Razne stvari. Iz domacih krajev. (Mil. knez in škof) se odpeljajo prihodnji teden na Dunaj k Skofovskemu zborovanju, ki se za6ne dne 7. novembra. (Imenovanje.) Č. g. Ivan Vreže, veroučiteli na mariborskem u6iteliiS6u, je imenovan udom izpraSevalne koraisije za u6iteljsko usposobljenost. (I* vojaških krogov.) Stotnikom prvega rsureda je imenovan gosp. Martin Žunkovi6, učitelj na kadetni šoli v Mariboru. Nadporo6nikom je imenovan g. Bogumil Žitek, pri 4. pionirskem bataljonu v Ptuju. (Za slovensko mladino.) Za mladinsko slovstvo velezaslužen gosp. Anton Kosi, u6itelj v Središ6u, je izdal ravnokar že VIII. zvezek Zabavne knjižice za slovensko mladino. Vsebina zvezka je zanimiva, duh, v katerem je knjižica urejena, vse hvalevreden, zato opozarjar.no prijatelje mladine z veseljem na ta zvezek, da ga omislijo sebi in mladini. (Za železničarske uslužbence.) Železniški minister je obljubil, da se železničarskim uradnikom in uslužbencem zboljšajo pla6e letos s 1. novembrom. Za to zboljšanje pla6 imata najye6 zaslug krš6ansko-soeialna poslanca Tuzel in dr. Krek. A kaj storijo mokraški poslanci za delavce ? Ni6, samo kri6ijo. (Nesreča.) V sredo dne 18. okt. se je v Preradu fare Sv. Marjete niže Ptuja požgala 61etna deklica J. Korpar. Pasli ste s starejšo sestrico krave ter kurili ogenj. Starejša deklica gre, da zavrne krave, med tem pa pride mlajša preblizu ognja in obleka se ji vname. Sko6ila je sicer v neko mlako, a prepozno, že drugi dan je vsled opeklin revica umrla. (Novi štajarski namestnik.) V državnozborskih krogih se govori, da pride tržaški namestnik grof Goess ^v Gradec kot namestnik. V Trst pa nameravajo poslati barona Dipaulija, ker bi se ga radi iznebili iz državnega zbora, kjer ima velik upliv. O grofu Goessu se govori, da ga usposoblja za namestniški posel bolj njegovo grofovstvo nego njegove zmožnosti. V Trstu je plesal po taktu laških uradnikov in je bil vsled tega pri Slovencih skrajno nepriljublien. (Umrli.) V Št. Juriju ob južni železnici je umrl dne 25. t. m. gosp. Ivan Šuklje, c. kr. poštar in posestnik, o6e znanega narodnega zdravnika dr. Hinka Šukljeta v Celju. — V Št. Petru v Medvedovem selu je umrl bivši ondotni učitelj gsp. Anton Kristan v starosti 71 let. (Naenkrat znajo slovenski). Celjski trgovec z železnino Joh. Radakovits je hud Nemec, kateremu slovenš6ina nikakor ne diši. Pa6 pa mu diše slovenski groši. Ker so se v zadnjem času za6eli slovenski trgovci gibati ter premišljevati, ali bi še nadalje jemali železo pri naSih narodnih nasprotnikih, Radakovits ni bil len ter dal hitro tiskati samoslovenske dopisnice, s katerimi naznanja slovenskim trgovcem prihod svojega agenta. Toda slovenski trgovci vkljub tem dopisnicam še nadalje premišljujeio, kako bi se izvili nemškim trgovcem. In prav je tako! (Popačenost mladine na celjski nemški gimnaziji) O tej stvari smo dobili naslednje pojasnilo: Sorodniki pokojnega dr. Janeži6a so pri grobu izro6ili nektere vence s trakovi učenkam šolskih sester, da jih nesejo domov. Na potu proti domu, ne na pokopališ6u, potegne, kolikor se je dosedaj dognalo, splošno znan razposajen fant prvega gimnazijskega razreda za slovenski trak tako, da pade venec in trak deklici iz rok in ga pobere 6. šolska sestra. Potem fant zbeži. Nekteridrugi fanti (eden ali dva) so še klicali: Abzug Windische! Trak torej ni raztrgan, venec tudi ne, in se ni ni6 vplenilo. Venec je daroval Sokol in ne Čitalnica. (Duhovniške spremembe.) C. g. Jožef Kardinar, verou6itelj na samostojnih slovenskih gimnazijskih razredih v Celju, je nameš6en kot verou6itelj na višji gimnaziji v Celju. Na samostojne slovenske gimnazijske razrede pride 6. g. A. Cestnik, dosedaj mestni kapelan v Brežicah. Za Brežice je nastavljen 6. g. Frane Lom, dosedaj v za6asnem pokoju. (Iz Frama) nam pišejo; Dne 26. okt. je pobrala nemila smrt g. Andreja Vehovarja, bivžega kmeta na Slivnici, ki je zadnji 6as živel v Framu pri svojih goricah. Pokojnik je bil dober kristijan, pa tudi zvest Slovenec, ki je pri vseh volitvah stal neprestraSeno na narodni strani. V svoji dolgotrajni bolezni je opetovano sprejel svete zakramente. Njegovo truplo je na Slivnico prepeljano. N. p. v. m.! (JLz Šole.) Nadu6itelji so postali gg.: pri Sv. Antonu pri Sevnici Jurij Avgustin6i6, u6itelj v Dobju, pri Sv. Petru v Medvedovem selu Alojz Strmšek, u6itelj-voditelj ravnotam, v Podgorju pri Slovenjem Gradcu Matija Šmid, u6itelj-voditelj ravnotam. U6iteljem-voditeliem pri Sv. Nikolaju pri Slov. Gradcu je imenovan Štefan Rataj, u6itelj v Slivnici pri Celju. Podučitelj na nemški Soli v Konjicah je postal g. Alojz Weixler, dosedaj podu6itelj v Sv. Ožbaltu ob Dravi. V Sv. Ožbalt ob Dravi pride gdč. Ostermann, podu6itelj v Ljutomeru je postal g. Franc Zacherl, učitelj v Cezanjevcih, v Šoštanju g. Jakob Vre6ko, dosedaj v Preborju, pri Sv. Juriju ob juž. žel. g. Karol Kveder, dosedaj v Ra6ah, v Studenicah gsp. Jožef Kokol, dosedaj v Polj6anah, pri Sv. Juriju ob Pesnici gd6. Marija Kralj, v Polskavi gdč. Kristina Bregant, dosedaj pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. U6iteljica ro6nih del v RuSah in Selnici je postala gospica Ela Gorišek. (Iz Celja.) V6erai se je igrala v celjskem Narodnem domu žaloigra »Mlinar in njegova hči.« Gledališ6na dvorana je bila polna ob6instva iz mesta in okolice. Igralci so dobro umevali svoje uloge. Posebno izborno ie bilo igranje ljubeznjive mlinarjeve h6eri (gd6. Baševa) in mlinarja (g. Perdana.) Ako bo nam prostor dopuš6al, prinesemo v prihodnji številki obširnejše poro6ilo o tej predstavi. (Za slovenske sadjarje.) Sadjarjem je treba nekatera dela že tudi pred zimo izvrSiti. Predvsem se mora vsako mlado drevo povezati, da ga v pozimskem 6asu viharji ne omajajo ali še celo polomijo. Drugo delo je to, da se njegovo deblo pred poškodbo po zajeih zavaruje. Tretje delo je, da se vsaj en meter na okolo debla zemlja prekoplje ali prelopati, ter da se tako napravljeno drevesno šipo 6ez zimo neporavnano pusti. (Ormož.) Pri občnem zboru novega okrajnega zastopa so bili v6eraj v okrajni šolski svet blizu enoglasno izvoljeni 6. gosp. župnik Ivan Bohanec, g. Ivan Ko6evar, g. dr. Oroslav Kristan, g. dr. Ivan Omulec in g. Makso Robi6. (Sv. Lenart v Slov. goricah.) V okrajni šolski svet šentlenartski so izvoljeni 6. g. Franc Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor., g. Franc Wella, na6elnik okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu, g. Anton Vogrin, na6elnikov namestnik, g. Matija Šuman, veleposestnik Zamarkovi, Jakob Klinar, posestnik in župan v Smolincih; cerkveni zastopnik je vl6. g. dekan Josip Jur6i6, šolski zastopnik pa šentlenartski «nemški» nadučitelj. (Družba sv. Mohorja.) Z razpogiljanjem družbenih knjig se je za6elo dne 30. oktobra. Knjige se bodo letos razpošiljale po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afri6ani in Ameri6ani, na to lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriska škofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo «aviso», poSljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamaeij, ki povzro6ujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo 6ast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj 6im preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih mo66h potrudil, da udje knjige dobš 6im preje v roke. — Romajte torej knjige v toli 6astnem Stevilu po vsem Slovenskem. Budite rojake, pou6ujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! Odbor. (Sv. Anton v Slov. gorj C. kr. poStarjem na novo ustanovljeni pošti pri Sv. Antonu v Slov. gorieah je imenovan gospod Jakob Šegula, c. kr. poštni in brzojavni upravitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. Nova pošta se bo imenovala Kirchberg. Ali je tudi slovensko ime Cerkvenjak zraven, ne vemo. Sploh pa je celo ime jako nerodno, se malo rabi in je izven antonske župnije nepoznano. (Dva celjska pretepača zopet na gorkem.) Napadalec na u6itelja Gostin6arja trgovski potovalec Pollanetz in sodni sluga Horvatek sta radi svojih slavnih 6inov proti Slovencem prišla ob kruh. »Siidmarka« je sedaj Pollancu preskrbela Pelletovo trgovino v celjski Graški ulici. V to svrho aau je »Siidmarka« darovala 2000 gld. Slovenci se bodo neki te trgovine sedaj še bolj ogibali, nego so se je doslej. Horvateka }e vsprejelo c. kr. okrajno sodiš6e celjsko kot dostavljalca uradnih pisem. Ganljivo je, kako celjsko sodiš6e skrbi za nemške ljudi. (Delavsko stavbeno društvo) snujejo v Celju in se bo kmalu vršil osnovalni shod. Tudi v Mariboru bi bilo dobro, ako bi ravno krš6ansko-socialni organizatorji za6eli to 6lovekoljubno delo. (Velikanski smeh) vzbuja v političnib krogih brzojavka marenberškega trgovca čobarja, ki jo je poslal Šenererjancem in v kateri se huduje nad nemškimi nacionalci, ki pri delegaeijskih volitvah niso hoteli razgrajati, ter pravi, da bodo v prihodnje on in njegova (!) stranka volili v državni zbor le take ljudi, ki bodo prinesli s teboj listič od Šenererja, na katerem je potrjeno njihovo nemško misljenje. Kandidatje za državni zbor bodo torej sedaj morali hoditi k Šenererju po listke, ravno tako, kakor si hodijo naši živinorejci po živinske potne listke, kadar hocejo gnati živino na semenj. Cela dravska dolina se tudi začudeno povprašuje, kje da je Čobarjeva stranka, o koji tako oblastno govori. (Na Dobrni) so ob svoji «zlati maši» vlani pre6. g. kanonik Gajšek dobili zlati zaslužni križec s kronico; povodom petdesetletnice vladanja svetlega cesaria so dobili še 6astno kolajno ali «medalio» za zvesto službovanje. Letos pa je dne 25. oktobra 6astno kolajno za zvesto službovanje dobil tudi g. Weszther. Imenovanec je dne 1. maja 1859 priSel k toplici, ki je lastnina dežele štaiarske, za lekarnika ali «apotekarja» in pomožnega uradnika, letos je dopolnil štirideseto leto službovanja in je sedaj kot deželni uslužbenec stopil v pokoj. Oba gospoda naj bi se odlikovanja veselila do najskrajneiše meie življenja 6loveškega! (Ne razamejo nas.) Mi se sicer ne pe6amo navadno s takimi inferiornimi, brezpomembnimi listi, kakor je naSa Marburgerca, ki si lahko svoje naro6nike malodane na prstih prešteje, toda kadar njene opazke preidejo v druge liste, ki so vsaj nekoliko ve6jega pomena, se nam zdi umestno, da govorimo. Tako je bilo tudi zadnjekrat glede naSe notice o voditelju brežiškega glavarstva, ki je dal razpošiljati le nemške opomine za pla6evanje vojaške takse. Rekli smo, da ie sploh nepotrebno v takih kraiih, kakor je brežiški, imeti dvoježi6ne tiskovine, ampak samoslovenske zadostujejo. Nemški listi so sedaj za6eli kričati, ter rekali: «Glejte jih, taki so! Najprej zahtevajo dvojezi6ne, potem pa samoslovenske! Zdaj so se izdali!» To kri6anje je popolnoma nepotrebno. Ali ni politično taksno naSe ravnanje ? Po6asi, a gotovo! Ce se ne da vse naenkrat dose6i, pa polagoma. Toda vstrajni moramo biti! NemSki listi bi nas radi v past dobili ter nam nadalje rekajo: Dobro, potem je neumestno, da tudi tukajšnje okrajno sodiš6e razpošilja po mestu dvojezi6ne tiskovine, ker je Maribor nemSko mesto. Toda nemški listi se motijo. Maribor ni nemSko mesto, ampak le ponem6eno. Nemci v Mariboru so le gostje, in ako bo slovenS6ina tako napredovala po Spodnjem Štajarju kot zadnja leta, se bodo morali tudi naši nemški gostie sprijazniti s slovenskim jezikom. In sedaj jim ravno lahko služijo dvojezi6ne tiskovine za jezikovne vaje. Pozneje bomo skrbeli, da tudi v Mariboru ne bo ve6 dvojezi6nih tiskovin, ampak samoslovenske, da se denar štedi, kajti 6asi so slabi. Nemci se naj jezijo, kakor se ho6ejo, ni6 }im ne pomaga, to je in ostane resnica, da so oni le pripuš6eni gostje na Slovenskem. In privaditi se bodo morali slovenS6ine. Kmalu pade Celje v slovenske roke, in kadar bosta celjska župana dr. Sernec in dr. De6ko, potem nasko6imo Ptuj in Maribor. Heilo! (Trtna uš) se je pokazala v vinogradu Ogra Kladziva pri Kapeli blizu Radgone. Tudi v Poli6kem vrhu se je uradno potrdilo, da so se pokazala sumljiva znamenja trtne uši v vinogradih Mariie Mladekove. (C. kr. socijaldemokrati.) Ta naslov so si pridobili socialdemokraški poslanci v naSem državnem zboru. Njih obnašanje je res v državni zbornici jako 6udno. Vladi si ne upajo ni6 povedati, napadajo pa pridno druge stranke. Najbolj vladi prijazno je govoril v zadnji razpravi o Claryjevi izjavi socialdemokrat Daszinsky. Ni 6udo! Voditelj naših demokratov je žid dr. Adler, kateri pa ima za ženo h6er visokega uradnika v ministerstvu. Odtod prihaia vladni veter, pod katerim se ugiblje dr. Adler in cela demokraška stranka. Socijaldemokracija torej ni samo židovska, ampak tudi vladna stranka. Živeli c. kr. socialdemokrati! (V Rim) so poslali mil. knez in škof abiturienta Franca Lukmana, da dovrši na zavodu Ungarico-Germanicum modroslovne in bogoslovne študije. V Rimu so torej sedaj trije Slovenci iz naše škofije. C. g. Anton Jerovšek je kapelan v Animi in Studira pravo, 6. g. Avguštin Stegenšek je v Campo santo dei tedesehi in študira starinoslovje in gosp. Lukman. Razven teh gospodov še študirajo izven Skofije in sicer na Dunaju bogoslovje 6. g. Jožei Hohnjec, modroslovje 6. g. Jožef Kržišnik. (V delegacije za Stajarsko) so izvoljeni, kakor že v politi6nem ogledu poro6amo, sami Nemci in sicer: Grof Stiirgkh in dr. Wolffhardt. V celi delegaciji je sploh samo en Slovenec, namreč dr. Ferjanči6. (V državnem zboru) so debato o Clarvjevi izjavi v petek kon6ali. V soboto je bila volitev v delegacijo. Volitev se je vršila mirno, le Šenererjanci so nagajali. A njihovo število ie premajhno, da bi mogli delo v parlamentu ovirati. Senererjanci so grozno upili nad nemškimi nacionalei in liberalci, ker iim niso hoteli pomagati razgrajati. Imenovali so jih. izdajice in goljule. Nemški nacionalci so vsled tega opustili vsako parlamentarno ob6evanje s Šenererjanci. Društvene zadeve. (Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 7. novembra, v torek ob 11. uri predpoldnem uljudno vabi pre6. gg. odbornike predsedništvo. (Katoliško slovensko) politi6no in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini priredi v nedeljo 12. novem. ob pol 6etrti uri popoldne politi6en shod pri Št. Ilju v Slov. goricah v prostorih g. Fr. Celcerja s slede6im vsporedom: 1. Slovenci, bodimo ponosni na svoj narod! govori druStveni predsednik. 2. 0 naših državljanskih pravicah razpravlia g. dr. Ivan Glaser iz Maribora. 3. 0 koristi in potrebi kmetijskih zadrug podu6uje gospod Ivan Ka6 iz Žalca. 4. Predlogi in nasveti. Šentiljski Slovenci, pridite do zadnjega moža vsi na ta važni shod! (Mili darovi za drnžbo vednega češšenja:) Sv. Fran6išek v Stražah 5 gl. 14, Veržeie 7 gld., Slov. Bistrica 20 gld., Griže 26 gld., 04 kr., Sv. JerneJ pri Konjicah 32 gl., Sv. Urban pri Ptuju 15 gld. 35 kr., Sv. Lenart pri Vel. Nedelji 4 gld. 52 kr., Sv. Kungota na Pohorji 8 gld., Videm 10 gld., Frankolovo 21 gld. 20 kr., Sv. Peter pri Radgoni 60 gld., Re6ica 3 gld. 22 kr., Kamnica 1 gld. 50 kr., Doli6 10 gld. 46 kr., Rogatec 10 gld. 60 kr., Kozje 20 gld., Polie 10 gld. 30 kr., Sv. Križ pri Ljutomeru 16 gld. 50 kr. (V odboru društva »Dijaška knhinja» v Ptuju), 6egar predsednik je sedaj c. kr. notar Ožgan, namestuje predsednistvo g. dr. Horvat, odvetnik, tajnik je č. g. Moravec, mestni vikar in blagajnik 6. g. Fr. Majcen, gimn. profesor. — Odbor omenjeno druStvo vsestranski podpori prar toplo priporo6a, naj bode, da se prispevki dopošljejo ali v denarjih ali pa v naturalijah. — Darovali so druStvu v novem šolskem letu p. n. gg. podporniki: dr. Jurtela 10 gld., dr. Stuhec 5 gld., dr. Horvat 10 gld., Pinteri6 2 gld., Schuler 1 gld., Gori6an 1 gld., Vaupoti6 o. Leonard 2 gld., Eminger 50 kr., Jurca 10 gld., Stepic 2 gld., Janžekovi6 1 gld., Kumer 2 gld., sl. odbor 6italnice v Ptuju namesto venca f g. Bratuši 10 gld., 66. gg. duhovniki pri pogrebu g. BratuSa namesto venca 11 gld., Črnenšek 1 gl., Črnko 5 gld., ter mese6ne doneske: Belšak o. Karl 3 gl., dr. Brumen 1 gld., Cilenšek 1 gld., J. 1 gl., Lorber 30 kr., Mohori6 30 kr., Menhart 1 gld., Moravec 1 gld., Ožgan 1 gld., Planinšek 30 kr., Toplak 50 kr. Prisr6na hvala vsem! (Slov. kat. akad. drnštvo Danica) je izvolila pri prvem rednem zboru v XI. te6. dne 26. oktobra sledeči odbor: Predsednik: Anton Vadnal, stud. phil., podpredsednik: Luka Arh, stud. phil., tajnik: Anton Cvetek, stud. iur., blagajnik: Rudolf Lampe, stud. agr., knjižni6ar: Bogumil Remec, stud. phil., gospodar: Matija Lavren6ič, stud. iur. (Pri Sv. Jederti nad Laškim) se je vstanovila na dan Vseh svetnikov Čitalnica. Shoda so se vdeležili vsi iarani. Govoril je vl6. g. dr. A. Medved, prof. iz Maribora. Isti dan se je vstanovila bratovš6ina presv. Srca Jezusovega, ki je bila iz Rima kanoni6no potriena. Govoril je vl6. g. dr. A. Medved, profesor iz Maribora. (Celjska narodna godba) je v6eraj igrala pri gledališ6ni predstavi »Mlinar in njegova h6i« pod vodstvom g. Koruna prav izvrstno. Najboljši igralci, ki so prej bili pri mestni celjski godbi, so prestopili k narodni godbi. Slovenskemu ob6instvu priporo6amo to godbo za koncerte. Iz drugih krajev. (Kranjske novice.) Pri volitvi v kranjsko kmetijsko družbo so zmagali liberalci. Katoliško-kmetska stranka je ostala v manjšini. Za kmete bodo osnovali sedaj posebno osrednjo zadrugo, ki bo skrbela za imetske koristi. — Slovenska nižja gimnazija v LjubIjani se zviša v višjo gimnazijo. Treba bo skrbeti, da se tudi v Mariboru in v Celju vpeljejo po6asi na zgornji gimnaziji slovenske paralelke, kakor so že na spodnji. (Zadružno skladišče v Sinčivasi) na Ko- roškem se je otvorilo v nedeijo dne 29. oktobra jako slovesno ob navzo6nosti udeležencev iz vseh delov Koroške. Zbralo se je tu nad 1500 slovenskih kmetov, da so pri6a, kako se blagoslavlja nov dom slovenskega oratarja, da se navdušijo ob ognjevitih govorih za svojo stvar. Res ogromna udeležba in sijajen uspeh slavnosti v Sin6ivasi je najboljSi odgovor na drzno izzivanje slovenskega Ijudstva od strani znanega bar. Rokitanskega, ki je dne 22. oktobra v bližnjem Velikoveu rohnel zoper vse, kar ne prisega na zastavo lažiliberalnega in nemškutarskega «bauernbunda,> zlasti pa zoper slovenske duhovnike, ker se ti posve6ujejo narodnemu in gospodarskemu delu med ljudstvom. Lepo stavbo je ob 1. uri pop. blagoslovil mil. g. prošt iz Dobrlevasi, L. Vavtižar. Potem se je v lepo okin6ani dvorani vršilo slavnostno zborovanje, h kateremu je došel med drugimi tudi 6astitljivi starosta koroških Slovencev, mil. g. proSt Lovro Serajnik iz Tinj. Zborovanje \e bilo v lepo okrašeni veliki dvorani nove hiše. Otvoril jo je g. vikar Podgorc, ki je prisr6no pozdravil v tolikem Stevilu došle rodoljube in podal poro6ilo o novi stavbi. Gospodarska zadruga je imela doslej 15.323 gld. dohodkov in 14583 gld. stroškov. — Nato so govorili o pomenu, namenu in delovanja zadrug ter o gospodarskem stanju naSega kmeta gg. I. Ka6 iz Žalca, posl. Fr. Grafenauer in odvetnik dr. Ivan ŠušterSi6 iz Ljubljane. NavduSeni in temeljiti govori so našli v poslušalcih, ki so jim z največjim zanimanjem sledili, glasen odmev in živahno pritrjevanje. Iskrene besede, zlati nauki, ki so se 6uli tu, obrode gotovo lep sad in navdušenje, ki je nastalo med poslušalci, gotovo ni bilo le hipno. Po nekaterih formalnostih se je zaključilo zborovanje z «živio»-klici cesarju in papežu. — Prisr6ne ovacije so priredili zborovalci gosp. dr. Šušterši6u in mil. g. proštu Serajniku. — Sledila je na to prosta zabava, pri kateri je koncertirala godba. Vkljubu tolikemu številu ljudstva ni bilo niti najmanjšega nereda. Lepa slavnost je pokazala, da še Koroška ni pro pala! (Visoke ženitve.) Poroča se, da je postalo zopet negotovo, ali se cesaričinja — udova Stefanija omoži ali ne. Na vsak način pa se še možitev, koja bi se imela že vršiti sedaj novembra, za nekaj časa odloži. — Mnogo se govori tudi v zadnjem času, da se bo prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ženil z grofico Chotek. Grofica Chotek je navdušena Čehinja. Znano je, da je tudi Franc Ferdinand Slovanom zelo naklonjen. Ako se res oženi Franc Ferdinand z grofico Chotek, potem se bo moral odpovedati prestolu. Prestolonaslednik bi postal potem nadvojvoda Oton, o katerein pa se govori, da bi se v tem slu6aju tudi odpovedal prestolu na Ijubo svojemu sinu. (Vojska v južni Afriki.) Najnovejša poro6ila pravijo, da so Buri pri mestu Ladvsmith sijajno premagali Angleže ter vjeli 42 6astnikov in 2000 mož. Na Angleškem je vsled tega zavladala velika vzemirjenost. Nadalje so Buri Angležem na zapadni strani vzeli tudi mesto Vrvburg in izobesili transvaalsko zastavo. Zmagovalni general je imel navdušen govor ter rekel, da v Vryburgu ne bo nikdar ve6 vihrala angleška zastava. (Nemški nradniki.) Kakor poročajo listi, je v Millstatu na Koroškera poštni upravitelj Karl Schwieger izneveril 14.000 gld. ter pobegnil. Uničil je tudi brzojavne žice v Millstatu, da ga niso mogli takoj zasledovati. (Strelne vaje angleških bojevnikov.) V Pretoriji izhajajo6i «Volksstem> popisuje v jedni zadnjih Stevilk strelne vaje angleških vojakov v bližini Ladysmitha. Dolo6enega dne dopoldne nagnali so angleški vojaki 70 kaferskih koza v neki zapuš6eni in pol razdrti živinski hlev na gri6u ter jih potem dobro privezali. Po dovršenem delu so se podali v nižavo ter postavili v razdalji 6etrt milje 12 topov. Kmalu po «menaži> se je pri6elo s streljanjem in pokalo je do 4. ure tako, da je bil ves hrib pokrit s krogljami, šrapneli in granati. Točno ob 4. uri se je pa ogenj ustavil in 6astniki so se podali na hrib, da se na lastne o6i prepri6ajo o učinku modernih topov na privezane žive stvari. Toda, glej čudo, mesto 70 so našli 71 živih koz, poginil je le jeden kozel, ki si je zadrgnil vrat. Spočetka niso verjeli lastnim o6em, potem so se pa prepri6ali, da je mej bombardovanjem jedna koza pomnožila družbo z dvema mladi6ema. (Pruski topovi v Avstriji.) Tudi mej Prusi se še nahajajo zmeraj nekateri ljudje, katerim se gabi prusačenje avstrijskih Nemcev. »Berliner Tagblatt», pa piše o znanem izreku posl. Tiirka v avstrijski poslanski zbornici mej drugim to-le: Proti takemu na6inu boja za nemštvo, kakor ga bojujejo posamezne skupine v dunajskem parlamentu, moramo vendar jedenkrat odlo6no ugovarjati. Kako pride Tiirk do tega, da govori o dispozicijah naSe armade? Kako si upa ta^poslanec pripisovati pruskemu kralju namen z vojsko prodreti v ozemlje sprijateljenega avstrijskega cesaria? Ta grožnja v državnem zboru je bila naravnost izdajalska proti lastni deželi. Kot taka nas ne briga. V zbornici sami, kjer je bila izgovoriena, naj bi bila naSla odlo6nega odpora. Toda kar se ti6e nernSkega cesarstva, jo ie treba najodlo6neje zavrniti, sicer bi morda nekatere prevro6ekrvne glave avstrijskih schonererjanskih krogov Se dospele do prepri6anja, da je posl. Tiirk dobro pou6en o tajnih na6rtih pruskega kralja. V Nem6iji prav ni6 ne hrepenč po intervenciji za avstrijske Nemce. Naj bi nemSko-nacijonalni prvaki, ki med črno-žoltimi mejniki rjove »Wacht am Rhein», s 6imur razburjajo Čehe in Poljake, skrbeli raje za Wacht an der Donau. Toda zato že davno nimajo nobene sposobnosti. — Tiirka in njegovih seveda tudi ta resen opomin ne bo spreobrnil, ker ve, da je med Prusi vendar tudi mnogo takih elementov, ki se popolnoma strinjajo z njegovim na6rtom. Zanimiva je tudi sodba o naših Nemcih o njihovih sposobnostih. Naravnost se jim pove, da so nesposobni, da so se izživelr Slovani jim to vsak dan pravimo, sedaj že tudi Prusi to pripoznavajo. (Iz avstrijskega jnga.) Nadškof v Zadru Grgur Raj6evi6 je v petek umrl. V zadnjem času se je njegovo ime pogosto imenovalo v boju proti in za glagolico. — Dalmatinski rodoljubi nameravajo ustanoviti v Splitu katoliški gimnazij. — Dne 17. novembra t. 1. pote6e 50 let, odkar je postal slavni Jugoslovan Josip Juraj Strossmayer škoi djakovski. Slovesno slavljenje petdesetletnice se bo slavilo še le drugo leto na dan 7. septembra. (Plovni kanal z Dunaja v Trst.) Trgovinsko ministerstvo je dalo v sporazumljenju s prizadetimi deželami inženirju Wagenfiihrerju dovoljenje, da se pe6a s tehniškimi preddeli za plovni kanal, ki bi vezal Dunaj s Trstom, in sicer za dobo jednega leta. Tako dovoljenje je bil dobil že 1. 1894. neki ruski dvorni svetnik. Po njegovem proračunu bi stal tak kanal kakih 160 milijonov gold.; napravili pa bi tak kanal tekom treh let. Ovire, ki bi bile na progi od Dunaja 6ez Gloggnitz, Bruck, Gradec, Spodnji Dravograd, Trbovlje, Ljubljano do Trsta, bi se dale odstraniti z napravo 22 poševnih ravnil. (Skrivnosten umor na Ogerskem.) V araverskem komitatu je krščansko prebivalstvo mesteca Namesto v silnem razburjenju. Na stopnicah stare kleti, katere že dolgo 6asa nih6e ni rabil, je neka dekla zapazila znamenja krvi. Vsled tega je stopila v klet in tu je dobila v nekem kotu moško truplo. Vsled njenega kri6anja so prihiteli sosedje v klet in zapazili, da ima umorjeni globoko rano 6ez goltanec. Umorjeni je 17letni pastir6ek Janez Erchlan. Pri sodiščnem ogledu se je dokazalo, da v truplu ni krvi. Pred vhodom v klet so dobili krvavo desko, na kateri so morilci prenesli v klet gotovo že mrtvega pastir6ka. Ker smrtna rana sega od jednega ušesa do druzega, je povse izključeno, da bi se bil Erchlan sam umoril. Zadnjič so videli Erchlana živega v družbi žida Jakoba Jakobsona, katerega vzdržuje ob6ina. (Zdravniki ruskega carja.) Vedno se raznašajo vesti, da je mladi ruski car bolehen, ker ima prevec dela. Na mladega carja pazi res cela vrsta zdravnikov, v vsem jih je 28, in vsak je v svoji stroki najboljši. Najprvo pride na vrsto glavni dvorski zdravnik, za njim 10 dvorskih zdravnikov, trije ranocelniki, 4 pomožni zdravniki in eden za ženske bolezni, dva zdravnika za o6i, trije za noge, dva zdravnika za dvorsko osobje in eden zobozdravnik. Pri toliko zdravnikih se bi morala sama bolehnost preplašiti.