51, številka._V Trstu, v soboto 25. junija 1892,_Tečaj X\jg. ^
„EDINOST"	jm^^m ^m^^ flH| m M ^^^^ ^^^^ ^HH^ JS^^V
^H	^m
... .„ .	^^H	Poilana, javne	oimrtnlce
rtiču nt> po pogodbi.
is vb p leto	izven	''	^H	^^fl	^^^^	, ,	, .
4.60 loj	^H	^^^
2.25 5
...	\	MM	frankovRHO ker nefrankovana se ne apre-
t ^m	^m ^m	^m ^m ^m	^m	„P
tobaka t Tr§tu po	v^	^^M	^^M	1__
▼ po	*	^m	^^H	prebral naročnin« m	^^H ^^^H	|M|	upravništvo
ifravništtc ne	l^BHB • BBH^^ BB^P	^IB lH^V	SH	Odprte reklamacije o pront« po&tnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■ V adlnost )* »nt-.
Vabilo na naročbo.
Ob koncu drugega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko »arod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Jasen program.
Tri desetletja so pretekla, odkar je v Avstriji padel absolutizem in je ta država postala konstituoijonelna država. Za blagor in svobodo narodov vneti nad vladar odpovedal sh je velikim pravicam postavo* daje, ter jo je odstopil narodom samim. Po takem so narodi sami — seveda po svojih izvoljenih poslancih — postavodajni činitelj. LogiSka posledica temu je, ali bi morala biti, da je parlament nad vlado. Tako razmerjo je postulat prave, resnične ustavne države. Z ozirom na to je jako zanimiva izjava, kojo smo nedavno čitali v oficijozni „Montago-Revue"; velevažna pa posebno zato, ker nam označuje pota, po kojih hoče i nadalje hoditi ekscelenca grof Taaffe.
Markantnejši stavki v tej izjavi bo nastopni: „Grof Taaffe se lahko prostovoljno umakne s pogorišča, ako se uveri,
PODLISTEK. Dvoje žrtev.
— Novelota. — (Iz popotno torbice Josipa Podhumakega).
(Dalje)
Dišala nama je jako dobro okusno pripravljena večerja, kojo sva zavžila molče. Tik Stanka je sedela mati in ni obrnila očesa od sina, kojega ni videla že par let. Večkrat je segnila v žep po robec, da si je obrisala solzo, ki se jej je prikazala v skrbnem očesu. Pri meni je sedel Stankov oče in dasi nama je vsa-krat mnogo pripovedoval o novejših dogodkih, ko sva se vrnila domov, izprego-voril ni ves čas besedice. Nasproti je sedel Stankov brat Tinče in pridno skrbel, da ni izmanjkalo nikomur v kozarcu.
Zapalili smo že zavitke, ko se prva oglasi dobra mamka in reče:
„Stanko, ne vem, se mi-li sanja ali vrti v glavi, da si prišel poslovit se danes od roditeljev P*
.Res je res," odgovori Stanko, a jedva smo ga slišali, „prišel sem v resnici."
„Staiiko, Stanko, ne kopaj mi pre-
da ne more nič več storiti za državo. A trenotek ta še ni blizo; ne da bi to bila želja g. ministra-predsednika, ampak posebni odnošaji države ne dopuščajo tega. Kdor se more postaviti na višje stališče — da mu ne motijo vida strankarske koristi —, ta mora pripoznati, da je grof Taaffe vodil krmilo s trdno roko v jako trdih časih.
Era Taaffejeva jepolitiški naj-liberalne j Ša ter najzdravejša v gospodarskem pogledu v vsej zgodovini Avstrije. Od leta 1879. sem je grof Taaffe nositelj avstrijske politike. On sam in nikdo drugi. Aon ni bil nikdar stranka r. Najprvo si je izbral sotrudnike iz vseh strank ; potem pa, ko so se umaknili Nemci, iz frakcij na desnici; pozneje je posegel globlje in globlje po b i-r o k r a c i j i; in danes ao v njega kabinetu zastopane sicer zopet vse stranke, toda prave vladne posle opravljajo večinoma le ministri, došli iz krogov uredništva. Načelniki posamičnih oddelkov morejo sicer naglašati svoje menenje v ministerskem svčtu, ali politiko skupne vlade zastopa 16 grof Taaffe. Njegovo stranko sestavljajo vse zmerne, avstrijsko misleče frakcije državnega zbora ; njegovo večino sestavljajo vsi oni, ki žele, da se Avstrija razvije v ustavnem zmislu. Se svojim programom ne more biti gOMpod ministerski-predsectaik prostrežljiv nijedni posamični stranki. Kdor ne služi posamičnim strankam, se izogiblje laglje grehom: svojim lastnim, kakor tudi takim, v katere ga hočejo zapeljati drugi".
Čitajoči to vladno enuneijacijo, švigale so nam razne misli po glavi, v prvi vrsti pa nas je mučilo vprašanje: smo-li v resnici ustavna država?
Po imenu smo, na tem ni dvojiti. Smo-li pa tudi po duhu P Veljajo-li tudi pri nas stroga konstituoijonelna načela, osobito kar se dostaje razmerja mej parlamentom in vlado. Je- Ii parlamenat nad
ranega groba," odgovori vsa v solzah dobra mamka. Dalje ni mogla; šla je v bližnjo sobo, od koder smo alidali še dolgo časa stok.
Nastane zopet smrtna tišina v naši sobi. Poznalo se je vsem, da jim je hudo pri srou, nič manj ni bilo meni.
,V kleti hranim sodčka vina že več let," začne Stankov oče, „jednega načnem, rekel sem, kadar mi pripelje sin Tinče nevesto v hišo, druzega pa, kadar mi prideta vidva domov. Mislil sicer nisem nikdar, ko prideta poslovit se, ampak kadar prideta na počitnice, tedaj trčimo skupaj." Izgovorivši te besede, gre v klet in kmalo je stala pred nami na mizi velika steklenica izvrstnega, starega vina.
Dasi je bil Stanko najobčutljivejša duša na svetu, vender je znal premagovati najbolj, vsaj navidezno, vse notranje bole-čine. Ko mu napolni Tinče kozarec, vstane in začne blizo tako-]e :
„Težko mi je pri srcu, ko se poslavljam morda zadnjič od kraja, kjer mi jo tekla zibelka, ko gledam morda zadnjič v oko svojim roditeljem. Vem, kakor trpim jaz sedaj, trpite tudi Vi, ko vidite odhajajočega sina, oziroma brata. Hudo in bridko nam je vsem pri slovesu.
vlado, ali vlada nad parlamentom? In dalje ko smo premišljali, bolj in bolj se nam je urivalo prepričanje, da pri nas niso še prešla v meso in kri ustavna načela.
Tako je tudi. Cesto smo že naglašali, da pri nas se ne vlada strogo po konsti-tucijonelnih načelih. Istina ta nam pojaš-njuje elasticiteto in čudovito gibčnost grofa Taaffe-a, s katere pripomočjo se tako lehko akomodtije vsakemu položaju in s katere pripomočjo se je izvil dosedaj iz vsake, še tako težavne krize. Gotovo pa je tudi to, da ne bi mu šlo vse tako lahko izpod rok, ako bi ne držali strogo ustavnih načel, to je, ako bi bil parlamenat nad vlado in ne vlada nad parlamontom.
Grof Taaffe plaval je dosedaj „nad strankami". Tega programa hoče se držati tudi v bodočnosti. Z drugimi besedami: skušal bode storiti vsem prav, ali pa — nobenemu. In vse kaže, da mu posebno ugaja ta poslednji efekt, kajti gola resnica je, da danes ni zadovoljna nobena stranka. Vladi poslušna glasila proslavljajo sicer to metodo kot kvintesenco vladarske modrosti, Ako tožijo Nemci, tolažijo jih, da Slovani tudi tožijo. Ako se pritožimo mi, pa nam odgovarjajo : vidite, kako pravični smo proti vam, da so zbok tega vedno pritožujejo — Nemci. To zares divno metodo je kaj lepo označil g. drž. poslanec Spinčid pri občnem zboru „Edinosti". Ta metoda odgovarja pač namenom „des Weitorgfrettens" — kakor se je baje nekoč izrazila vodno vesela ekscelenca —, sicar pa moramo zanikati odločno, da bi tak način poslovanja mogel pospeševati ugled konatitucijonelnih načel. Že trditev, da je v kabinetu grof Taaffe sam — in nikdo drugi — nositelj avstrijske politike, je značljiva, ker priča, da pri nas ustava in parlamentarizem še nista vzrastla iz otroških čevljev. Tudi na trditev, da je šra Taaffejeva najliberalnejša v politiškem pogledu, imamo pri rokah zelo točen, a tudi rezek odgovor. Toda pustimo to za danes.
A koliko huje mora biti onim sinovom, kateri vejo, da se ne povrnejo nikdar več k svojim roditeljem, ko jih žene zvezane kruti sovrag in nimajo niti toliko časa, da bi poljubili svojo ostale P ! Koliko liujo mora biti onim roditeljem, kojim ukrade krvoločnež nedolžnega otroka in ga razseka pred njimi na kose, a oni ne morejo uslišati na pomoč kličočega otroka, no morejo mu pomagati ?! Koliko huje mora biti onim devicam, koje odpelje sovrag v robstvo, ko vejo, da bodo morale živeti v nečistosti, a svojim materam ne morejo reči niti zbogom P! Koliko huje mora biti pri srcu oni materi, katero ukradejo iz rok m lim otročičem in mesto da bi jej pustili ljubljenca v nffcoČju, raztrgajo ga pred njo na kose, da oŠkropi gorka kri njeno obleko in mesto da bi poljubila mrtvo truplo pokojnega soproga, odseka krvoločnež od mrtvega telesa glavo >n j° j°j natakne na kol ! ?"
Se solzami v očeh govor I je Stanko; zapazil ni matere, ki je vstopila.
„Takim revežem, tem nesrečnežem greva pomagat se Stipetom," nadaljuje Stanko, „za naše brate hočeva žrtvovati to malo moč, to malo krvi, kar je imava. Črnogorec je naš krvni brat in bi ne bila
„Tri(N)ter ZeUung" je rekla o gori navedeni "Tijavi znanega oficijoznpga .Jista, da je v njlf obsežen jasen program — Klares Program. O jasnosti tega programa se nočemo pričkati. Drugo uprašanje pa je: ali odgovarja ta program interesom države, ali pridemo po tem programu kedaj do toli zaželjenega miru mej posamičnimi narodi te države? Je-li to primeren program, ki provzroča, da je nezadovoljnost v perma-nenci mej vsemi strankami P Mi menimo, da ne! Priznavamo sicer radi, da je pri nas položenje veliko težavneje, nego v drugih jednoličnih državah: razpor mej narodnostmi je vsakako veliko nasprotje razvoju ustavnih načel. Koliko vznemirjenja je že bilo mej Nemci radi Čehov in radi nas Slovencev. Ako nam vlada danes izpolni najskromnejšo zahtevo, to je krik, da je groza. Ako nam jutri kaj privoiđi, je že zopet ista komedija. To je pač britka ironija za naB Slovence, da vedno vpijejo o nezaslišanih koncesijah, dočim v resnici ne dobimo čisto nič; k večem da nam privoščijo tu pa tam kako malenkost, katero pa moramo smatrati kot danajski dar, kajti takim „koncesijam" je le ta namen, da bi pozornost našo odvrnile od glavnih toček našega programa-A mi ne smemo žrtvovati celokupnega programa postranskim stvarem na ljubo. Ta nakana je izražena v programu sedanjega zistema — v tem pogledu je ta program zares jasen. Primeren pa ni, ker nas izvestno ne privede do miru in sporazumljenja.
V dosego sporazumljenja in tnejse-bojnega miru nas veto vali bi mi povsem primeren in tudi jasnejši program. Vlada naj se postavi na podligo obstoječih temeljnih ukonor ter naj izvede ustavne določbe do skrajnih posledio in z brezobzirno strogostjo.
Hegemoni bodo res zagnali silen hrup; a kričali bodo samo enkrat, potem pa bodo utihnili — za vedno. Da se pa narodom
največja sramota vsakega pravega Slovenoa, ako bi ne prišel v stiski na pomoč svo-jemu bratu P To vino izpijem v prospeh Črnogore, v prospeh Slovanov!"
Trčili smo vsi z vsklikom: „Živio Slovani!", kojemu se je pridružila i Stankova dobra mamka.
» •
*
Bilo je lepega popoludne, ko sta tekla liki lastavici čila konjiča, vprežena v lehki kočiji, sč Stankom in z mano proti Trstu, da bi se od tega trgovinskega mosta prepeljala na parobrodu v na Črnogoro. Noč je že bila, ko se pripeljeva v neko vas. Ustavimo se pred gostilno.
„Tono," reče Stanko najinemu hlapcu, „tukaj prenočimo, jutri zjutraj odrinemo naproj proti Trstu," — mene pa prime pod pazduho in vodi me proti kraju, kojega pozabiti ni mogel ubogi Stanko. Še enkrat je hotel videti Malko, reči jej je hotel zadnji „z Bogom" !
.Poslovil se nisem še od njo, govoriti nisem mogel z njo, ker bila nisva zadnje dni nikdar sama. Ne vem, se je li ona izogibala prilike, da bi mogel z njo govoriti, ali so pu drugi za to skrboli, da naju niso pustili niti trenotek Bamih. Hudo
podaja ravnopravnost z malo žličico — kakor bolnikom zdravila — to je povsem »grešen« metoda, ki pretresa nervozno vse notranje politiško življenje naše. Z jednim mahom — pa mirna Bosna. In vlada bi lahko storila to, samo da hode. Seveda bi morala žrtvovati tisto svoje načelo : d a je le tedaj pravična, ako so u e-zadovoljne vse stranke".
Izvedenje ustave : to bi bil j e d i n o primeren in zares jasen program.
Bodite odkritosrčni in dosledni!
i.
Glej no: vsaj naš „Mattino" ven-der ni tak, kakor smo mislili ! Do sedaj smo menili vedno, da ima toli trdo kožo, da"<mu je bore mnlo do tega, kako sodijo o njem — drugi. Bavil se je pač z nami, neprestano in intenzivno, porabljujoč vsako mogočo priliko, ko jo bilo moči nam zalučati polence pod noge. O tem pa nismo slutili, da bi mu bilo kaj do tega, kako sodimo mi o njega početji: vsaj navidezno preziral je suvrennim ponosom bolestne vsklike Primorskih Slovencev, užaljenih zlasti zato, ker je javna tajnost, kje in kod se pase oni in isti „Mattino", ki je imel za nas vedno le — brce.
In uprav zato smo prisiljeni obračati pozornost svojo temu listu, ker vemo, iz kateri li jasli zoblje in kje je iskati zaščitnike njegove. Mimo tega se v tem listu zrcalijo Čutstvovanja one stranke, ki se kaj rada razivlje konservativno in patrijotiško. Za nas seveda, ki poznamo razmere tržadke, ni nikaka taj-nost, da ta stranka, ki se s toliko emfazo nazivlje „patrijotiško", pravo za pravo ni nikaka stranka, ampak kup imovitih ljudi brez pravega lastnega prepričanja, brez iskrenosti in brez potrebne eneržije — in v Trstu bi trebalo železne pesti, ako bi hoteli izvesti pravi, resnično patrijotiški program do njega skrajnih posledic —: ljudi, ki so le tedaj korajžni od sile, ko velja iti v boj proti nam Slovencem, in ie to vedno le v zvozi z drugimi. — Glede na zaveznike proti nam Slovencem so pa ti ljudje prav malo izbirčni: danes se ti postavijo na stran rumene hiše — kakor bi bilo sicer tudi pravilno —, a jutri ti iščejo prijateljev — in to je škandal — v oni kolibi, ob katere pročelju kljubujeta vreme im kim nezgodam Mihec in Jakec. To je nioer grozna nedoslednost, kajti motreč flukt.nracije javnega politiškega življenja po Primorskem v obče, in v Trstu posebe, sodijo vsi razsodni ljudje? da bi težnje teh dveh palač morale značiti dva ekstrema: kdor je prijatelj v tej, ne bi imel iskati gostoljubnosti v dru-
mi je bilo ves čas, da jej nisem mogel pri slovesu povedati, kar aem imel na srcu. Morda se mi danes ponudi prilika, da joj stisnem vsaj roko."
Prišla sva blizu vasi.
»Vidiš tam ono visoko hišo," reče mi Stanko, „na koji se svetita tako lepo v luninem svitu strelovoda P"
Res videl sem lepo hišo, obkoljeno b košatim drevjem, ki je po velikosti in si-rokosti nadkriljevala vse druge tovarišioe. Na vasi ni bilo žive duše, le tu in tam oglasil se je kak ponočni varuh — pes, saslišavši najine korake. Stanko začn* hoditi vedno bolj počasi. Oklene se me tesno okoli vratu; slišim, kako glasno mu srce tolče in čim bližje sva prihajala veliki hiši, razburjen je bil tembolj. Ustaviva se na cesti pred to hišo. Vrata bo bila odprta na stežaj. Stanko me vleče za seboj bližje vratam, od koder sva videla v sobo. Videl sem mizo, za mizo je sedelo več oseb, na njej je gorela luč. Stanko je bil vedno bolj nemiren, bled je bil kakor smrt, slišal sem, kako mu je je srce vedno močneje tolklo. Iz sobe sem slišal več glaBov, med kojimi so bile tudi besede: „V par mesecih praznujemo poroko."
(Dalje prih.)
gej. Ali kaj je gospodi „konservativcem"
do doslednosti P Veseli so, da vsaj navidezno igrajo neko ulogo, če tudi s pripo-močjo takih krogov, ki se ne nazivljajo „patrijote* in „konservativce* in ki bi najbrže protestovali slovesno, ako bi jim kdo hotel naprtiti ta naslova. Ničla so, naši konservativci, ki zadobi še le tedaj primerno veljavo, ako se jej pridruži potrebna enojka — ali z desne, ali z leve, to je njim vse jedno. Zato pa uživajo ti konservativci mej nami uprav toliko spoštovanja — kolikor ga zaslužijo.
Mej nami! Drugače pa je v onih krogih, ki opazujejo naše homatije le od daleč in ki opirajo poznanje svoje na — informacije! O kakovosti teh informacij nočemo govoriti tu, ker to ni namen temu članku. Naglašati treba le, da gospoda na Dunaji mislijo na podlagi teh informacij vse drugače o naših „konservativcih", nego zaslužijo ti čudaki zbok političke kakovosti svoje. In zato ne smemo biti bezbrižni glede na kozolce, ki jih preobrača ta stranka na politiškem polji. —
Tuda vrnimo se k „Mattinu", Ijubez-njivemu kolegu našemu. Rekli smo že, da nam je poŠtevati izjave tega lista uprav zato, ker se v njih zrcali tudi no baš prijazna prikazen naših „konservativcev". Rekli smo tudi, da doslednost ni ona čednost, ki bi bila v posebni meri lastna „patrijotiški" stranki Tržaški. Kakoršna pa je stranka, tako je nje glasilo. Prava tekmeca sta. kar se dostaje — nedoslednosti. Stranka se nazivlje patrijotiško in konservativno, a nje dejanja nikakor ne odgovarjajo temu naslovu. Kot patrijotje in konservatitivci ne bi smeli pozuati narodnega nasprotstva do drugorodnih soroja-kov, katerih lojalnost do vladarja in do domovine je vzvišena nad vse klevetanje: a v istini ne zamude nobene prilike, da ne bi pokazali tega nasprotja do soroja-kov-Slovencev. Kot patrijotje morali bi skrbeti za to, da se v bojno četo združijo vsi elementi brez razlike narodnosti, goječi sveti čut zvestobe do domovine: v resnici pa se svojimi dejanji pehajo od sebe vse take elemente ter sodelujejo z onimi, ki niso konservativci, še manje pa patrijotje — patrijotje v avetrijsko-državnem zmislu. Tako je tudi z glasilom stranke. List ho ustvarili baje kot nekako protitežje tendencijam, pojavljajocim s v skoro vseh tržaških listih. A kaj vidimo P Vidimo, da ta list po svoji neokretni in odurni pisavi dela — hotfe ali nehotfe, nočemo tu razglabljati — v potu svojega obraza za one, proti kojim naj bi se bojeval, ako je res patrijotičen. Tako vidimo tudi pri listu akrajno protislovje mej tem, kar bi moral biti, in tem, kar v resnici j e.
Kakor je stranka dosledna jedino le v nedoslednosti, tako greši tudi nje glasilo dan na dan proti načelom, za koje naj bi bo bojevalo. Pri tej doslednosti v nedoslednosti pa trpimo mi Primorski Slovani. Posledica nenaravnim tem odnošajem je ta, da imamo mi primorski Slovani proti sebi seveda italijanske liberalce in kot zveste njih Botrudnike tudi „konservativce". Kakor se protivijo „Indipendente" in vsa slavna njega družba najskromnejšim narodnim zahtevam našim, tako je „konservativni" „Mattino" vsikdar po konci, kedar-koli zahtevajo koristi naših narodnih in političuih nasprotnikov, da se Slovani obrekujejo in sumničijo. V takih slučajih opravi „II Mattino" istotako svoj pošteni del imenitne te naloge, kakor „Indipendente", „Cittadino" e tutti quanti.
Osebito se je proslavil „II Mattino" te dni v borbi svoji proti Goriškem Slovencem. A junak jo je skupil slednjič t&ko gorko, da se kar zvija v številki svoji od 22. t. m. Lekcija mu je pač prišla do živega, sicer ne bi se opravičeval tako krčevito : on, ki je — kakor smo že nagla-šali začetkom tega članka — dosedaj preziral suvrennim ponosom sodbo se slo* venBke strani. A rezki odgovor „Nove
Soče" očevidno ni spekel samo tržaško
konservativnega glasila, nego še bolj njega odlične zaščitnike. Kajti zagovor v „Mattinu" zveni tako nenavadno, rekli bi, di-plomatiški, da slutimo po vsej pravici, da se ni pisal v uredništvu liata. A okolnost ta nas sili, baviti Be s poslednjo izjavo „Mattinovo" glede na nas Slovence. In ker so se odzvali „Novi Soči", morda bodo slušali tudi našo besedo.
„II Mattino" se bori z vsemi štirimi proti trditvi, kakor da goji proti Slovanom grde „instinkte glasovitoga inkvizatorja Torquemade", trdeč zajedno, da hoče z nami živeti v miru in lepem Bporazumlje-nju že zato, ker smo sosedje. „Nikdar — tako vsklika ljubeznjivi naš kolega —nikdar nismo v svojem listu pobijali njihovih (Slovanov) teženj, ako niso prekoračevale meje zakonitosti. Na ustavnem torišču države imajo vse narodnosti jednako pravico razvijati se v narodnem duhu, ki jitn je lasten ; te p r a -vice spoštovali smo mi vsikdar. Gola resnica je, da smo vsikdar podpirali težnje Slovanov, ako so se opirale na načelo ravnopravnosti. Ali kdor hoče, da ga spoštujejo, mora tudi sam spoštovati." Po teh zares lepih besedah pa pravi, da se je protivil le raznim „utopijam", pojavljajočim se v tem, da se hočemo polastiti tal, lastnih drugim narodnostim. „II Mattino" zaključuje svoj članek nastopno: „Ne da se tajiti, da en del Slovanov nekaj časa sem vse preveč zaljubljeno pogleduje v sveto Rusijo in v fantazem „panslavisma." Proti takim radikalnim elementom se bojujemo in se budemo bojevali, kadar-koli se nam ponudi prilika. To pa ne iz mržnje do kogar si bodi, ampak v ime onega načela reda in stroge zakonitosti, ki je zapisano na čelu našega programa."
Glasno smo se zakrohotali prečitavši te tirade; a z nami vred smejejo se i>-vestno vsi oni, ki poznajo našega „Mattino." V prihodnji številki čemo lepo razluščiti ta lepi šopek, ki ga nam je povil ljubeznjivi kolega: pero za peresom, kakor se razlušči slastna artičoka.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Odsek za uravnavo valute je vsprejel jednoglasno predloge vladine, ti-čoče se kovanja srebrnega drobiža, odklonil pa z 20 proti 4 glosom kovanje drobiža iz nikeljna.
Po pojasnilih g. finančnega ministra je pa odsek v svoji včerajšnji seji razveljavil svoj sklep glede kovanja drobiža iz nikeljna ter zapričel vnovič debato o členu XI.
Z ozirom na denašnji uvodni članek je zanimiva nastopna vest, kojo priobčuje glavno glasilo nemških liberalcev : „Vsled vznemirjenja po planinskih deželah o d 1 o-ž i I a b e je doleta 1893/1894 po dr. Ferjančiču v proračunski debati zahtevana, v spomenici slovenskih poslancev urgirana ter povodom mladočeške obtožbe proti grof Schonbornu zagotovljena osnova s 1 o-venskih stolicna juridiški fakulteti Graški." Vest ta sicer ni prav verojetna, ako pa je, bila bi to prav tista metoda, kojo oina-čujemo v današnjem uvodnem članku. Ako se bodemo vedno plašili pred vznemirjenjem gospode nemških liberalcev in nacijonalcev, ne pridemo izvestno nikdar do jednako-pravnosti, to je, do izvršenja ustavnih do-loČeb. —
Nemški nacijonalci Štajerski prirede vender svoj shod. Z mnogih strani bo je sicer oporekalo temu, a „Grazer Tagblatt" zatrjuje, da mu je prišla vest o shodu iz povsem verodostojnega vira. Predmet debatam in protestom bodo izvestno „koncesije," s kojimi obsipljo vlada baje nas Slovence.
V političnem pregledu poslednje številke občudovali smo pogum kneza Bismarcka, da se je v očigled notoriškim istinam mogel bahati se svojim prijateljstvom do Avstrije.
Približno {isto misel naglaša Dunajski list
„ Wiener Allg, Zeit." Ta list piše : „Nikakor ni mogoče, varati se, kar se dostaje pravega mišljenja Bismarckovega nasproti Avstriji. On je iskal zveze z Avstrijo zgolj za to, da bi begal Rusijo. Mi smo bili le orodje v njega roki. Pri tem se je nadejal, ali da vender-le v jame Rusijo — po tem bi mu bilo naše prijateljstvo deveta briga —, ali pa je računal na to, da prepreči približanje in sporazuinljenje naše države z Rusijo s tem, da jo ukuje v okove zveze. K sreči ni več govora o takej ulogi naše uržave, odkar je odstopil on."
Knez Bi s m ar ck je zapustil Dunaj dne 23. t. m. Zahvalil se je v „N. Freie Presse" na čestitkah in simpatičnem vspre-jemu. V Sanct Poltenu in Lincu priredili so mu ovacije.
Vnanje države.
Iz Pariza javljajo, da pride c a -rica ruska z velikim knezom Jurijem za dlje časa na Francosko. Tudi carevič pride baje tja.
Jako značilno je, da se domači avstrijski in inozemski listi veliko živahneje bavijo z obiskom Bismarckovern na Dunaji, nego se sestankom kralja italijanskega z cesarjem nemškim. To ni posebno laskavo za odločilne kroge v Berolinu; a tudi za zvezo Italije z Nemčijo ni to baš prijazno znamenje.
Uradni list Itali janski je že priobčil postavo o vinski klavzuli.
Imena članov novega mininterstva Grškega so se že predložila kralju. Načelnik kabinetu bode Trikupis,
Pred vojnim sodiščem v Sofi j i prične se dne 30. t. ui. obravnava proti „morilcem" ministra Belčeva. Mogočni Stambulov smatra take „sodniške obravnave" kot najprimernejšo sredstvo iznebiti se neprijetnih tekmecev.
Znanega francoskega d i n a m i-tarda Ravachola so pri drugem procesu, vršivšem se v Montbrissonu, vender-le obsodili na smrt. Zatožen je bil umora 5 oseb. Njega Boobtoženca so oprostili.
Različne vesti.
Slovenci! v malo dneh slavili bodemo praznik slovenskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda. Podpisani odbor šteje si v sveto dolžnost poprijeti zopet inicijativo, da oživotvorimo preplemenito idejo, kojo je izprožil že lansko leto, to je, da postanemo Slovenci verni posnemalci uzornega in požrtvovalnega n&roda češkega tudi glede na pospeševanje narodne vzgoje mladine. Cehi nabirajo vsako leto svoj sv. Vaelavski dar — zakaj ne bi mi uveli CirilO-MetO-dijski dar v podporo zavodov naše družbe sv. Cirila in Metoda ?! Skrb za vzgojo mladine je plemenita: tej skrbi se ne smemo izogibati tudi mi Slovenci ! — Praznik sv. Cirila in Metoda je že po sebi vzvišen, svet dan ; a njega sijaj moremo še povekšati s tem, da položimo vsakdo po svojej moči — darek na žrtvenik v prospeh idej, koje sta oživila ter razširjala sveta blagovestnika. — O tej zadevi spregovorimo obširneje v prihodnji številki „Edinosti".
Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Kreeov je bilo videti na predvečer Sv. Ivaua jako mnogo po Tržaški okolici in po vseh višavah kršne Istre. Potniki, vozeči se po železnici tisti večor, divili so se čarobnim prizorom, predočujočim se njim po bližnjih in daljnjih vrhuncih. Tako je prav ! Izpovedujmo s plamtečimi kresi, da smo Slovani, spoštujoči častite svoje starodavne običaje !
Iz državnega itoora. Zbornica je vsp re-
jela v drugem in tretjem čitanju postavni načrt o premembi državne garancije južno-severno-nemski zvezni železnici in nje morebitnem odkupu. Na dotično interpelacijo posl. Riedlerja je odgovoril gospod minister za poljedelstvo, da se je že doseglo sporazumljenje mej posamičnimi ministerstvi glede osnove gospodarskih s a d r u g. Radi potrebnega izvršenja podrobnosti pa se predloga predloži še le v bodoči seji.
Pri nadaljevanji debate o stavbenih o b r t i h vsprejela je zbornica paragraf 2. te postave, kakor sta priporočala poslanca Zallinger in Pattai, vzlic ugovarjanju finančnega ministra, vsled česar je poslanec Exner odložil posel poročevalca.
Tržaiki mestni svšt. Včeraj zvečer je imel mestni svčt Tržaški svojo sejo. Kuratorij muzeja „Revoltella" javlja, da je umri član kuratorija, inžener B a r I a m. Gosp. župau obeća, postaviti nadomestno volitev na dnevni red jedne prihodnjih sej. Društvo „Minerva* prosi za prinos 250 gld., da more dostojno proslaviti 50 letnico smrti odličnegar meščana Rossettija. Svetnik Burgstaller se sicer ne protivi dozvolitvi tega prinosa, a meni, da bi bilo vsakako primernejše, da društvo pokrije samo stroške, ako hoče slaviti Ro-seitijev spomin. Slednjič zahteva govornik, da se vender kaj ukrene za ppotnenik Rossettiju. Potem so dozvolili jednoglasno naprošeni prispevek 250 gld. Župan je prijavil za tein, da je deželna vlada Kranjska kot druga instanca mestu Tržaškemu v prilog premenila odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Posto-jini, tičoč se vodovoda iz „Reke". Občini Tržaški se dozvoljuje neomejeno, da sine zgraditi odvodni kanal iz gorenjih virov „Reke". Nato so vsprejeli bilanco mestne zastavljavnico za leto 1891., koja kaže 18.526 gld. 42 kr. čistega dobička. Za poprave v „Villa Re ▼oltella" dozvolili so izredni kredit 2952 gld. — O predlogu Špeoijalnega odseka, da se v Trstu na občinske stroške osnuje električna centralna štaoija, vnela se je živahna debata. V ta namen bode trebalo kredit 200.000 gld. Za začetek določa poročilo 2000 svetilnic, koje število bi se pozneje zvekšalo na 6000* Dompieri, Oblasser, Liebman in Burgstaller dvomijo, da bi vape« valo to podjotje. Zbornica je tudi res vsprejela predlog Oblasserjev in Lieb-mannov, da se stvar odloži za sedaj. S tem bo zaključili sejo.
Dobro znamenje. Upravne občine : Velika Nedelj«, Trgovišči, Cvetkovci, So-dinci, Šardinje, ViČanci in več drugih so odposlale našeme neutrudljivemu državnemu poslanou sliedoče pismo :
„ Visokooastiti in veleučeni gospod dr. La-voslav Gregorec, državni poslanec, pri Novi Cerkvi!
Zaupni možje in tudi drugi Vaši posredni volilci tukajšnje občine Vam izrekamo naše srčno hvalo za tako požrtvovalno potezanje naših narodnih in gmotnih pravic ter vam Bporočimo nase popolno zaupanje k Vašemu delovanju posebno zato, da ae združite znam bratskimi hrvatBkimi poslanci in Vas prosimo, na to delovati, da se vsi naši slovanski poslanci z j edini j o s hrvatskimi in drugimi takimi slovanskimi zastopniki, kateri imajo jednake težnje z našimi in tudi resno voljo, naše pravice braniti. V jedinosti je moč !
Bog Vas ohrani Še mnogaja leta našim državnim poslancem*.
Komentar naj si uapišejo gospoda državni poslunci sami.
Tužna Istra. „Naša Sloga" dobila je iz povsem zanesljivega vira vest, da ljudje v Krmedu, okolice puljske, kjer govoro izključljivo hrvatski, morajo hoditi k spovedi v Kanfanar ali Savičent, ker kapelan v Balah — kamor spada Krmed — ne zna hrvatski. Kuko pa je z bolniki P Tepa spoveduje potem tolmača. To
je pač tužna slika. „Naša Sloga" je po vsej pravici radovedna, kako opraviči znani Poreški duhovnik in dopisnik listoma „L' Ecco del Litorale" in „Istria" te spovedi — p6tem tolmača.
V varstvo domačega vinskega pridelka. Ko stopi v veljavo znana vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo, utegne za trgovino z našimi domačimi vini nastati huda nevarnost s tem, da pridejo na tržišče ponarejena vina italijanska. Z ozirom na to nevarnost izročila je posebna deputacija ministroma za poljedelstvo in trgovino spomenico, v kojej prosi potrebnih naredeb, da se odvrne preteča nevarnost.
Za podružuico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda, daroval je g. dr. Matej P r e t n e r, odvetnik v Trstu 1 gold.
„Slovanska čitalnica" v Trstu vabi k izletu, ki ga napravi dne 29. junija 1892. v Divačo, oziroma Senožeče kakor sledi: Prvi oddelek izletnikov 1. se odpelje iz Trsta po državni železnici zjutraj ob 7. uri 50 minut v Divačo ; 2. pride v Divačo zjutraj ob 9. uri 4 minut; 3. so pelje iz Divače v Senožeče ; 4. obeduje v gostilni g. Mušiča v Senožečah; 5, se vrne po kosilu v Divačo, kamor pridejo izletniki ob 4. uri popoludne ter se snidejo v gostilni pri Maganji nasproti cerkve z izletniki druzega oddelka. Drugi oddelek izletnikov 1. se odpelje iz Trsta po državni železnici popoludne ob 2. uri 50 minut v Divačo ; 2. pride v Divačo popoludne ob 3. uri 54 minut; 3. se snide popoludne ob 4. uri v Divači v gostilni pri Maganji z izletniki prvega oddelka. V gostilni pri Maganji v Divači proBta zabava; gostilna bode reservirana samo za izletnike. Kdor pojde b prvim oddelkom v Senožeče, naj to naznani vsaj do poludne 28. t. m. v Čitalnici, da se zamore pravočasno poskrbeti za vozove in obed. Poroča bo nam nadalje, da se mimo pevcev udeleži izleta tudi oddelek tamburaškoga zbora »Trž. Sokola". Nadejati se je torej izborne zabave.
Pevsko druitvo „Hajdrih" na Prošeku napravi svojo veselico dne 10., in ne 3. julija, kakor je bilo objavljeno.
XXVII. redni zbor „Matice Slovenske" vršil ae je v sredo v mestni dvorani Ljubljanski. Vseh dohodhov je imela „Ma-tioa" v minolem letu v glavnici 12.023 gld.	kr., v obligacijah 11.224 gld.
Stroškov je bilo 6371 gld. 42 X kr. Koncem leta 1891. ostane imetka 5651 gld. 67 kr. v gotovini in 11.224 gld. v obli gacijah. „Proračun za leto 1893. znaša 7635 gld. 90 kr.
Premoženje „Matice Slovenske" je iznašalo koncem leta 1891. 198 gld. 93 kr. v gotovini, 5452 gld. 74 kr. v hranil-ničnih knjižicah, 11,224 gld. v obligacijah, vknjiženi kapital 6000 gld., vrednost hise 29.069 gld., inventar 360 gld. zaloga knjig 3000 gld., čisti aktivum 414 gld. 74i/» kr., skupaj torej 55.719 gld. kr., in se je od predzadnjega leta pomnožilo za 1895 gld. 20 kr. J u r č i č-T o m š i č e v a ustanova za literarne namene, katero ima „Matica" v oskrbi, znaša 2662 gld. 5 kr., zbirka za spomenik dra. Coste 1355 gld. 39 kr., zbirka za spomenik dru. Janezu Bleivveisu 2696 gld. 67 kr., narodna čitalnica ljubljanska 1000 gld. Pri doponilni volitvi so bili izvoljeni odborniki Anton Bar tel, dr. Ivan J a n e ž i č, dr. Anton J a r c, Ivan Majcinger, Makso P 1 e-t e r š n i k, Andrej S e n e k o v i č, dr. Jakob Š k e t, Fran Š u k I j e, Ivan V i I h a r, Vilibald Župančič, dr. Jarnej Z u p a-n e o. Na predlog gosp. župana Grasellija imenoval je občni zbor g. deželnega predsednika barona "Winklerja častnim članom „Matice".
Rojansko posojilno in konsumno društvo
nameruje na željo več odličnih rodoljuhov iz Gorice in goriške okolice razširiti svoje delovanje tudi na Gorico. V ta namen vabi vse slovenske rojake na posvetovalni shod, ki bode v sredo dne 29. t. m. ob 3.
uri popoludne v dvorani gostilne „Dreher",
Via del Giardino, št. 14 v Gorici.
Iz Toma|a se nam piše : Iz propalega vinarskega društva Š t a n j e 1-T o m a j se je razvilo novo vinarsko društvo v Tomaju, ki ima že 2000 □ metrov lepega vinograda; to leto se jo pa črez 2000 □ m. razde-lalo na novo, ter zasadilo Riparijo in So-lonis. Od 4000 po slavni c. k. vlade darovanih ameriških kolči se je prijela ogromna večina. Te so se v mesto posadile, ali pa zabiljfale. Družbenikov šteje zadruga 63, za blagor domovine navdušenih možakov (in tri gospe), ki plačujejo letnih 3 f., dokler naraste delnica do 20 f. Trtna uš se je pojavila v bližini zato smo se resno poprijeli ameriške trte.
Po knjižici R. Dolenca smo poskusili zeleno trtno cepljenje maja meBeca in vspeh je gotov. Reči se more, da, ako to delo opravlja vešča roka, se prime sleherni cep. —
Dne 24. julija t. 1. popoludne ob 4. uri bo občno zborovanje na meatu vinograda pod košatimi kostanji ; in ako Vam drago, poročim Vam o delovanju.
Bomo jako hvaležni. Op. ur. Iz litijskega okraja se nam piše: Binkoštni ponedeljek se je pričelo v Litiji v gostilni gospe Josipine Kobler pri „For-tuni" kegljanje na dobitke in sicer keg-Ijajo gospodje na pet dobitkov v korist gasilnega društva v Litiji; dame pa na dva dobitka (service za čaj in skledico za surovo maslo) v korist naše prevažne družbe sv. Cirila in Metoda.
Ker se ravno zdaj bliža praznik naših imenitnih slovanskih apostolov, ne bi-li kazalo, da bi povsod, kjer bivajo Slovenci, napravljali v korist te družbe koncerte, kegljanje in druge primerne igre, da se za Cirilo-Metodov dan nabere kaj darov, da bi družba laglje delala v našo korist P
V	to pomozi Bog !
Postajica V Ricmanjih. Iz Istre nam pišejo: Z velikim veseljem smo pozdravili otvoritev postajice v Ricmanjih, kajti v resnici nam je^ prav pri rokah. Nam nikakor ne kaže, voziti se do postaje sv. Andreja, ampak nam ugaja veliko bolj, da vstopamo in izstopamo vRic-manjih, ter hodimo potem peš v Trst in iz Trsta. Kako se naši seljaki radi poslužujejo te ugodnosti, dokaz je to, da dan na dan vstopi in izstopi v Ricmanjih nad 100 ljudi od VBeh krajev, največpa iz Istre. Zato pa se moramo pritožiti — ker to je res brezobzirno —, da na postajici v Riomanjih ni nobenega pro* štora, kjer bi mogli ljudje pri slabem vremenu čakati na prihajajoče vlake. Generalno vodstvo prosimo najiskreneje, da ukrene kaj v tej zadevi, saj bo to v veliko korist železnice same. A tudi nafti gg. poslanci naj bi se pobrigali za to zadevo.
Posestnikom vinogradov v obseiju užitninske črte, kakor tudi producentom vina in mošta od trt, rastočih v tem obsežju, se naznanja, da morajo za odmerjenje užitnine predpisane prijave do dne 15. julija predložiti c. kr. glavnemu carinskemu uradu.
Iz Herpelj došla nam je nastopna pritožba : Nedavno bilo je pri nas na izletu 60 otrok iz Škednja z učitelji in duhovnikom, a utaborili so se v gostilni trdega Nemca. To treba zares obsojati, da podpiramo rajšo ptujce nego domačine. Na tem ne trpi samo narodnost naša, nego tudi obče blagostanje.
Prodaja spomenikov in križev. Na pokopališče sv. Ane prodajalo se bode v ponedeljek dne 27. t. mj. ob 9. uri predpo-ludne nekaj stotin nagrobnih spomenikov, križev itd. Natanjčniji pogoji prijavijo se omenjenega dne na lioi mesta.
Samomor. 45-lctni težak S a n c i n akočil je raz 12 metrov visok zid v ulic1 Via di Romagna v ulico Fabio Severo. Obležel je razkrojeno čepinjo na lici mesta. Zdravniška pomoč prišla je prekasno.
V	blaznosti. Znani nadzornik strauišč v Via Torrcnto je zblaznel, ter je hotel včeraj prerezati vrat svoji lastni ženi.
Jedva da ao odvrnili grozno nesrečo. Prepeljali so ga v bolnico.
Katastrofa v Pfibramu Conečna obravnava proti obtožencem ae bode vršila dne 2. julija.
.Slovanski Svet1 ima v 12. št. naslednjo vsebino: 1. Državne službe in Nemci pa Slovani. 2. Liturgija rimske cerkve (dalje). 3. O glavenatvu v krščanskem svetu. (V latinici in cirilici slovenski tekst, ruski pa v izvirniku). 4. Pjcckiih ptKH. 5. Ruske drobtinice. 6. HiiCLia o ro.iOAli. 7. Dopisi (s Kranjskega, Štirskega in Bukovine). 8. Ogled po slovanskem svetu. 9. Književnost.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Fertotova, priporoča se najtoplije slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-lieunskn vina.	Cl.
Rnefilrio ^aIt«!44 staroanana pod ime-UUaUllla „OlUkll , nom „Belladonna", poleg kavarno „Kabris", priporoča so Slovencem v mostu in na deželi. Topijo so izborna vina, istotako jo kuhinju izvrstna.	01.
Moptill ICl*¥p	3- diovnnni, št. 1'
trgovina z innogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
iz a t. Potra
na Notranjskem (Via Campunille v hiši Jakoba Brunneria št, o (1'iazza 1'ontorosso). Po dvakrat na dan frišno oprosno mloko po 12 kr. liter neposredno iz St. Petru, sveža (frišna) smetana. Na zalitevanjo posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r. toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
B. Modic in Grebene, sVlM
in Via Nuova. opozarjata zasebniku, krčmnrjo in Č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in žole/.noga blaga, podob in kipov v okrašonjo grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo št. lfl (poleg Piazza dolla Zonta) priporoča se najtoplojo tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Oovncich.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno i cono. Cl.
Afi+nn 1*01001* 1>ia7'zft Ihiriera vec-milUH IVI ajliOl , ehia, pekarija in trgovina z različnimi jostvinami: moko, rižeia, oljem, kavo itd. Priporoča so najudanvje slavnomu občinstvu.	Cl.
Anfnn Pn^kai n'1 V°£,H ulico Gh«8*
MH IUII rUL/IVđj, j„ ('ectlia, toči izvrstno domače žganje; v tabukarui svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcnske poštne tiskanice.	Cl
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postružba vestna in nagla.	Cl.
pekovski
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Cnserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolmli:, vseli vrst. moke itd. po najnižjih cenuh.	Cl,
A|>f(|H I omno naslednik Jakob IIočo-nilLUlI Ldlll|Jt}, varja, Via Bar riora
vocohia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, lino moravško maslo Ud.	Cl.
U. Mrev^a,
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, tursico, ovsa in raznega kruha pO najnižjih cenah,	Cl.
An+fin Ura hup trgovina z steklovino nlUUII TldUCb, lonienino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajulnicn polog „Ponto rosBo") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Ifarnl Oni! O Žganj arija in tohakurna v rvai Ul UUljd, ulici Via Aroata, nasproti hišo Cacia. i'rudaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	Cl.
llitnn	virt B'11-™™ veechia št. 19
itluuu ftulkll iii. nadstropje, izdeluje možke obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnioi vsprejeinajo se tudi naročila na raznovrstno moiko in iensko perilo, kojo se izdeluje li&no in po najugodnejših cenah,	Cl.
AnHrPI ka an čevljar v Ulici Caserma n,,ui CJ "»alall, priporoma se najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter so lidno delo in točna postrežba.	CI.
Ivan Kannhpl nasPratl ▼•uke vojas
IVdll IVdllUUcI, niče. priporoča svojo zalogo 7. mnogovrstnim jedilnim iu drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od s kil naprej po najnižji ceni.
Kavarni ,Commercio' in Je
Hpcpn' V	a * P r m Slavni sliajn-UO«UU liSfij tržaških .Slovencev vseh stanov. N.i razpolago i ttBopisi v raznih »lovanHkih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča _ Anton & o r 1 i, kavarnar.	Cl
Ivan Ppplnn priporoča svoji trgovin IVdll riciuy v Via d«>l Bosco St. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Karriera vecchia) in v ulici Molili a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž tn razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia st 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. CL
Franin Hola L Piazzetta Cordarioli št. I I ailjU UClan 3 b|izn novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Tiskarna „Dolenc"
del •u. :nia št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	CL
D|o4ina Trmo lastnik krčme k „Ruskim DIHAIIla I UIIC, Toplicam", Via Giulia it. 8 uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterski teran, in bo ie boljše skrbi za želodec.	25 — 25
IVSin UKIPI* črevljarski mojster, Via Ro-UIIIOH, magna at. 6. priporoma Be slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko «t ada-joča deln. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cone.	60--40
Hotel in restavrant Siškovic ffi
postaje Hrpelje - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr.	7—26
Gostilna „Al Callo <Toro"
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na de-bolo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer fur-lansko po '-'8 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štaeijon Trst po 28 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich 50—24
Ivan Valenčič, JJ/js^SK
nufakturnega blitg«. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—23
Spomladansko zdravljenje
najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidnlne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v Odlikovani lekarni 43—100
PRAXMARER „ Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegonia.
Katoliki!
Poinozite mi zgraditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pijevo občino, na mesto sedanje siromašne in podrtljive kapele. 8 prvim oktobrom bi rad pričel zidanje, a nimam Se zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel je tudi najmanji dar.
Frank
župnik pri sv. Piju. (St. Plus). Berlin. P a 11 i s a d e n s t r a a g e 73.
Josip Urbančič, ZIZT^'ZV?.
Francesco priporoča vseh vrat žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Si.ho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd.	24—48
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Izubijani, Dunajska oeita
je nehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi ponpe-šuje telesno od-
__pretje. — Razpošilja
jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zaboj ček z 12 stekl. velja gl. 136, z 55fltekl.,5kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica raz prodajajo se v vBih lekarnah v Trat«, Istri in na Goriškem. 20-25

„Tržaška posojilnica in hranilnica"
imela bode od 27. junija t. 1. naprej svoje uradne dni:
ob ponedeljkih od 10. do 11. ure zjutraj ob četrtkih od 3. do 4. ure popoludne.
Informacije dobivajo se vsak dan od 37a do 4 ure po-3~3	polndne v naši pisarni
Via Molin Piccolo št. 1 I. nastropje.
Moja zaloga strojev nahaja se
v TRSTU, ulica Zonta štev. 5,
pod tvrdko
Zivie in družb.
(Sehivitz & Comp.)
V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadar jih so dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, češ, da so ni stroje drugod slabo kupili, ker moji so bolji in cenejši. Kupujejo mačko v žaklji, ker ne poznajo blaga, kojega kupijo, ne agent«, po kojim, in no fabrikanta pri katerem naročujejo. Pride blago slabo alt dobro, morajo je držati, in sreča, če še ne pridejo ob plačano aro.
Prosim gospode posestnike, naj prideje v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje ; zmenili se bomo, ker moja skrb je, vsem dobro postreci; živim v deželi in od deželanov. zato pa niso v nevarnosti biti opoliarjeni. Prosim narodnjake, naj se držijo načela „svoji k svojim" ! in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nas zaničujejo in nam škodujejo.
Priporočam mlatilnice in čistilnice za žito, pumpe za vsako rabo, cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada.
Moje škropilnice proti peronospori so se skazale najizvrstnejde.
Izdelujem vodovode, tovarne i. t" d
V. Mat. Živic,
—8	inženir.
Kina-železna esenca
proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepčanje krvi. Steklenica 70 kr. — v Marijine kričistilne krogljice, tudi čistiven lek. Škatljica 20 kr., 6 škatljio 1 gld. Lekarna Pranzoni, Via 8. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vsa-6—8	koršnih zdravil.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon St. 834. 38—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da Bem začel sam izdelovati iz pristnega kdtranovega izvlečka iz Norvedgkega izvrntue sladčico podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo iato moč kaltor kfitra-nova voda in glavice (Kapsulo), lažje ne, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Do se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u so prodajejo v lekarnici Prendini ▼ škatljicab po 40 kr., prodajejo se tudi v VBeh večjih lekarnah v druzih deželah.
drogerija
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
io4-i TRST 4-12
Co) 'so, Piazza della Leijtiii št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije Ud. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-
sko žveplo za žvepljanje trt
Otvoritev!
V Via della Corte štv. 2. je na
novo otvoril in priporoča slavnemu občinstvu najboljšega oglja in drv po 3 kr. kilogram 4-4
Tone Rupena.
Dobra vaga.
V založbi
-jene knjigarne v Brežicati
je ravnokar izisel:
Venec slovenskih pesnij"
ae« oitre. 2—8 Sestavil Jos. Mešiček. Cena 70 kr.t po pošti 75 kr,
lini
mehanik v Trstu
Via Fontanone br. 13
popravlja in prodaja stroje za Šivanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, z garancijo. Instalujejo «e električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumati&ko gumo.	9—104
I	Znatno obaljene ciene
\ Malicam za vino, voće i masline
IZVORAN FABRIKAT
najnovijeg izvrstnog sustava sa neprestano dje-
lujućom dvojakom pritisnora silom. Zajamčena najveća djelatnost do 20°[0 veća nego
li kod svih ostalih tiskalnica. Kod svili izložba odlikovane prvimi nagradami
Mlinove za grozdje, voće, masline, strojeve
š za sušenje voća kano i za sve proizvode iz bilin-—^	stva i životinjstva.
Tiskalnice za si eno na ruku, i strojevi za treb-
ljenje kuruze.
Najnoviji samostalni patent, štrcaljke za trsje „Sjfonia"

t*

I z V
\
w <
% V
\
Korneuburški prašek za rejo živine
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja se že »koro 40 let z najboljšim vapehom v večini hlevov, ko živina rada ne jo, pri alabi prebavi, v zboljšanje in pomnoževanje mleka pri kravah; poupoSujo vztrajuoat živali proti
kužnim vplivom.
II	Cena cele Skatljice 70 kr., '/. »katlje 35 kr.
L
Paziti je na zgornjo varstveno murko in naj eo zahteva izrecno
Kwizde korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo ae dobiva po lekarnah ili dro ge rij a h.
GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. KWIZDA
c. in k. avBtr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Kornouburg pri Dunaju.
izradjuju jedini tvorničari
6 -
MAYFARTH i drug.
tvornica poljodjelskih ntrojeva
RFf II T'llmrvf r'IVVfl 7fi Kataloge Šalje badava, prima zastupnike. — Kod kupnje DLV lit IdUlflinillmiC IV*	opominje svakoga, da pazi na podielanje.

12 — 9
T. MAGRINI & C.°
Zavod za glasovire.
Saloni:
ULICA
Corso štev. 1
V TRSTU
Tvornica
ULICA
ieri št. 2
V TRSTU
t ■
> i -»ci-.
priporoCajo svoje nepresožne glasovire od 300 gld. naprej, narejeni v lastni tovarni po najnovejših načrtih, kateri so odlikujejo po svoji zvočnosti — kakor podolgasti klavirji — kakor tudi po lepodonečjem timbra ter imajo ~ napram podolgaskini klavirjem — prednost mehanike na dvojnato ponovitev, katera jih uMnja ugodno za učenje in to tembolj zato, ker jim njih moderna konstrukcija v železu jamči, dolgo trpežnont kakor podolgnti klavirji.
Zavod jo tudi dobro proHkrbljen z bogato zalogo glasovirov podolgustih, mej katerimi se priporočajo osobito oni ugodno poznati iz dunajske tovarne: Erete
Productir-Genossenschaft der Claviermachcr. Razprodaja — Menjalnica — Posojilnica — Uglasbilnica — Popravljalnica.

Lantnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr T -stu.