakoni. Trudovito bi bilo iu tudi nepotrebno, naštevati vse óne slučaje, ob katerih bi se to utegnilo pripetiti, zató, ker vrhu tega občinam take stvari tudi naročajo oblastva ob vsakej priliki posebe. Zatorej hočemo zdaj v misel vzeti le samó tisto, kar je najnavadnejšega izmej té občinske delavnosti. 6 82 1. Občine imajo pravico liazn.jevati. Občinski zakon je občinam dal oblast kaznje-vati v policijskih stvareh. Kadar kóli se kaj zgodi, kar je zaslužilo kazen, vselej treba rés kaznjevati, a naglo, brez nobenega samovôljstva ter na tesno po zakonih. Pod občinsko kaznijo so prestopki policijskih po-velij občinskih (§. 35. v obč. zak.), vrhu tega prestopki stâvbinskega in pôselskega ter onega zakona, ki ustanavlja poljsko obrambo. Občina tudi pokori krčmarje, kadar čez uro točijo, in takó vsacega, kdor ali na kacem občem zborišči prekrši nadzórski réd (z 20. aprila 1854.1. v dež. zak. 509. ; z 21. marcija 1865. L, št. 2272. ; TJ. N. 207. es 1871.), ali se zadene ob kakšno prepoved, kar jih župan razglasi, da bi réd bil po občini (§. 59. v obč. zak.). Nedoletna mladina se ustrahuje doma; a vender tudi občina pokori otroke od 11. do 14. léta njih dôbe, ako jih doma nihče ne drži v strâhi. Pred vsacim kaznjevanjem je treba do čistega ovédeti, ali se je storilo rés ali ne takšno dejanje, s katerim se je prekršil zakon, ter potem je iskati prestopnikov in različnih dokazil. Hkâzenskej razpravi se pozovó zatoženci, svedôki (priče) in veščaki. Kdor izmej teh ne bi prišel k sodišču, tega je drugič povabiti in popretiti mu ob enem, da bode prignan, ako sâm ne pride. Občina poprosi a potem okrajno oblastvo ukaže, da se tak človek prižene pred sodbo. Občina more tudi storiti zaočno razsodbo, katera se obsojencu vroči za prejemni list. Eazpravlja naj se po kazenskih razpredelnicah v pričo župana in dveh občinskih svetnikov. (Obrazec št. 37.); (1858. 1. v dež. zak. 382.). 83 Kar povedo izprašane priče, to je ob kratkem a vender vse razločno in izrecno zabeležiti v razpredelnico, iz katere tudi stranke, če hoté, prepise dobodo ob svojih troških. Razsodba naj se ukrene taksna, kakeršna so dokazila, kar se jih je moglo zvedeti. Mej dokazila je šteti : zatoženčevo izpoved pred sodnikom, besede različnih prič in veščakov, tudi razne listine, če so, in več združenih tacih slučajev, ki sumnjo povikšujejo. Po navadi je treba dvéjeh prič, ali dovolj ja tudi samó jedna, če vrhu tega na zatoženca sumnja leti od več stranij ob enem. Vsa véra gre poljâku in občinskega redii služabniku, ako pričata na svojo prisego. Kazen se vestno prisojaj, ali zopet ne pretrdo, kadar jo namreč zakon le splôskoma ustanavlja tému ali onemu prestopku; a na tésno se je držati kazni tedaj, če v zakoni izrecna beseda ukazuje, kakšna bodi, Kadar se odmerja kazen, treba pómneti vseh obte žil, mej katera se šteje tudi razmerje, v kakeršnem. sta si mej sobój krivec in okvârjenec; obtežila so tudi to : če je kdo prepovedano dejanje delal neprestano ali ga načinu drugič ali tretjič; če se je kdo tacega dejanja domislil prvi; če je z njim storil javno sóblazen ali veliko kvâro; če se je združilo več prestopkov ob enem. A imeti je na urni tudi vsako olajšilo, kakeršna so: prestópnikova mladost, slaboumnost, poprejšnje pošteno ime, prestópnikova razdraženost, srd ali strast. Storjeno razsodbo je takój dati na znanje tožniku in tožencu, ter nanjo zapisati nauk, kakó in doklé se je moči pritožiti. Pritožbo je v 24 urah napovedati a v 3 dnéh vložiti zdelano, da potlej župan vsa pisma te pravde izroči okrajnemu oblâstvu. Obsojenca zadenó tudi vsi t roški: pričam za pot, za hrano v svojem zapori itd. Pričam se plačuje pot 6* 84 samó tedaj, kadar so tolikâj ubožne, da žive ob tem, kar zaslužijo na dân ali na teden, in tudi, če je 4 ure hodâ bilo do sodišča. Ako je razsodba v moč stopila zató, ker nij, predno je minola prava dôba, nič bilo pritožbe nanjo, ali ker je takoj izrecno povedal sam obsojenec, da se ne misli pritoževati, ali morebiti zató, ker je razsodbo potrdila tudi višja sódnja oblast, potem jo je treba zvršiti. Obsojenca je pozvati, da nastopi kazen ; a če ga nij, to naj občina oznani okrajnemu oblastvu, katero ga potlej žandarjem ukaže prignati. Kadar bi" se globa ne plačala, kakor veli razsodba, tedaj je obsojenega človeka moči zarubiti, ceniti mu blago, ter če je treba, premekniti kam drugam in razprodati na dražbi. Pravico to zvršiti ima župan sâm po §. 84 v obč. zak. če je 3 mesece uže prešlo od onega dné, katerega je dejanje bilo storjeno, do tega dné, katerega se okrivlje-nec pozove na sodbo, ter ako ta človek zdaj uže nenia v rokah nič dobička od dejanja, prepovedanega s kaznijo, tedaj kazen zastari, in sodišče potlej ne more kaznjevati okrivljenca, ker je prepozno. Okrajno glavarstvo po §. 12. cesarskega ukaza z 20. aprila 1854. 1. (v dež. zak. 346.) pokori vsacega, kdor z osôrno besedo ali kakó drugače urâzi (razzali) župana, kadar opravlja župansko službo. 3. Občinska opravila, kar se tiče vojaštva. EazHčna so opravila županova, ki mu jih naklada vôjinski zakon in drugi ukazi te vrste. Županu je té zakone treba posebno znati, ker so tâki, da nikoli ne more biti prepazljiv, nikoli prenatančen, kadar ima délo z njimi. 85 Občina je dolžna, vsako léto v poseben imenik spisati vse mladeniče, kateri so dorastli vojaških lét. Zatorej župan uže novembra meseca poprosi tistih opravnikov, ki drže knjige-mâtice, da mu iz njih izpišejo, katerega léta in dné se je porodil vsak posebe izmej ónih mladeničev, kar jih prihodnje léto stopi v vojaško dôbo, a po občini je treba dati na znanje (obrazec št. 38.), naj se ti ljudje od začetka do konca meseca grudna zglašajo v občinsko pisârnieo, ako nehté biti kaznjevâni, Kar se ob tem zglaševanji zvé od vsacega mladca, to občina dene v imenik, kakeršnega smo imenovali poprej (obrazec št. 39.) ; a tréba je domače ljudi vpisati posebe, vnénje posébe. V tem imeniki bodi tâk razpregled, da je vse razločno: koliko mladeničev je namreč odmrlo; koliko se jih preselilo kam drugam ; koliko jih je uže zdaj na vojsko vzetih; kakšnega pôsla se je naučil vsak izmej njih; koliko jih zna citati, pisati ali gosti, in kje zdaj prebiva kateri. Tudi je dostaviti, če se kdo morebiti nij hôtel zglasiti. Kadar se napoveduje tâko zglaše-vânje, tedaj je ob enem oznaniti, da tisti, ki se mislijo prositi od vojaščine, vsa pospešila svojih prošenj do konca grudna meseca izroče županu, kateri v začetki januvarja okrajnemu oblastvu od sebe da vse imenike in tudi ta pospešila. Zdaj po kranjskej zemlji te imenike občinam zdeluje okrajno oblastvo, a potlej občine vânje, ako je tréba, samo še kaj dostavljajo ter zbirajo prošnje tistih, ki se žele iznebiti vojaščine. Prositi si časne osvoboditve zakon dovoljuje samó jedincem tacih očetov ali dedov, kateri se ne morejo sami hraniti, in jedincem tacih mater ali babic, katere so vdove, tudi jedinim doraslim bratom tâcih otročičev, ki so brez očeta in brez matere, a to zopet samo tedaj, kadar bi ti ljudjé rés nikakor ne prebili brez njega na dômu. Bratje, kateri uže služijo mej redovno vojsko, ali 86 kateri še nijso navršili 18. léta, ali kateri si ne morejo pridobivati kruha, — vsi ti, kadar si njih brat prosi osvoboditve od vojaščine, toliko veljajo, kakor da hi jih ne bilo na svéti. A treba je to vse na drobno dokazati, in zato naj držitelj knjig-mâtic da od sebe spisano dopóved, koliko zaroda in kakšnega ima tista obitelj (obrazec št. 40.) ; to naj podpričata še dva tâka očeta, ki imata tudi sine vojaških lét, pa si jih ne prosita, da bi jima kateri ostal doma (obrazec št. 41.), in vrhu naj vse to potrdi tudi sam župan. Ako vzemó na vojsko mladeniča, kateri se pripravlja, da bode duhovnik ali učitelj, ali kateri je po kacega človeka smrti nasledoval domovanje, tacega vender pozneje spét oprosté od dejânjske službe, če je tega poprosil, predno je bil potrjen. Pospešila tacim prošnjam so učilniške svedočbe, prisódna pisma in občinska izpričevala, govoreča, da rés more to zemljišče rediti petero ljudij, a nad štirikrat toliko da jih zópet ne more, ter da ga obdeluje tist človek sâm, kateri se zdaj prosi od vojaščine. (Obrazec št. 42.) Mej vojaškim žrebanjem in mej naborom treba da je pričujoč tudi župan, ki vender samó daje vojaškim oblastvom odgovor, česar ga vprašajo, in vrhu tega o mladeničih, katere so tedaj potrdili na vojsko, ali kateri se poganjajo za svojo osvoboditev, podpričuje, da so rés pravi tisti ljudje, kakeršna so njih imena. K prošnji, katera išče, da bi se od vojaščine spustil uže potrjen človek, naj se prilože take svedočbe, kakeršne se prilagajo, kadar prosi kdó osvoboditve od vojaščine ; samó še tega je vrhu tréba, da resnico te prošnje potrdita dva očeta, ki imata sinove uže na vojski. Takisto se dela tudi vsako léto, — po sedaj bode to vselej novembra meseca, — kadar se popregledujejo 87 osvoboditve onih mladeničev, kar jih je uže stopilo iz nabornih lét. Taki se zdaj štejejo v razpregled nadomestnih prihranjencev in deželnih brâmbov-cev. Ako se je v njih domačej rodovini zadnje čase kaj tako izpreménilo, da zakon tem starejšim vojakom dalje ne more dajati osvoboditve, naj se uvrsté ali mej nadomestne prihrânjence ali mej deželne brâmbovce. Izmej poglavitnih dolžnostij županovih je, po novem vôjinskem zakoni na razpreglédi iméti odpüstnike in prihrânjence, kar jih prebiva po občini ali kar jih ima v njej domovinstvo. Odpfistniki so tisti, katere bi dolžnost rés vezala, tri léta opravljati službo na vojski, a kateri vender, bodi si za té ali za tó, kjé drugje žive, in to ali vsa ta tri léta ali samó nekaj časa. Méj-nje je šteti jednolétne radovôljnike, oproščence od triletne vojaške službe dejânjske, iu take, kateri so časno na odpusti, ker jih je doma treba. Prihrânjenci so óni, katerih je uže minola dolžnost vojaške triletne službe. Vse te vojaške može naj župan ima na razpregled popisane (obrazec št. 43.). Dolžnost veže vsacega od-püstnika ali prihranjenca, kadar pride z vojske ali se povrača zopet na vojsko, in sploh vselej, kadar se iz prejšnjega stanovišča kam premika, zglasiti se k županu, kateri take zglasbe vpisuje v zglasilno knjigo (obrazec št. 44.) injih zabeleža tudi na vojaški list vsacemu vojaku posebe, kolikor se jih zglâsi k njemu. Vselej ob meseci treba da župan prepiše vse zglasbe, kar mu jih je prišlo poprejšnji mesec, ter da ta prepis okrajnemu oblastvu pošlje v izkazilo o različnih izpremémbah. O tej priliki naj ovadi vsacega, kdor nij storil te svoje dolžnosti, da-si prebiva v njega občini ter je še zdaj prištevan k vojakom (1871. 1. v dež. zak. 53.; 1872. 1. v dež. zak. 32., 17., 142.; 1873. 1. v dež. zak. 128., 134., 127. ; 1874. 1. v dež. zak. 71.). 88 Odpüstnike, prihrânjence in deželne brâmbovce po navadi vsako drugo léto kličejo k vojaškim vajam, in županjim izroča pozovnice. Samo ob sebi se uméje, da se je vojaku treba tudi o tej priliki zglašati k županu, in to, kadar odhaja z dómu in kadar se je zopet vrnil domov. Oprostilo od vojaških vaj dobivajo samó bolniki in taki ljudje, ki so se za trdno preselili v kakšno vnénjo deželo, takó tudi tisti, kateri vedno dokazujejo s potrebnimi svedôé-bami, da jim branijo posebne zadeve, kakeršne so vredne rés premisleka. Prošnje o tej stvari imajo kolek na sebi ter se z doloženim vojaškim listom vlagajo najpozneje 14 dnij pred vojaških vâj začetkom. A na izber se daje vsacemu, kdor ima do svojega vojaškega krdela nad 20 milj hodâ, vojaške vaje opravljati pri kacem druzem, bliže stoječem krdeli (1872. 1. v dež. zak. 32. ; 1874. L v dež. zak. 19.). Vsako léto se vojâci (oktobra meseca) v pri g 1 é d ni shod zbirajo tam, kjer stoluje njih sódnji okraj. Ti shôdi se rés ponavljajo vsako léto baš tistega dné v méseci, a vender jih naj župan vselej obče da na znanje, s tem še posebno opominâje odpüstnike in prihrânjence. Tja naj pride župan sâm tor s sobój naj prinese zaznamenila o prihranjenem in odpüstnikih, da more dajati odgovor, zakaj se morebiti ón ali ta vojak nij zglâsil, ter .da si ondükaj še kaj dopiše^ v svojo zglasilno knjigo. Od priglédnega shôda se je moči tudi oprostiti, in to s prošnjo, o pravem časi vložeDO. Vojakom je na izvolji, iti na shod kacega bližjega kraja. Kdor se ne more izgovoriti, zakaj ga nij bilo, tacega veže dolžnost, na poznejšem priglédi pokazati se tam, kjer stolüje dopolnitvenega okoliša poveljstvo (1872. k v dež. zak. 32.). Vojâke nastanjevâti je délo izročenega občinskega področja. Ta stvar je v skrb dana okrajnemu oblastvu, katero si po daljnejših krajih more postavljati 89 pohodne in priprežne pooblaščence, ki potem v okrajnega oblastva imeni ta posel opravljajo po svojej okolini. Pritožbe na različne naredbe in razsodbe, kadar merijo na vojaško nastanitev, némajo v sebi te moči, da bi se kaj odložilo spričo njih. Nastanitev trpi ali dalje časa ali samó dotlej, dokler se vojska na pohodi premice skozi kakšen kraj. Če trpi dalje časa, tedaj stanarina za prostore, ki so v njih prebivali častniki, teče po stanarinskih razredih, v katere so občine razvrščene takó, po kolikor stanarine se je tu ali tam zadnjih pet lét povprek dajalo od najetega stanovanja. Vsaka druga vojaška stanarina se odmerja po trdnem cenovniki. Grospoddr je dolžen poleg tega dajati svečavo in kurjavo, ter ne more braniti, da se kuha pri njegovem ognji in da vojaki jede iz njegove posode. Kdor tega ne more storiti, tacermi se utrga nekoliko stanarine. Oproščena od vojaške nastanitve so taka poslopja, katera so odménjena, da v njih prebiva cesar, ali kjer so njega poslaniki, ali kóder se nahajajo državne pisâr-nice, bolnice in učilnice. Duhovnikom, poštnim, tele-grâfnim in železnocestnim uradnikom se nikoli ne odvzame tista stanica, v katerej sami prebivajo, niti ne prostori, koder je njih obitelj. Tudi je pravica vsacemu gospodarju, izgovoriti sebi posebno sobo, ako nij dorn tak, da ima vsem svojim ljudem eno sâmo stanico, kakor je našim kmetom sploh navada. Dolžna je vsaka občina ovédati z navôdom ter v poseben popisek vse prostore, vojakom v nastanitev pripravne, zapisâvati in vedno imeti na razpreglédi (obrazec št. 45.), po koliko more vsaka hiža na stân vzeti vojakov, po koliko častnikov in po kóliko kónj ob navadnih prilikah, a po koliko za večjo silo. Po tacem popiski se potlej vojâki razdévajo na stân. 90 Kadar so vojaki na stân uže razpotâkneni, potem naj županski urad stori zapisnik o tej stvari. (Obrazec št. 46.) (Pogledi v zakon vojaške nastanitve [s 1851. 1. v dež. zak. 728.; 1852. 1. v dež. zak. 96., 274., 746.]. Zakon uči tudi odmerjati stanarino [1852. 1. v dež. zak. 294. ; 1858. 1. v dež. zak. 7., 15., 46., 54., 62.].) Na tem mesti bode treba govoriti o pri p régi, za katero besedo imajo Sloveni raznih krajev tudi še dvé drugi, obé lépi in blagoglasni, namreč" prevoj in izpréma. Mi tukaj rabimo vse tri, kakor se nam ponudi katera. Vojski za priprégo občine skrbé pod nadzorom okrajnega oblâstva ali pod vodstvom pohodnih postaj pooblaščencev. Kdor kóli ima vozno ali tovorno živino, vsacega veže dolžnost, vojakom dati prevoj, kadar se mu veli. Časi je treba več priprége ali tovorne živine, časi m e n j ; zaradi tega je vsak svoj kraj sploh razdeljen na véliki in mali prevodni okoliš- Pokranjskej zemlji vojaki v svojo rabo jemljó tudi vozóve-samce (1871. 1. v dež. zak. 250.). Okrajno oblastvo ali pohodne postaje pooblaščenec izprémo razrezuje na vsako občino posébe, a župan jo vsak po svojej občini zopet ukazuje občanu vsacemu posébe (z 29. januvarja 1851. leta). Kadar vojak išče prevôja, naj s pismom, katero ima ali od kacega vojaškega ali od okrajnega oblastva, izpriča najprvo, da mu je izpréma res odkazana. Potem s prevodnim poveljem priprégo dobode ali od izprém-skega zakupnika, a kadar tacega nij, tedaj ali od same občine ali kar takoj od tistih, ki imajo vozove in konje (1849. 1. v drž. zak. 124, 225.). Kadar vojak izprémo plačuje, tedaj se mu zopet vrne prevodno povelje, a plačilo prejme župan, kateri ga potlej 91 izroči dalje, kamor je prav. Župan si naj veli spisati potrdilo, da je pripréga bila rés dana (1859. 1. v dež. zak. 57.). Izprémnika nihče ne more siliti, da bi dâl koleselj ter vânj vpreženo živino gonil v „dirjanje," ali da bi na dva kônja natovôril nad 10 centov (560 kilogramov), ali vozil čez prvo postajo še dalje. Ako je treba, da izprémnik čaka nad 6 ur, tedaj mu pristoji čakarina, ki jo plača tist, kdor je kriv zamude. Prosti od prevôja so županje (1814. 1. v zb. prov. zak. 117.) in tudi poštarji, kar se tiče kónj, kolikor jih. potrebujejo, da z njimi vozijo pošto (1849. 1. v zb. prov. zak. 740.). Vojaštvo gospodarju plača vsacega kônja, kateri pogine mej izprémljanjem (1820* 1. v zb. prov. zak. 105.). Prevodni vozovi -so prosti od mitarine (1822. 1. v zb. prov. zak. 450.). Izpréma se po svojem posebnem cenovniki daje častnikom, kateri z nezapečatenim ukazom hodijo po deželi, črtat vojaških zemljevidov (1873.1. v dež. zak. 53.). Pripréga se v zakup ne oddaje tako, da bi kupci na dražbi zanjo od občine zahtevali kdor menj ta menj plačila, nego dobode jo tist, kateri največ prevodnih vozov ponuja v râbo (1859. 1. v dež. zak. 57.). Župan je dolžen storiti zapisnik o vsakej piiprégi, katero da vojakom. Kadar se vojska sklicuje v orožje, tedaj župana zadene premnogo tehtovitih opravil, za katera se potlej odgovarja samó on ; zatorej nau nihče ne more preživo preporočati, da bodi zelo tenâk in razbôren, a da o tacih prilikah vender vsako stvar delaj spesilo". . Najprvo je treba, da vse vojake naglo pokliče v orožje. Zató naj župan uradno razglasilo, katero je dobil o tem sklicevanji, po vseh seliščih mahoma da takó na 92 znanje, kakor se mu zdi najpriprâvneje, ter vsacemu vojaku naj pozovnico vroöi za prejémni list, katerega mu vojak podpiše. Ob zglaševanji, ki ga bódi v 24 urah konec, župan vsacemu zastonj da železnocestno vozovnico, ter mu reče, kam je dolžen iti in obklé ter na katerej postaji železne ceste ga počaka vojaški vlâk. Vsi mudljivci se izroëé okrajnemu oblâstvu. Četrti dân potem, od kâr je bilo na znanje dano razglasilo vojaškega sklica, treba da okrajnemu oblâstvu podâ imena vseh onih, katerih nij bilo k njemu, in da tudi pové, zakaj ne. Kadar sev orožje deva samó nekoliko vojske, tedaj se vojaci sklicâvajo s pozóvnimi listki, katere jim vročuje župan. Obvsacem sklici v orožje navadno tudi nabirajo k ô n j e vojakom, Zakon v pripravo tega dela veli vse konje popisovati vsako léto in jih razvrščati po njih s vojstvih (1873. 1. v drž. zak. 309., 313., 566., 585.). Župan vsako-leto septembra meseca daje na znanje, da vsi gospodarji svoje konje zglâsijo njemu do tega ali tega časa. On po tacih zglasilih in tudi po svojih ovédbah zvrši konjski popis (obrazec št. 47.) v dvojnem izvodi, ter ga položi okrajnemu oblâstvu v róko. Potem oktobra meseca konje po svojstvih razvrsti poseben nâvod, pred katerega je vsacemu dolžnost postaviti svoje konje ; ako tega ne stori, zadene ga kazen (1857. 1. v drž. zaL, št. 198.). ZrebéÉ izpod dveh lét in tacih konj, kateri oöito nijso dobri, nij treba skazovati. Konjski popis ima potlej župan tudi mej letom na razpreglédi, ter vânj zaznamenâva, kar bi se kako kaj preménilo mej konji, ker vse to so mu gospodarji dolžni zglašati o vsacem slučaji posébe. 93 • Ob konjskem nabori je te popise treba izročiti navodu in pri sebi imeti svedočbe o tacih konjih, kateri so prosti od skazovanja, in o tacih, kar je očito nedobrih, ter naposled svedočbe o vseh drugih zaprekah (1875. 1. v poslov, drž. zak., št. 284.). Tudi konjski nabor naj se pripravno razglasi. Vsake občine konji se skazujejo po-sebe, in to .takó, da pridejo na vrsto najprvo tisti, kar je zapisanih mej dobre, za njimi izvrženci ter na konci vsi drugi. 3. Davčna in novena' opravila. Davki na prvo roko. V dolžnosti izročenega področja se všteva tudi občinska pomoč, kadar se pripisujejo davki. Občinam ta posel nekoliko nadevajo uže sami zakoni a nekoliko ga o vsakej priliki posebe ukazujejo oblastva. Kar se tiče davkov na prvo roko, to je občina dolžna pomagati posebno tedaj, kadar na vrsto pridejo te stvari: Zemljarina. Zdaj se zemljarini postavlja nov réd, in občine se k temu délu privzemajo samó toliko, da v ceniteljski nâvod pošiljajo vsaka po dvâ svoja moža, ter kadar tega navôda izbranci pišejo zemlji ceno, da je mej njimi tudi ali sam župan ali namesto njega druga dvâ, v občini izvoljena (§. 34. v zakoni s 24. mâjnika 1869. léta v poslov, drž. zak., 197. in v §. 8. začetnega uvoda). Öe je kâka ujima, tedaj se k cenitvi pokličejo: župan ter dvâ odbornika iz domače a dvâ iz sosednje občine, in vrhu še dvâ cenitelja, katerih nij pritisnila ta nesreča, tako tudi vsi gospodarji, kar jih je zadetih. Kadar kaj pogori, naj v 8 dnéh, a če je prišla kaka drugačna njima, tedaj v 14 dnéh političnemu oblastvu kvâro zglâsi 94 tist gospodar, kogar je prijela nezgoda, a kadar je tacih gospodarjev več, tedaj zglasita samo dvâ, izmej vseh drugih izbrana (1843. 1. v zb. prov. zak. 305. ; 1844. 1. v zb. prov. zak. 150. ; 1845. 1. v zb. prov. zak. 48.).. Porazrédna domarina. Na 12 razredov so po svojih prebivâtnih prostorih ter nadstropjih razvrščena vsa poslopja, katera so zdelana ljudem v stanovišča, ter po teh razredih je od njih plačevati ali po več ali po menj domarine (davka od domu ali hiže). Nadstropje se imenuje samó tist del hiže, kar ga je od tâl in ki ima v sebi stanovišča, kakeršna so pri tléh tudi. Strehe nihče ne šteje v nadstropje. Kadar se hiže razvrščajo po razredih, tedaj se dévajo v štetev le sôbe in stanice, po katerih ali rés kdó prebiva, ali katere so vsâj odménjene v tâko rabo, pa naj si prebivanje bode takšno ali drugačno ter ljudje naj si v stanovišči bódo ali .védno ali samó ob nekaterih časih v leti. Vender se v ta razred ne jemljó.: kihinje, kleti, hlévi, podi, niti ne prostori pod streho, razven stanic, kar jih je ondukaj, itd. (1821. 1. v zb. prov. zak. 293., 305., 395. ; 1831. 1. v zb. prov. zak. 305.). V odméro porazrédne domarine je občinskim oprav-nikom treba cesto hoditi na oglede, kadar kóli se namreč ali stavi kâko novo poslopje ali se kaj prizidüje ali predeluje; kajti vse to se tiče domarine. O vsakej priliki te vrste naj po obrazcih uže natisnenih zdelajo zapisnik ter ga izroče političnemu oblastvu. Kadar se kaj predeluje, prizidüje ali na novo postavlja, -treba to stvar vselej prve 4 tedne oznaniti okrajnemu oblastvu. Ako li o takej priliki župan skliče Ogled, naj privzame vânj dva občinska odbornika in tudi gospodarja, kateri stavi poslopje. 95 časno osvoboditev od vsake zgradarine ter ob enem od vseh državnih naklad, kolikor bi vsega vkup šlo od novega zidovânja, od prizidovânja in predelovanja, zakon s 3. marcija 1868. léta (v poslov, drž. zak. 39.) razteza tudi na vsako zdelovanje po kmetih. Da se ta osvoboditev rés dobóde, treba prošnjo vložiti v 6 tednih potem, od kâr se je poslopje začelo rabiti ali od kârjevtâkorabo pripravno. Poznejše prošnje pomagajo samo pri tistih zgradah, katere so se zidati j eie po začetki 1874. léta, in to zópet samó tedaj, ako se dadé še trdno dokazati vse dogódbe in razmere, kar jih je treba v razsodbo (1876. 1. v drž. zak. 61., 78.). K prošnji časne osvoboditve od davkov je priložiti županskega uradu poverilnico, ki pripoveduje, kdaj se je začelo zidati, k temu tudi vsega poslopja krajepisen očrt, v katerem je očito zaznamenâno, kar se je morebiti novega prizidâlo, in dodati še dopustilo, ki dovoljuje, da se nova zgrada more začeti rabiti. Domóvna najmarina. Ta najmarina je davek, katerega je plačevati od n â j m a ali n a j é m a (fita), kar ga domačin dobiva od gostačev, ki prebivajo v njegovem dômu. Najmarina domóvna je po mestih bila postavljena z ukazom s 26. majnika 1821.1. (v zb. prov. zak. 337., 317. ; 1824 1. v zb. prov. zak. 262.). Patent z 10. oktobra 1849. 1. (v drž. zak. 738.) jo je raztegnil tudi na poslopja, katera ljudje zunaj mést jemljó v najem. Po tacih selfščih, koder je vsâj polovica poslopij v najemi, treba najmarino plačevati od vsacega poslopja, a po drugod samo od onih poslopij, kar jih je rés v nâj mi. Dolžnosti županove o tej stvari so take: a) Župan oznanja rok, v katerem treba da gospodarji store izpoved, po koliko dobivajo najina. 96 b) Gospodarji, kateri porazrédno domarino plačujejo po osmem ali še po višjem razredi, naj to izpoved spišejo na golico, ki ima na sehi razpredélke na-tfsnene, a druži gospodarji se morejo tudi kar ustno izpovedati. Župan te ustne izpovedi zelo na tanko zabeležaj v pripravljen razpredelni zapisnik, ka-keršnega dobiva v natisnenih golicah. c) Župana rés ne more siliti nihöe, da hi sledil, če so se gospodarji svoje najmarine izpovedali po resnici ali ne; vender jih je dolžen opominati, ako neresnično povedo kaj tacega, karjeuže njemu znano, ter nagovarjati, da vse okljuke popravijo do čistega; a če se hranijo, zaznamenâti mu je v zapisnikovo opómnjo, zakaj tega ne hté storiti. d) V razpredelni zapisnik o vseh ustnih izpovedih naj se denó tudi pismene izpovedi, katerim se dodâ hižno število in ime gospodarjevo. e) če v odločenem róku ne pridejo izpovedi o naj-marini vseh poslopij, to naj župan njih gospodarje pokliče préd-se ter jim reče, da se izpovedó. Ako jih nij prédenj, ali ako ne hté pristati na tO, česar jih je vprašanje, tedaj župan završi zapisnik ter v opómnji ovâdi óna poslopja ali tiste njih déle, ki bi jih po njega razumi tudi bilo treba dejati v izpoved o najmarini. f) Ta razpredelni zapisnik potem župan podpiše sam s svojo roko, izrecno dostavljajo, da so v njem izpovedi o vseh poslopjih, od katerih koli je plačevati najmarino. g) Uradniku, odbranemu v presodbo teh izpóvedij, naj župan vsa potrebna razbistrila da po svojem znanji ter po čistej vésti, pomagâje mu verno in pošteno. Kazpredélne zapisnike o najmarini je natisniti vsacemu selišču in vsakej davčnej občini posebe. w, Vsako poslopje, odménjeno ljudem v stanovišče, dobode število, zaporedoma tekoče, ter vsi prostori, kar jih je v jednem prebivâtnem poslopji, naj bodo po raznih staniščih našteti tak<5, kakor se ali vkupej dajó v najem ali jih vkupej sam gospodar ima v svojo potrebo. Staniščeni, od katerih se rés ne dobiva nič najema, naj se ta najem dožene po primerjanji •(1821. 1. v zb. prov. zak. 337., 317.; 1824. 1. v zb. prov. zak. 262. ; 1850. 1. v drž. zak. 1537.). Dobitkovina. Po ukazi s 25. marcija 1851. 1. (v dež. zak. 775.) so okrajna glavarstva postavljena v I. sódnjo oblast, kar se tiče dobitkovine. V področje jim je dano: a) Dobitkovino ljudem odmerjati po nasvetih od občin. b) Izbrisavati odmerjeno dobitkovino. Da se more komu pripisati rés tolikšen davek, kolikeršen se prilega njegovega obrta razmeram, zategadelj je malo ne vselej treba vprašati župana, da pové sploh, kakšen je tist kraj, kjer si je kdó obrt ustanovil, in po koliko, kdaj ter kakó ondód prohaja ljudstva, takó tudi, kâk in kolik je ta obrt. Župan je dolžen ovaditi vsacega, kdor obrtiije, ne plačujoč dobitkovine. Ce kdó slobó dâ tacemu obrtu, od katerega se plačuje davek, naj vselej potrdi tudi župan, da je tega obrta res konec (1816. 1. v zb. prov. zak. 61., 89.; 1832. 1. v zb. prov. zak. 41. ; 1838.1. v zb. prov. zak. 335. ; 1822. L v zb. prov. zak. 396.). Dohodarina, Občine tukaj navadno pomagajo samó s tem, da plačnikom tega davka razdâvajo golice, na katere se potlej «pisujejo izpovedi o dohodarini, ter da té liste pozneje, kadar so popisani, spet pobirajo in izročajo okrajnemu oblastvu, 1 98 Take izpovedi presojata dva pravična, vešča moža, katera v to délo oznani župan, ako davčni urad sam ne vé nobenega tacega človeka. O te vrste davkih občinskim opravnikom po gosto pride kako vprašanje, h kateremu je po §. 27. dohodarin-skega patenta odgovoriti dolžen tudi vsak drug človek ustno ali pismeno, kakor mu namreč ukaže oblastvo. Naposled nij pozabiti, da malo ne vsa povelja od uradnikov finančne uprave ljudem v roko hodijo po občinskih služabnikih, ter da je zelo pazljivemu biti, kdor tâko stvar komu vroča, da se vne bi zamudili rokóvi, ki jih je postavil zakon z 19. marcija 1876. 1. (v drž. zak., št. 28.) vsacemu, kdor se misli k višjej pravici pritoževati na take ukaze in razsodbe.. (V dohoda-rinskem patenti s 1849. 1. v drž. zak. 813., 651.; s 1850. 1. v drž. zak. 117. ; v dež. zak. 142., 154.) Davki na drugo róko. Kadar se pobirajo davki na drugo roko ali se kaznjuje kak prekršek državnih pripâdkov, tačas je tudi župan uradnim ljudem dolžen pomagati vselej, kadar kóli mu zakon ukazuje to pomoč. Župani podporo dajo ob teh slučajih : ako se preiskuje katera hiža, in ako se ovéda, če je rés, daje bila terdoklé je bila kaka stvar ustavila ali prekinila délo v pivovarni, žganjarni ali cukrârni itd., kadar spričo tega moteža namreč gospodarji žele, da bi se jim odpisalo kaj davka. Župan je dolžen tudi pomagati ob vsacem uradnem posli, kateri kaže, da se bode na sléd prišlo prevari o državnih pripâdkih, ali kjer se je bati, da se uradnim služabnikom ne bi kdo stavil po róbi; takó tudi: kadar se popisuje ta ali ón dogodek; kadar se ljudje uradno izprašujejo v kazenskej tožbi o državnih pripâdkih; kadar veščaki izrekajo svojo, misel, kako se jim zdi to ali to ; kadar 99 se poverilo daje o tacem obrti, od katerega je plačevati potrošnino, ter kadar se preizkuša mera hladilnim čebrom in tacim bednjem, ki so odménjeni, da v njih kaj vre. Ako je zaradi česar kóli naglo treba zaklati kako žival, da zatorej nij moči, kakor veli zapoved, k temu délu poklicati finančnega človeka, tedaj zakol v svoje spise zabeleži sam župan, kateri more tudi prejeti potrošnino. 4. Druga različna opravila izročenega področja. Obči državljanski zakonik je (v §. 2.) izrekel to načelo: „kadar je kak zakon razglašen, kakor je treba, ne more se nihče izgovarjati, da mu je neznan." A zakon se tačas imenuje razglašen, kakor je treba, kadar se je po državnem ali deželnem zakoniki dal mej ljudi ter so ob enem to razglasbo povedale tudi uradne novine (1869. 1. v drž. zak. št. 113.). Zakonu je rés uže do konca ustreženo, ako se po tacim poti vrši oznanilo; a ker je vender treba, da se stvar obče razvé ter na široko razglasi, zató bode koristno in pospešljivo, če tudi župani vsak zakon po svojej občini dadé na znanje, kar morejo najbolje. Kako bi se to delalo, tega ne ukazuje nobena zapoved, in zatorej se oznanjaj, kakor je v katerem kraji navâdneje ter kakor se zdi najhitreje in najpriprâvneje. Nekateri župani zakone, kar novih prinese državni ali deželni zakonik ali kaka uradna okrožnica, javno dajó klicati pred cerkvijo ; drugi taka oznanila v kratkih besedah pribijajo na svojo uradno desko; a še drugi v občinsko pisarno sklicujejo občane, da jim povedo ustno. Délaj se takó ali drugače, dolžnost je vrhu vsega tega vender tudi v županskej uradnej pisarni zakone imeti razgrnene, vsacemu na videz, 100 Kar se tiče tiskârn.ic, naj župani pazijo, da natisnenih stvarij ne bi raznašal ter prodajal nihče, kdor ne more pokazati svoje posebne dovolitve, in da se to blagó ne bode pribijalo po javnih krajih. Natisnene stvari morejo zasézati samo državni prâvdniki in cesarska oblastva občega ustrahovâlnega redu. Ako bi katere novine popačeno ali zmotljivo poročile kak dogodek, ki se tiče občine, more župan iskati, da teh novin prvo število potem zastonj razglasi tudi popravek, na laži postavljajoč onega, kdor je pisal zmoto (1863. 1. t drž. zaL 145., 157.; 1868. 1. t poslov, drž. zak. 330.). . Nobeno društvo se ne more ustanoviti brez dovolitve od deželne vlade (1867. 1. v poslov, drž. zak. 204.), ter prepovedano je družabnikom, nositi posebna svoja znamenja. Tudi kadar bi se narod hotel zbirati v tabore na jasnem, treba politične dovolitve (1867. 1. v poslov, drž. zak. 208.). Ako bi nagla opasnost pretila občemu rédu in miru po deželi, tedaj more župan zavreti délo vsacemu društvu, katero še néma dovolitve, in ali prepovedovati ali razpuščati vse tabore, ki se čez zakon ali sklicujejo ali so uže na taborišči zbrani. Navadno sam župan šteje ljudi ter le poizimki časi tudi politično oblastvo. O tem je posebno poučilo s 1869. leta. Mej štetvo je paziti, da se na novo postavljenim hižam dadé taka števila, kakeršna si ustrezajo z davčnega urada katastrom (1869. 1. v poslov, drž. zak. 187., 309.). Pred vsacim seliščem naj visi deska, da pripoveduje, kakó je selišču ime ter v katero občino in v kateri okraj se všteva. Obrti so nekateri svobodni, drugi dopuščeni. Svobodnemu obrtu nij treba prošnje, dovolj je zglasilo h okrajnemu, oblastvu, a nesvobodnemu je dopustila prositi od okrajnega, oblastva. V dopuščene obrte je 101 šteti: gostilnice in krčme, dimničarstvo, graditeljstvo, kožedirstvo, prodajanje različnega starega blaga itd. Kadar se komu daje obrtóvno dopustilo, tedaj po gosto župana oblastva vprašajo o tem in o tem, a on treba da jim pové vse, kar se tiče ali obrta ali človeka, ter da bodi tudi k ogledom na tista mesta, kamor si kdo namérja sezidati obrtóvno stâvbino. O tacih prilikah je župan dolžen paziti občinskega prida in tudi gledati, da nihče ne podjâme obrta, prédno ga je zglâsii ali prédno ima dopustilo. Kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtóvnega prestopnika (1859. 1. v drž. zak. 619.). Nagódbe ob izprejémanji obrtnih učencev ondód, koder nij zadrug, treba delati pred županom. V bolezni imajo obrtni učenci pravico do take postrežbe, do kakeršne posli. Pobegne li kateri od njih, to naj se šiloma da zopet gospodarju v roke. Politično oblastvo razsoja prepire mej obrtniki in njih pomagači. Vsaka tovarna tréba da drži imenik vseh svojih delavcev ter da ima na videz razgrnen služaben réd in tudi blagâjnico, v pomoč delavcem. Trgovske in obrtniške zbornice so osnovane trgovcem in obrtnikom na korist. Vsaka od njih ima v sebi družabnike, izbrane iz trgovskega, obrtniškega in rudarskega oddelka (1868. 1. v poslov, drž. zak. 199.; 1850. 1. v dež. zak. 390.). Po nekaterih deželah cesarstva so bila 1869. leta postavljena posebna obrtna sodišča ,(1869.1. vposlov. drž. zak. 255.) Izbirati može v tâko sodišče pomaga tudi župan (§§. 7. in 12.). Pravila trgovskim sodiščem piše zakon s 1864. léta (v drž. zak. 299.) a trgovskim povér-jencem zakon s 1852. léta (v dež. zak. 955.) in zakon s 1857, léta (v dež. zak. 88.). 102 Župani, kadar jim naroči sodnik, opravljajo tudi uradne posle državljanskega sodišča, a tedaj se jim je držati ukaza s 1850. léta (v drž. zak.. 1089.). Taka opravila so : zabeležek o kacega človeka smrti, popisi premične imovine, cenitve, dražbe premičnega blaga in vročbe. Od vsega tega, ako hote, dobivajo tudi pristojbino. Občinska oblastva so dolžna pomagati kazenskim sodiščem in državnim prâvdnikom v poslih. kazenskega prava, terako jih je česa tacega prošnja, ustrežejo naj, kar morejo najspešneje; a če so kake zapreke, treba da jih mâhoma dadé vedeti (zakon kazenske pravde v §§. 26., 36.). Njih dolžnost je, slediti vsako hudodelstvo in vsak pregrešek, kar jih je one vrste, katerih sodišče ne preiskuje samó zato, ker je kdo zahteval. Vrhu tega naj zapovedó take neodložne narédbe, po kakeršnih bi se dalo zvedeti, kdó ter kakó je prekršil zakon, ali kakeršne utegnejo krivcu ustaviti bég in ubraniti, da se ne zabriše sléd za storjeqim hudodelstvom. A nikakor naj ne mâmijo hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, ter naj ga ne izkušajo prelestiti v izpoved svoje krivde (zakon kazenske pravde v §§. 24., 25.). Kadar je opâsno odlagati, tedaj župani morejo kar brez nobenega sodnikovega povelja ukazati, da se preišče taka hiža, v katerej so koga zasačili na prepovedanem dejanji ali za kamero svét govori na vsa usta, da je sumna (zakon kazenske pravde v §. 141.). Po §§. 274—276. mitninskega in samotržnega zakona more tudi finančno oblastvo županu dati moč, hižo iti preiskâvat zaradi kacih finančnih stvarij. Ako se kdó skriva, ker vé, da mu hoté v svoje roke oddati kako pismo kazenskega sodišča,, tedaj treba pismo odpraviti k županu, kateri naj ga iskanemu človeku potlej da tako vedeti, da mu napoved pribije na 103 vrata njega stanišča ter ob enem tudi na župansko poslopje (§§. 79., 80. v zakoni kazenske pravde). Kadar se porotnikom sestavlja imenik (1873.1. v drž. zak. 503.), župan tudi pomaga s tem, ka z dvema drugima, katera so odbrali občinski oblastniki» vsako léto v zaöetki septembra meseca spiše imena vseh. mož, kar jih je klicati mej porotnike. (Obrazec 48.) Kadar je ta imenik zgotovljen, potem se razglasi oboe oznanilo, da bode osem dnij dovoljeno vsacemu, priti ga eitat in o tej priliki zglašati svoje prerekanje, o katerem potlej razsodi nâvod občinskih mož. Porotnik treba da je navršil 30. léto svoje dobe ter da znâ citati in pisati; da je avstrijânsk državljan; da je vsâj léto dnij stanoval uže poprej v občini, ter da vsako léto plačuje vsâj po 10 gld., a po večjih méstih vsâj po 20 gld. davka na prvo róko brez naklade. Odvetniki, beležniki, profesorji in doktorji imajo to pravico samf ob sebi, ako tudi ne bi plačevali davka. Nesposobni k porotniškemu uradu so taki možje, ki jih je sodišče imenovalo raztočnike, ter ki so zapleteni ali v stečaj ali v kazensko preiskovanje, tako tudi vsi, kateri so izgubili pravico dati se v občini voliti, in kateri sploh ali po telesi ali po duši nijso v to rabo. Izobčeni so državni uradniki, služeči vojaki, duhovniki, ljudski učitelji ter poštni, železnocestni, telegrafili, parobródni uradniki in služabniki. Osvobojeni so možje, kar jih je nad 60. letom svoje dôbe, potem ne služeči vojaki, profesorji, zdravniki, lekârniki, državni in deželni poslanci mej zborovanjem, takó tudi vsi, kateri so stóprav lâni porotnikovâli. 104 Završetek. Naposled hodi imenovanih še nekoliko poglavitnih zakonov, z dostavkom, kód se nahajajo. Ees nijso otovré, da hi župan prevečkrat imel dela z njimi; a vender se mu hode namerilo zdaj ter zdaj, da jih poželi pogledati. Zatorej hi mu radi ustregli ter povedali, na katerej strani tega ali onega zakonika jih je poiskati, kadar hi jih hilo tréha vedeti. Taki zakoni so : Osnovni zakoni o pravicah avstrijânskih državljanov, 1867. 1. v poslov, drž. zak. 217. Ohramha osôbne svohôde in svoje pravice v domačej hiži, 1862. L v poslov, drž. zak. 177. Obramha skrivnosti v pismih, kadar se komu dopisuje, 1870. 1. v poslov, drž. zak. 71. Politični ustroj avstrijânske države, 1867. 1. v poslov, drž. zak. 27., 52.; 1868. 1. v poslov, drž. zak. 61., 251. Ustroj zdravilstvu, 1870. 1. v.drž. zak. 125., v dež. zak. 198., 224.; 1871. 1. v dež. zak. 12. Novi zakon o žandarstvi, 1876. 1. v poslov, drž. zak. 31. Katoliške cerkve pravno razmerje,. 1868.1. v poslov. drž. zak. 77., 80.; 1869. 1. v poslov, drž. zak. 53.; 1874. 1. v poslov, drž. zak. 101. Nekatoliške cerkve pravno razmerje, 1861. L-v poslov, drž. zak. 79., 85. ; 1866.1. v poslov, drž. zak. 27. Pravno razmerje Židom, 1867. 1. v poslov, drž. zak. 217. ; 1868. 1. v poslov, drž. zak. 81. ; 1860. 1. v poslov, drž. zak. 3., 13., v dež. zak. 26. Zakon o razmerji raznovércev mej sobôj, 1868. 1. v poslov, drž. zak. 81. 105 Gospodarstvo s cerkveno imovino, 1860. 1. v drž. zak. 278., 295. Zakon, kakó je zidati cerkve in poslopja duhovnikom, 1863. 1. v dež. zak. 22. ¦ Eazmérje mej cerkvijo in mej učilnico, 1868. 1. v poslov, drž. zak. 80. Zakon o ljudskih učilnicah, 1869. 1. v drž. zak. 277., 452. ; v poslov, drž. zak. 163. Učilniški in učni zakon, 1870. 1. v drž. zak. 219. Verski nauk po učilnicah, 1868. 1. v poslov, drž. zak. 97., 80. ; 1872. 1. v poslov, drž. zak. 250. Kakó je delati, kar se tiče učilniških zamud, 1875.1. v dež. zak. 31. Ponovljive učilnice, 1874. 1. v dež. zak. 10. Ukazi oh učilniških poslopjih, 1873. 1. v dež. zak. 55.; 1875. 1. v dež. zak. 49. Nadzorna ohlastva nad ljudskimi učilnicami, 1870.1. v dež. zak. 157. Učiteljske izobraževalnice, 1869. 1. v drž. zak. 277., 463. ; 1871. 1. v drž. zak. 1. Pravna razmerja učiteljem v Krajncih, 1873. 1. v dež. zak. 64. Trgovski zakon, 1863. 1. v poslov, drž. zak. 1. Trgovske zbornice, ustanovljene, 1850. 1. v drž. zak. 711. ) 1868. 1. v poslov, drž. zak. 199. Trgovski povérjenci, 1852. 1. v drž. zak. 993.; 1857. 1. v drž. zak. 390. Zakon o novčnej borsi, 1873. 1. v drž. zak. 593. Zakon o blagovnej borsi, 1860. 1. v drž. zak. 103. Zakon o delniških družbah, 1873. 1. v poslov, drž. zak. 391. ; 1874. 1. v poslov, drž. zak. 249. Hranilnice, ustanovljene, 1844.1. v zb. prov. zak. 332. Obrtni zakon, 1859. 1. v drž. zak. 619. 106 Zakon v obrambo vzórkom (muštrom) kacega blagâ, 1858. 1. v drž. zak. 688., 707.; 1865. 1. drž. zak. 127. Zakon o svoboščinah, 1852. 1. v drž. zak. 817. Zakon, govoreč, od česa nij plačevati poštarine, 1865. 1. v drž. zak. 343. Kakó je železnicam dajati dopustila, 1854. 1. v drž. zak. 949. Patent o zemljiškem razbremenili, 1853. 1. v drž. zak. 737.; 1857. 1. v drž. zak. 701.; 1855. 1. v dež. zak. 64. VôjinsM zakon, 1868. 1. v poslov, drž. zak. 339. Eazpregled nadomestnih prihrânjencev, 1873. 1. v dež. zak. 22., 129. Jednolétni radovôljniki, 1868. 1. v poslov, drž. zak. 339. §§. 120-147.; 1869. 1. v dež. zak. 22., 41., 45., 77. Vojaške izobraževalnice, 1852. 1. v dež. zak. 222., 227., 276., 335., 445. Eazpregled odpuščenih vojakov in vojaško služno razmerje, 1872. 1. v dež. zak. 32. ; 1873. 1. v dež. zak. 128., 134. Brâmbovski zakon, 1869. 1. v poslov, drž. zak. 176. Ukazi o zemljarini, 1843. 1. v zb. prov. zak. 165. ; 1844. 1. v zb. prov. zak. 146. Postavljanje novega redd zemljarini, 1869. 1. v poslov, drž. zak. 197. Zgradarina, zapovedana, 1831. 1. v zb. prov. zak. 305. ; 1821. 1. v zb. prov. zak. 293., 305., 317., 337. Patent o dobitkovini, 1816. 1. v zb. prov. zak. 61. Patent o dohodarini, 1849.1. v drž. zak. 813., 651. Potrošnina, 1829. 1. v zb. prov. zak. 240., 346. Zakon o mitnini in o samotržji, 1836.1. v zb. prov. zak. 4., 52., 459. Pravilnik mitnicam, 1819. 1. v zb. prov. zak. 723. 107 Kazenski zakon o državnih pripâdkih, z 11. junija 1835. 1. Postavljanje novega redü narodnej banki, 1851. 1. v drž. zak. 381. Zakon o posojevâlnih blagâjnicah, 1873. 1. v drž. zak. 695. Posojevalnica na zemljišča, 1864. 1. v drž. zak. 215., 222. Posojevalnica trgovcem in obrtnikom, 1855. 1. v drž. zak. 615. Novčanstvu se postavlja nov réd, 1858. 1. v dež. zak. 241., 290., 437., 582., 547. Zakon, kolikšen bodi kolek o raznih prilikah, 1850. 1. v drž. zak. 455.; 1862. 1. v poslov» drž. zak. 179., 271. ; 1876. 1. v poslov, drž. zak. 65., 116. Ustroj sodiščem sploh, 1868. 1, v drž. zak. 335. Ustroj kranjskim sodiščem, 1867.1. v dež. zak. 98. Ustrôjni zakon o sodiščih, 1850.1. v drž. zak. 1101. Opravilni réd sodiščem, 1853. 1. v drž. zak. 381. Odvetniški zakon, 1868. 1. v poslov, drž. zak. 210. Beležniški zakon, 1871. 1. v poslov, drž. zak. 161. Sódnje oblasti pravilnik, 1850. 1. v drž. zak. 949. Obči državljanski zakonik, s 1. junija 1811. 1. Zemljeknjižni zakon, 1871.1. v poslov, drž. zak. 241. Eazprave o neprepirnih stvareh, 1854. 1. v drž. zak. 841. Obči zakon o menicah, 1850. 1. v drž. zak. 591. Kudarski zakon, 1854. 1. v drž. zak. 551. Kazenski zakon, 1852. 1. v drž. zak. 493. Kazenske pravde zakon, 1873. 1. v drž. zak. 397. 108 ITa znânje! Tega „Nauka" pisatelj je 1877. léta v Ljubljani pri pl. Elajnmajerji in Bambergi v nemškem jezici natisnil tudi še drugo knjigo, „Eepertorium" imenovano , katera malo ne o vseh avstrijânskih zakonih in ukazih pripoveduje, kdâj 50 bili razglašeni ter v katerem zakoniki jih je treba iskati. Omenjena knjiga našteva o vseh različnih stvareh do 30.000 ukazov, razvrščenih po tvarinah, ter ima abecedno kazalo. Na prodajo se po 2 gld. 50 kr. dobiva pri pl. Klajnmajerji in Bambergi v Ljubljani. -* 109 Obsrasei. Obrazec t. (na 11. strani.) Imenik vseh tistih (Turjaških) občanov, kateri imajo pravico voliti (§. 12. v obč. vol. zak.). Ta popis je ob enem tudi volilsk imenik (§. 17. v obč. vol. zak.). p Imena in priimki Kje Ima kdo stanoviSfie 4 Po koliko plačuje kateri davka na léto Opómnja gld. kr. Najprvi se zapišejo častni občani ali častni meščani ali ¦ tržani, koder jih je kaj, potem vsi tisti občani, kateri imajo sami ob sebi pravico voliti, naj-si plačujejo davek na prvo róko ali ne, ter naposled vsi drugi občani po vrsti svojega davka. V opómnjo se zabeležajo tisti, ki so morebiti izgubili volilsko pravico, ker so bili kaznjevâni itd. Obrazec 2* (na 11..strani.) Glasovnica občinske volitve v (Lužarskej) občini (§. 26. v obč. vol. zak.). I Kako" je volilcu ime ta priimek 1! 4 Voli sam ali po Bvojem po-oblaSSénci Katerega moža izbir* T občinski odbor, kadar teče volitev prvič kadar teče volitev drugič" 110 Obrazec 3. (na 11. strani.) Priglédnica občinske volitve (Pod Goró). J'j Ime in priimek tistega moža, kateri ob volitvi dobiva glasove Število glasov, kadar teče volitev prvič kadar teče volitev drugič Tó priglédnico je treba pisati na dva izvoda. Obrazec 4. (na 11. strani.) Vložili zapisnik II Kdaj je vloga prigla Stvar, o katerej vloga govori Kdaj In kako seje vloga reSila ter odposlala P Obrazec S. (na 12. stremi.) Zapisnik o razdânih domovinskih listih. Kakó je človeku Ime In priimek Ji ss t- I "o? N 01 *L 0) P. ••0 0) J«! *rt M rt J M) S 0) M »rt M rt Jj >3 o v .M M Če je na njem kaj posebnih. znamenj I 1 JS.S S «KO -H S Jd o > ! Po tem obrazci se more tudi naréjati zapisnik o razdânih poselskih in delavskih bukvicah. Ill Obrazec ß. (na 12. strani.) Zapisnik o tujcih. Kakó je tujcu ime in priimek 1 Kakšna je njega popotna izkaznica, katerega dné, meseca i an léta, kjé in kakšno oblastvo jo je spisalo Doklé bode popotna izkaznica v moči Kjé zdaj stanuje ter število te niže Opóm-nja Obrazec T. (na 12. strani.) Pôselski zapisnik. Kako je pAslu ime In priimek Od kód je doma ter število te nize Pri kom sluzi Odklé, doklé Kakšno izkaznico ima ter kakSna pisma i Obrazec S. (na 12. strani.) Zapisnik o pâzki na hudodelce. 1 I Kako je človeka ime in priimek i 1 Porodil seje Ukazalo se je, da je tréba nanj paziti Zakaj se nanj pazi? Prestalo (nehalo) se je nânj paziti t* 1 > 5 1 3 p II — 112 Obrazec 9. (na 13. strani.) Okrožnica. T katerej Tasi Dan, mésec in léto ter potrdilo, da je okrožnico rés preci-tal tist, komur je bila poslana V katerej vasi Dan, mésec in léto ter potrdilo, da je okrožnico res preei-tal tist, komur je bila poslana T Senodólji v 18. dan grudna 1878. léta Fenko s. r. v GAbričah T 20. dan grudna 1879. leta Smrdel s. r. Županstvo (Senožeške) občine svojim podobčinam in sta-rejšinam (služabnikom občinskega redu) daje tó na znanje: (Tukaj treba povedali, kaj se oznanja.) Obrazec IO. (na 13. strani.) Zapisnik, storjen v županskem uradu (Dobrépoljskem) v (17.) dan (aprila) 1877. (Gregor Strnâd iz Ponikev), hiž. štev. (5.), govori takó : (Tukaj treba ob kratkem zapisati, Sesa želi.) Obrazec 11. (na 13. strani.) Tročilne knjiga. ] Urftd, od katerega je priSlo pis&nje O čem plsAnje govori Komu in kâm naj se pisanje vroči F fcr. »fin, katerega se je pisanje vročilo Podpis tistega, komur se je vročilo 113 Obrazec 13. (na 14. strani!) Zapisnik, storjen ob seji občinskega odbora (MoraVškega) v (2.) dan (grudna) 1879., do poludné ob (9.) uri. V séji so bili: (Jurij Kraševec), župan. (Andrej Oblak), odbornik. (Matej Zakrajščak), odbornik itd. Župan je denes napovedal sejo, kajti na vrsti je nekoliko občinskih stvarij, o katerih se je treba dogovoriti, in pričel je razgovor, preštevši odbornike ter izrekši, da je zbor ukrepičen, ker se je vânj sešlo dve tretjini glasovalcev. (Semkaj dolu se zapišejo razprave in ukrepi, z dostavkom, kaj se je ukrenilo soglasno a kâj z večino glasov ; tudi je zabeležiti kake drugačne dogodke, n. pr. 8e je kdo Sel iz zbornice, ker je bil sam zapleten v katero stvar, ki se je o njej bilo treba razgovârjati, ali ce je koga prvosédnik posvaril z besedami: „to nfj po redni" itd.) Obrazec 13. (na 16. strani') Prisega služabnikom občinskega redu. V Boga vsemogočega in vsevedočega prisézam, da, postavljen v služabnika občinskega redü (v Sodražici), hočem z največjo skrbnostjo, s trdno vernostjo in tesno po svojej vésti pospeševati moč zdanjih zakonov in ukazov, razglašenih zató, da bi si mogel vsak biti v svésti života in svojine ter da bi se ohranil mir in réd mej ljudmi; prisézam, da hočem ovaditi vsa-cega zakona prestopek, ne gledaje ni prijateljstva ni sovraštva niti ne svojega prida ali svoje kvâre; takó tudi, da ne bodem nikogar nedolžnega lažnjivo tožil ali nanj obračal sumnje; da hočem brez nobenega vprašanja vselej do konca zvršiti vse, kar in kakor mi ukaže ali moj župan ali mi naroče uradóvi, ter da se brez vednosti in privolitve svojih načelnikov v ničemer ter nikoli ne bodem ogibal svojih dolžnosti]. Takó mi pomoči Božje! 8 114 Obrazec 14. (mas 17. stremi.) Rubîlna izkaznica o dolgovih. Podžtipu (Juriju Krču) se ukazuje, da dolžnikom, imenovanim tu notri, zarubi premičnino ter da zarubljene stvari popiše. Od dolžnikov, ki nanje v tej izkaznici merijo čisla (5., 6. in 7.), treba zarubljene stvari premekniti k županu. Ob enem se ukazuje, da cenitev in dražba zarubljenih stvarij bodi v (12. dan avgusta) in v (2. dân septembra 1878. L), obakrâti ob 10. uri do poludnein to tam, kjer bodo zarubljene stvari, ter napoveduje se, da je ob drugej dražbi sméti zarubljene stvari prodati tudi izpod cenitve. Podžup naj to oznani dolžnikom ter zadnjo nedeljo poprej dražbo okliče pred župljansko cerkvijo. V županskem urâdu (Slâvinskem) v (1. dân julija, 1878). Ivan Kalister s. r. župan. ! 1 J Dolžnikovo Dolžan je Popis rubljene premičnine, z do stavkom j kâm se je morebiti predejäla es C j I ! I •2, I ko i ime in priimek S i I ! Koliko '5* rt ,0 o» "-> o •'S M o ©>» ©'S W a o PH gld. kr. gld.|kr. gld. kr 115 Obrazec IS. (na 20. strani.) Inventar (Kónpoljske) občine, (1877.) léta. 1 i Stvari občinske imovine Koliko je to vredno Opóinnja vsako posebe vse vkupej gld. kr. gld. kr. Nepremičnina .... Orodje in priprava . . Občina ima terjati . . Občina je dolžna . . . 8* 116 Obrazec Iß. (na 20. strani.) Pvoraéun o dohodkih in troških (Mokronoške) občine, kolikeršni kažejo da bodo (1880.) léta. II 2U DohOdki Župan je bil postavil gld. kr. Občinski odbor je po trdil gld. kr, Opómnja Inveatârsko čislo (5.) kaže, da je (1879.) léta gotovine ostalo terjati........ Iz občinskih gozdov bi se dalo izküpiti....... ZakupSSino od zemljišč bode ZakdpBčine od brodii bode LOvSčine bode...... Séjmske äatorine bode . . . Mostarfnske zakupsčine bode Obresti) od obligacij bode „ „ dolga (JarnéjaDo-bide) bode...... Od pregledovanja katastersklb. map se na léto dobiva povprek po....... Vsega vknp . 117 tn>0 4Î >o"° Troški Župan je bil postavil gld. kr. Občinski odbor je po trdil gld. kr. Opómnja Inventarsko čislo (6.) kaže, da je (1879.) léta občina ostala dolžna..... > . Cesarskih davkov in namestkov se plačuje po..... Občinskemu pisarju bode plače Pisârnica, in česar sé v njej potrebuje, vzame .... Občinskemu podžupu (biriču) bode plače ...... Ubožcem se di...... Občinskim oblastnikom za njih potrebne poti poj de . . . Logarju in poljâkn bode mezde Vsega vkup . Trožkov bode . Ako se ti troSki primerijo do-bodkom, katerih je . . . to bode nedostâtka Nedostâtek je treba takó namestiti, da se po (3) gld. naklade navrže na vsacih 100 gld. davka, plačevanega na prvo roke, a županu se daje oblast, poskrbeti, da se bode to rés moglo zgoditi. V županskem uradu (Juhänskem) v (8. dan marcija, 1880.) Župan s. r, Občinski svetniki s. r. . Občinski odborniki s. r. 118 Obrazec If. (na 28. strani?) Vstav o pasjem davki v (Razdrtskej) občini. Po deželnem zakoni s 13. decembra 1868. léta (dež. zak. v 18. letniki 1869. 1.) v (Razdrtskej) občini od denes naprej postavljamo pasji davek. Po 3 gld. davka je na leto plačevati od vsacega psa, kadar navrši 2 méseca; od priklénenih, lovskih in vprežnih psov se daje po pol menj davka. Ves davek je ob enem plačati uže naprej. Vsak pasji gospodar treba da v 14 dneh potem, kadar se bode oznanil ta ustav, svojega psa zglâsi občini ter mu kupi znamenje, da ga bode pes nosil za vratom. Znamenje ima število davčnega registra v sé udarjeno. Vse pse brez tega znamenja polovi kožedirec, a prve 3 dni se bodo vender, vsâk za lgld. 50 kr. plačila, zopet vračevali gospodarjem, če morejo dokazati, da so rés uže odšteli pasji davek. Kadar bode 3 dni minólo, potem se tak pes ubije, in takó tudi vsak pes, od katerega nehče gospodar plačati davka. Tega ukaza prestopnike zadene do po 10 gld. globe ali do po 48 ur zapora. Iz županskega uradu (Razdrtskega) v (1. danjanuvârja, 1870). Obrazec it. IS. (na 29. strani?) (Išči obrazca št. 14.) Obrazec H. 19. (na 29. strani.) Blagajniški dnevnik (Kameniške) občine, 1878. léta. jI V kateri dan in mesec Koliko In sakiij se je prejelo ali potrošilo Dohodki Troški i gia. kr. gld. kr. Obrazec 20. (na 29. strani.) Račun o (Lipâvske) občiae dohodkih ia troških, (18 . . leta). 1 Dohodki Nadejati se je bilo prejemkov Tega je občina Opómnja iz poprejšnjih let letošnjega léta vsega vkup res prejela terjati ima izbrisala, ker se nrj dalo izterjati gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. Î If J' Troški Izplačati je treba Tega je občina Opómnja od poprejšnjih lét letošnje léto vsega vknp rés plačala dolina ostala gld. kr. gld. |kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. • Obrazec 21, (na 30. strami) Izkazilo, koliko se je v poglavitnih stvareh proračun (1878. léta) prilégel resnici ter kake naklade je Mo (1879. léta) zaradi nedostatkov treba navreči na davke, kakor dovoljuje ministerski ukaz s 26. majnika 1874. léta, št. 3714- Ta nedostatek se je nadomestil z nakladami k davkom Po koliko gld. se je navrglo na vsacih 100 gld. vsacega teh različnih davkov na prvo rtfko, in tó tako, da je dâla na drago röko, in tó takó, da je dâla dohodkov troäkov prebitka nedostâtka zemljarina zgradarina dobitko-vina dohoda-rina potrošnina itd. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gia. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. • 121 Obrazec 22. (na 32. strani) Tajska knjiga. Si t Kakó je tujcu im^ in priimek Kje je njega navadno stanoviSče Kakšno popotno izkaznico ima Kdo gaizprémlja Kam je namenjen oditi I Obrazec 23. (na 46. strani) Zapisnik mesóvnega oglednika. V katero leto V kateri dân in mésec tei ob katerej url je mesa ogledoval Ime in priimek gospodarju, od katerega je zi vince kupljeno Izmej kakšne živine ie ogledovano živino e Ali je Ži-vinče zdravo ali ne Ime in. priimek ogledniku i Obrazec 24. (na 47. strani.) Kakó je govedini postavljati ceno. ih i Kakó je kupcu in proda-jacu ime in priimek, ter od ktf d sta Pitane živine prodane Volovskili kož prodanih .Loja prodanega i o "F tézn mésu in loju céna o t teža céna teža céna kil gr. glcLJkr. kil gr. gia. kr. kil gr. gld. kr. 122 80 gld. . — kr. 2 » 10 » — n 42 » — n 42 21 n Iz teh zabelézkov se da najti, po čem je povprek kilogram pitane živine, kilogram kož ~in kilogram loja. To se na pr. dohode takó : Troški: 1. Za živinče, težko 200 kilogramov, denimo kupa 2. Potrošnine............. 3. Po 20 od sto vôjinske naklade, zatorej . . 4. „ 20 „ „ naklade v deželni zaklad, zatorej 5. „ 10 „ „ občinskih naklad, zatorej . . ti. „ 3 „ „ recimo da svoj dobiček in mesarski troški vzemó od kupa, katerega je bilo 80 gld., zatorej.........2 „ 40 „ Vsega vkup . 85 gld. 55 kr. Dohodki: 1. Za 25 kilogramov loja........9 gld. — kr. 2. „ kožo, ki je imela 25 kilogramov, ... 10 „ — „ 3. Zatorej se za 165*) kilogramov mesa izktipi 66 „ 55 „ Vsega vkup . 85 gld. 55 kr. Troški so povrneni ter našli smo, da je mesó treba sekati po 40 kr. kilogram. *) Pródalnega mesa je Šteti samo 165 kilogramov; kajti od 200 kilogramov je vzeto najprvo 25 kilogramov loja, a po 5 kilogramov od sto (tukaj 10 kilogramov) upade mesa potlej , kadar se uhladi; koza in otrôba (drób) se ne vStóva, ker živinsko težo po navadi ustanavljajo takó, da jemljó vanjo le čisto mesó in lój. Obrazec 25. (na 64. strani.) Ubožni list. S tem listom podpisani občinski župan svedoči, da (Ivan Potrébnik), s pridevkom tudi (Požar) imenovan, doma iz (Gabrija), hiž. št. (3.), po svojem domovinstvi štet v (Dobravsko) občino , nema niti premičnega niti nepremičnega blaga niti ne svojega človeka nobenega, kateri bi zânj plačal po zakoni, ter da zatorej od njega nikakor nij moči izterjati onih (84 gld. 25 kr.), katere je na njegovo bolezen in strežbo (Ljubljanska) mestna bolnica potrošila v (tretjem) četrtletji 18 . . léta. Iz (Dóbravskega) županskega uradu v (2. dan januvârja, 18 . .) (Ime in priimek) (Ime in priimek) župnik. župan. 123 Ohfis.ee 26. (na 54. strani.) Sveuocfoa v izprejémanje kacega nâjdenôka. Potrdilo se daje, da je ženska, katera je s sobój prinesla to svedočbo, (Marija Nósanka), žena (Marka Nósana), doječa drugi mésec, doma iz (Bibniškega) okraja, (Ribniške) župnine, iz (Gorenje Y asi), hiž. štev. (9.), in da je v 23. leti, trdnega zdravja, ter da ima dvoje svojih živih otrok. Ona želi v odréjo dobiti najdenčka (nâjdenko), ki naj se jej v róko da brez skrbi, ker ga (jo) rés more hraniti in je vrhu tega žena tudi blagonrâvnega žitja, da se zatorej nij bati, kakor bi otroka hotela iméti v zle namene ali da bi ž njim grdó delala. Iz (Ribniškega) županskega uradu v (15. dan aprila meseca, 18 . . leta). (Imé in priimek) (Imé in priimek) župnik. župan. Ohrâzec ST. ina 58. strami.) Cislo v zapisniki (127). (Trebanjskega) okraja. Živinski popotni list o govedih iz (Dédej'e Vasi), kjer zdaj nij goveje kuge. Prodaj &Lu ime in priimek ter kjé ima stanovižČe" Pogonjiču ime in priimek ter kjé prebiva Popisovanje gnane Sivine Če ima na sebi kaj vžgauega znamenja ¦ L i na désnej strani na lévej strani na désnej strani na lévej strani spredaj zadaj Daje se potrdilo, da je ta živina bila zdrava, prédno se je gnala proč, ter da niti tód niti po obližji nij goveje kuge. Iz (Trebanjskega) županskega uradu v (27. dan oktobra, 18 . .). (Irne in priimek) župan. 124 Obrazec SS. (na 65. strani) Godčevsko dopustilo. Dopuščeno je (Luki Obrezi) iz (Cirknice), hiž. štev. (27.), v (26. dân januvarja meseca, 18 . . léta) smeti čez uro točiti in tudi napraviti plés ter najeti 4 godce. Plačal je pristojbine: za godčevsko dopustilo.......... godbarine od 4 godcev, od vsacega po 17 '/2 kr. zató, da bode imel čez pol noči odprto krčmo . Vsega vkup gld. Iz (Cirkniškega) županskega uradu v (24. dân januvarja, 18 . .). 5 70 5 80 (Ime in priimek), župan. Obrazec 29. (na 65. strani.) Zapisnik o gódéevskih dopustilih. O godčevskih dopustilih in o dovolitvah, točiti čez uro, naj ima občinski urad tak zaporedoma tekoč zapisnik : I 1 1 Ime in p riim ek i 1 Plačal je Ubožnega zavoda starejSinstvo potrjuje, da je res prejelo te novce za godčevsko dopustilo za dovolitev, točiti čez uro gld. kr. gld. kr. 125 Obrazec 30. (na 68. strani) Ženitovanjska zglâsnica. Podpisani županski urad (Planinski) s to zglâsnico uradno svedôëi, da se je rés k njemu zglasil (Pavel Kujâvec), ki je na-vršil (27.) léto, doma iz (Ivânjega Sela), hiž. štev. (3.), (Planinske) župnine, ter povedal, da se misli oženiti z (Agato Podr-žajevo), ki je navršila (20.) leto, doma iz (Grčarjevca), hiž. štev. (L), (Planinske) župnine, ter dostavljeno hodi, da te ženitve ne upira nikakeršna zakonita zadeva. Iz (Planinskega) županskega uradu t (27. dan julija, 18 . .). (Ime in priimek), župan. Obrazec 31. (na 68. strani) Zapisnik o ženitovanjskih zglasuicah. I ! 0 f Ženinu» Sevésti Î line in priimek i 1 i ! 1 i 1 Ime in priimek 1 i i i 1 Obrazec 32. (na 68. strani.) Občinska knjiga-matica. 1 i Občanom imena in priimki Kakšno dostojanstvo ali délo imajo Občilu je T ! j T ! 1 f i ! T § I j. 1 ¦J O a rt p rt -O-S O*3 t davka na prvo roko vsako léto po gW. kr. 126 Obrazec 33. (na 70. strani.) Domovinski list, s katerim (Vidrijska) občina svedoči, da ta, ki mu je ime ! (Peter Besilj), in je po svojem dostojanstvi, obrti, ali rokodelstvi : (rudokop), neoženjen aH oženjen: (oženjen), ima domovinstvo v tej občini. Iz (Vidrijskega) županskega uradu v (20. dan julija meseca, 1878. léta.) Svoj podpis tistega, komur se daje domovinski list: (ime in priimek.) V imeni vse občine: (ime in priimek) : župan. Obrazec 34. (na 79. strani) Proračun ob učilniških potrebah, kar se tiče razhodkov in dohodkov (1880.) učilniškega léta v (Kostanjeviškej) učilnici. Cislo vsakej stvari posebe Razbodki Koliko gld. kr. Opómnja H. . III. IV. V. VI. VII. vin. Za popravljanje in beljenje ueilnißkega poslopja.......... „ drva po učilniških sobah .... UčilniSkemu služabniku bode plačila Dimničarja se da......... V mâle potrebe, na pr. za krédo, za góbe, za črnilo itd., pójde...... Za učila............ Dolžna je učilnica od lanskega léta . . Raznih troškov bi utegnilo biti . . . Vsega vkup . rt. in. D o ta o d k i V blagâjnici je ob zadnjem računi bilo prebitka.......... Terjati ima učilnica iz poprejšnjih lét Baznih dohodkov bi utegnilo biti . . Vsega vkup . Ako se ti dohodki primerijo gornjim razhodkom, kaže nedostatka . . . in prositi bode (Kostanjeviske) občine, da ga založi. Pomnoženi krajevni učilniški svet (Kostanjeviški) t (i. dan novembra, 1879, léta). 127 Obrazec SS. (na 81. strani.) Zapisnik o dražbi. Županski urâd (SmlédsM), denes po opravilih v (Zapôzih), v (27. dan oktobra meseca, 1879. léta.) Pričujoči so: na konci podpisani možje. Prošnji (Mihaela Kopitarja) iz (Zapógov) se je njegovega premičnega blaga dražba dovolila ter postavila na denašnji dan ob (9.) uri do poludné, kar je tudi bilo pred (Smlédsko) žup-ljânsko cerkvijo oklicano, kakor je tód navada. Vsacemu, kdor je na dražbo prišel, bodi povedano, da je kupljene stvari treba takoj plačati v gotovini ter jih v 24 urah potem premekniti drugam. Čislo, zaporedoma tekoče Stvar, katera se prodaje na dražbi Po cém seje cemia Ime in priimek tistega, kdor kaj klipi oa dražbi Poiémseje stvar odvedla Komu so se oddali iz-kiipljeni novci gld. kr. gld. kr. Obrazec 3ß. (na 81. strani.) Zakupni zapisnik. Županski urâd (Topliški), denes po opravilih na (Obrhi), v (30. dân marcija meseca 1879. léta.) Pričujoči so: na konci podpisani možje: Prošnji (Petra Mâleja) z (Obrha) se je dovolilo, na drobno v zakup dati svoje četrtinsko zemljišče, ter dajanje v zâkup se je postavilo na denašnji dân ob (9.) uri do poludné, in to takó, da bode vsak kos posebe in vsak na svojem mesti oddajan v zâkup. Vse to je bilo v (23. dân tega meseca) pred (Topliško) župljansko oerkvijo oklicano, kakor je tód navada. 128 Vsâk, kdor je semkaj prišel, kaj v zâkup jemât, naj posluša té uvéte: 1. Zemljišče se v zakup daje na drobno, vsak kos posébe, in zakupljeno ostane 5 zaporedoma tekočih lét od zdaj naprej. 2. Zakiipščina se bode (Petru Mâleju) plačevala vsacega pol léta naprej, o st. Juriji in o sv. Mihaeli. 3. V zakup se daje po katasterskej mapi, a (Peter Mâlej) ne more biti porok, da bi na tej mapi rés bilo vse na tanko prav izmerjeno. 4. Dolžnost je, kadar bode minolo 5 lét, da se zemlja svojemu gospodarju zopet vrne vsa takó obdelana, kakor je denes, in prepoveduje se, na tem zemljišči kakó drugače ali po novem začenjati kmetovati, hôsto nad potrebo sekati in jo prenarejati ali v travnike ali v njive, košenino preorâvati v polje, orne njive ostâvljati (puščati) v celino, da bi se pô-njih kosila trava itd. 5. Dolžnost se naklada zakupniku, po vinogradih trsje (trte) grôbati in pozasâjati, koder in kakor bode treba, ter zemlje sploh nikoder ne opuščati. 6. Öe zakupniku pridelke vzame toča, slana, povódenj ali kaka drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nikoli nič zakupščine utrgâvati. 7. Zakupnik treba da tudi plača kolek na zakupni zapisnik, kolikor namreč ga pride nanj. 1 u Kacega obdelovanja je ta ali ta kos zemlje: ali je namreč njiva ali travnik itd. Katero Število na mapi ima Po čem je bil prviË klican Po Čem seje oddal v zakup Zakupniku iiné in priimek gia. kr. gld. kr. 129 Obrazec 39. (na 82. sbrami.) Kazenska razpredelnica. 1 1 ZatoŽencu ime in priimek, koliko lét je navržil, ali je oženjen aH ne-oženjen, kacega obrta ali dosto-janstvajein kje prebiva• Ovadniku insvedô-kom ime in priimek, koliko je kateri lét navršil, ali je oženjen ali neoženjen, kacega obrta ali dostojanstva je in kjé kateri prebiva If! Razsodba II H Î Obrazec 38. (na 85. strani.) Razglas mladeničem, kateri stopajo v vojaško dôbo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 18 . . leta, napoveduje se s tem oznanilom vsem po (Vrhniškej) občini pre-bivajočim domačim in vnénjim mladeničem, kar jih zdaj stopa v vojaško dôbo, namreč kateri so se porodili 18 . . léta, da se vsak od njih mej tistim časom, kar ga bode létos od začetka do konca grudna meseca, k županskemu uradu (Vrhniškemu) zglâsi ali sa-mosôbno (to je, da sâm pride) ali pismeno, — ako ne, vsacega doleti kazen po zakoni. Kar je vnénjih mladeničev te vrste po občini, ti naj s sobój prinesó pisanje, iz katerega je videti, koliko lét so navršili in od kód so. Ob enem se napoveduje vsem, kateri si mislijo prositi ali časne osvoboditve ali osvoboditve od dejanja ke službe vojaške, da mej tistim časom, kar ga bode létos od začetka do konca grudna meseca, županskej pisarnici (Vrhniškej) izroče vsa svoja zakonita pospešila (dopóvedi, svedočbe itd.). Iz županskega uradu (Vrhniškega) v (28. dan novembra 18 . .). (Ime in priimek.) župan. 9 Obrazec 39. (na 85. strani.) Iz (Litijnskega) okraja. (Kotredeške) občine. Imenik vseh mladeničev, kateri 18 . . léta pridejo v navadni vojaški nabor I. vrste (porojenih 18 . . leta). Ü ! 1 V nabor klicanemu mladeniču ime in priimek ter tudi pridevek, Se ga ima Iz katerega mesta, trga ali vasi, iz katerega okraja in iz katere dežele j e doma, ter v kateri mésec in dân se je porodil Kakšne vére je Oženjen ali ne-oženjen, ter Če ima ali néma otrók Krstno ime in priiinc k 1. očetu, 2. materi Kakšno umételjnost zna oča, kakšen obrt ima, ter kaj počenja Se vrhu tega i 2 3 4 5 6 7 8 Anton Hi4ej, s pridevkom: B o j cev Anton iz vasi: TenetiŠČa, Litijnskega okraja, Kranjske dežele katoliške oženjen, a nema otrók (ima dvoje otrók) Matija; Margareta Jelenčeva kmet je in u krčmar V nabor klicani mladenič znâ. Katero Se drugo umételjnost zna mladenič, kakšen obrt ima ter kaj poßenja še vrhu tega V katerej občini, v katerem okraji in v katerej deželi ta mladenič zdaj prebiva Ali'se je zglâsîl ali ne, ter ali j e to storil samosôbno ali pismeno, ali ga je morebiti z glasil kdo drug It tema dostavlja 1 I co "O bo ii Ü župan okrajno oblastvo 9 10 11 12 13 14 15 16 17 znâ - ne ne (tudi) zna kmetovati, vrhu tega je zidar in po zimi hodi v Hrvate delat v Litijnskej občini, Litijnskega okraja, Kranjske dežele (zglâsil samosobno) „ t pismeno) (zglâsâ ga je oČa Matija Hitej) (nij se zglâsil) 131 Obrazec 4P. (na 86. strani.) Dopóved iz krstnih (rojstvenili), poročnih in mrtvaških knjig-mâtic, kar se tiče obitelji (Filipa Kožemala), doma iz vasi (Bród) imenovane, hiž. štev. (4.), v občini (Dolenjega Logatca.) Ime in priimek ter tudi pridevek, če ga kdo ima V kateri dan, mesec in léto se je porodil na ¦"¦-o II W 1 Kakšno umételj-nost zna, kakšen obrt ima ter kaj počenja še vrhu tega V kateri dan, mesec in léto je kdo iz té obi-telji odmrl i 1 2 3 4 5 6 7 Oca: Jakob Kožemal, s pridevkom Kokošar; Mati: Marijana Grudnova ; Otroci: Jârnej, porojen 18 . .1. ; Apolónija, porojena 18 . . L; Anton, porojen 18 . . L; Filip, porojen 18. .1-, to je ta, kateremu se prosi časne osvoboditve itd. v 29. maj-nikal8 . . léta rt . co S prost kmet je Mati Marijana v 18. a-prilal8..1. ; brat Jârnej v 7. janu-varja 18.. 1.; sestra Apo-lonija v 19.februvâr-ja 18 . . 1. ! P ! Iz (Logatske župnine) v (8. dan januvarja 18 . .). Da je vse takó res tudi v knjîgah-mâticah, svedoči držitelj kiijig-matic : (Ime in priimek.) Optfimija. a) Najprvo se zapiše oča, potlej mati, da-si morebiti sta uže odmrla, kar je treba zabeležiti v odménjeni razpredélek, in vrhu dostaviti, v kateri dân, mésec in léto se je tó zgodilo. Za roditeljema so na vrsti otroci po svojih letih, od največjega do najmanjšega, ter mej njimi tudi ta sin, kateremu se prOBi osvoboditve. Zamolčati nij nobenega otroka. Če ne živi mej svojimi, ker je na pr. vzét na vojsko, ali ker je drugje naseljen v tem ali kacem druzem selisci, v tej ali kakej drugej občini ali v tujej deželi, ali ker se je kara priženil ali Sel iz dežele ali izgubil se po svéti, da nihče ne vé, kâm, naj se to dene v opómnjo. Imenovati je tudi tiste otroke, kar je uže mrtvih. b) Ako si mladenič osvoboditve prosi zató, ker je on jedini vnuk, naj se obitelj postavi takó po vrsti: 1. déd, 2. baba, 3. oča, 4. mati, 5. strfjci,*) 6. otroci. *) Strijoi so ooétini bratje. 9* 132 Obrazec 4M. (na 86. strani) SvedoČba v časno osvoboditev od vojaščine. Midva podpisana občana, katera imava tudi vsak po svojega sina tacih lét, da bodeta klicana v prihodnji vojaški nabor, pa jima ne prosiva časne osvoboditve ali rešitve od dejänjske službe na vojski, pričava, da (Filip Kožemal), porojen 18 . . léta na (Brodi), hiž. štev. (4.), rés ima doma toliko in tacih svojih ljudij, kolikor in kakeršnih je zapisanih v dopóvedi, ki je priložena sub A., in da nihče izmej njih nij zamolčan, ter da (troje ali- četvero, petero itd.) teh ljudij hrani in redi on sâm. V izpisek iz davčne glavne knjige lastninske naj se pogleda, koliko orje ta obitelj zemljišča ter po koliko plačuje davka na léto. Midva pričava, da je ta izpisek do konca resničen ter dostavljava tudi to, da se bode ta obitelj hranila zelo s težka, če se njé zemlja začne drugače obdelovati, na pr. če se da v zakup ali če se delavci bodo najemali. Tem ljudem žitek skopóma dajó (poljski pridelki in živinska ter svinjska prireja itd.). To stvar na tanko presodivši ter po svojej vésti razmislivši na vsako stran, svedočiva, da je (Filip Kožemal) svojim ljudem rés doma takó zelo potreben, da ne bi imeli ob čem živeti, ako bi njega dalje časa ne bilo mej njimi; tudi pričava, daje do zdaj on tej svojej dolžnosti ustrezal, kolikor je mogel. Občinska moža: IiUka Ovsec s. r. Jožef Prosénec s. r. Potrjam, da je vse to, kar se zgoraj piše, do konca rés, ter da sta občinska moža to svedočbo tudi rés sama podpisala vsak s svojo rokó, in dostavljam, da imata vsak po svojega sina tacih lét, da bodeta klicana v prihodnji navadni vojaški nabor, in to (Luka Ovsec) sina (Andreja) (I.) naborne vrste, a (Jožef Prosénec) sina (Vrbâna) (II.) naborne vrste. Iz županskega uradu v (Dolenjem Logâtci) v (18. dân januv&rja 18 . .). Župan : (ime in priimek.) 133 Obrazec 4,2. (na 86. strani.) Svedôcba v rešitev od dejânjske službe na vojski. Midva podpisana občana, katera imava tudi vsak po svojega sina tacih lét, da bodeta klicana v prihodnji vojaški nabor, pa jima ne prosiva časne osvoboditve ali rešitve od dejânjske službe na vojski, pričava, da ima (Ivan Pavša), porojen 18 . . léta (na Brézovej Gôri), hiž. štev. (2.), domovanje, kakeršno je zazna-menâno v prišitem izpiski iz davčne glavne knjige lastninske, ter da plačuje državnih davkov toliko, kolikor mu jih je v tej knjigi pripisal c. kr. davčni urad; takó tudi, da tó zemljišče , ki ga je (Ivan Pavša) naslédoval po svojega ujca (Gregorja Vranica) smrti, rés more petero družine rediti, a da štirikrat toliko Ijudij ne bi moglo, in da je (Ivan Pavša) imovnik te nepremičnine, katero sam obdeluje, na njej stanovito sedeč. Občinska moža : Matej Žnrbej a. r. Martin Perrttec s. r. Potrjam, da je vse to, kar se zgoraj piše, do konca rés, ter da sta občinska moža to izpričevalo tudi res sama podpisala, vsak s svojo rokó, in dostavljam, da imata vsak po svojega sina tacih lét, da bodeta klicana v prihodnji navadni vojaški nabor, in to (Matej Žurbej) sina (Jurija) (II.) naborne vrste, a (Martin Periitec) sina (Vladislava) (III.) naborne vrste. Iz županskega uradu (na Krškem) v (24. dan februvarja 18 . . léta). Župan : (ime in priimek.) Obrazec 43. (na 87. strani.) Razpreglednica vseh odpustnikov in prihrânjencev (Grasljiipeljske) občine. V katerem vojaškem krdeli služi kateri S m Kakänega čina je Kaka mu je irne in priimek Eje za trdno prebiva Obrazec 44. (na 87. strami.) Zglasîlna knjiga o vseh odpustnikih in prihrânjencih (Borovniške) občine. * V kateri dan, mésec in léto se je zglasil kateri SB'S rt »-g ¦»$ o> P- rt a ^ iS Kako mu je ime in priimek Kjé ima Zglasil se je, Î ,|l politi Sni razpre-glédniokoh'3 razpregledni dopo! nitveni okoliS % da misli oditi v katero vas, trg ali mesto ? v kateri okraj ? doki é ostane tam? ' Obrazec 45. (na 89. strani.) Popiselt vseh prostorov, pripravnih vojakom v nastanitev po (Tememškej) občini. ! 1 Gospodarju ime in pri imeli Prostor, pripraven vojakom v nastanitev o3 '5* B ¦o & O Koliko je Koliko more na stân priti vojakov 1 koliko je konjušnic koliko ko-lâraic koliko kacih drugačnih vkladališč sób Častnikom. stanic ob navadnih prilikah. za največjo silo Čffllo, zaporedoma tekoče dan mesec <° v katero léto od katerega vojaškega krdela ime seliš Su hižno Število častnikov primapla-nistov prostih vojakov koliko noßij ti g-ä »o a>' irr