TRST, torek 20. novembra 1956 Leto XII. - Št. 263 (3501) DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94=638, 93 808, 37-338 St ST-VOpWUu^ GOHrCA-Cni P,LLZON 93**M IN 94 638 - Požtnl Predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« - Tel. V|Sine v JlrinV>-PeUl.CO WI” ?3-82 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak mm tisenliovKer ukazal skrbno nroučiteu sovjetskega predloga n razuražiliii Pred posvetovanjem zahodnih držav - Mollet bi želel prej j,vzpostavitev zahodne enotnosti44 - V Beogradu pozitivno ocenjujejo sovjetski predlog in Eisenhowerjevo pozornost MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, pol letiva 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst 19' ~ Najnovej-1 drugi predstavniki vlade pro-taiornii.°® sovJetske vlade o učujejo zadnjo izjavo Sovjet-Radu ii._i ocenJUjejo v Beo- ske zveze o razorožitvi. Tudi fsšfv nov PrisPevek k tte8r,anju eneSa največjih v . ar°dnih vprašanj, in to “nutku, ko je nevarnost, i, talna se bo še povečala oborože-tekma. v Beogradu u- v v zvezi s tem, da «ose^edanjih naporih ni bil šani. n Za rešitev tega vpra-jijj boben napredek. Seda-vHifredlog sovjetske vlade du P<> mnenju v Beogra-dajenov Pozitiven element in ta2o.,m°znost nadaljevanja vUdn *ov’ ker 3e sovjetska da , lzrekla pripravljenost, tia-. Prouči vprašanje zrač-iv0j baczorstva, kakor je to ea>A nas predlagala vlada gi J “Oograjski politični kro-je n- j30’ da jo hrabrilno, da laloi k Eisenhovver dal kom a*eriškim strokovnja-Ptajj naj proučijo sovjetski 'ladn- iln a so ameriški ne-W .' kr°gi mnenja, da prednost V3e*ske vlade daje mož-teZs b°n°vnega proučevanja " vPrašanja. ti,i. ^ashingtonu je načelnik Vr>e8a urada Bele hiše tred.ij Hagerty izjavil, da ednik Eieenhower in državni departma in osebni svetovalec predsednika Eisen-howerja za razorožitvena vprašanja Harold Stassen proučujeta izjavo. Ni znano, kdaj bodo sovjetski vladi poslali odgovor. V Londonu pa je predstavnik Eoreign Officea izjavil, da se bodo v kratkem začela posvetovanja med zahodnimi državami v zvezi s sovjetskimi predlogi. Te predloge sedaj proučujejo izvedenci v britanskem zunanjem ministrstvu. Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da ni dvoma, da ima sovjetski predlog za Nemčijo veliko važnost. Pripomnil je, da je varnostni sistem, ki ga predlaga sovjetska vlada, zamišljen na podlagi cveh nemških držav. Predsednik je dalje izjavil, da v sovjetski noti ni govora o nemški združitvi in da sta nemška vlada in Bundestag že zavrnila vsak varnostni načrt, ki ve ne ozira na združeno Nemčijo. Zato je za Zahodno Nemčijo sovjetski predlog nesprejemljiv. Vseka- kor pa bo zahodnonemška , ferenco predsednikov velesil, vlada proučila noto skupno crugimi zavezniškimi državami. Iz Pariza javljajo, da se Mollet posvetuje s svojimi sodelavci. Francoska vlada pa predvsem želi, da bi se pred mednarodno konferenco s sovjetskimi državnimi voditelji posvetovali državniki treh zahodnih velesil. V Parizu se bojijo, da bi se ZDA in SZ sporazumeli o raznih svetovnih vprašanjih, ne da bi upoštevali «življenjske koristi Francije)). Ker nj hotela ameriška vlada podpreti angleškega ir. francoskega napada v Egiptu, vztraja sedaj Francija na tem. da je treba obnoviti »zahodno solidarnost in enotnost«. Kakor je znano, je Mollet predlagal Eisenhowerju sestanek skupno z njim in Edenom, toda Eisenhower je to odklonil. Politični krogi v Parizu so mnenja, da verjetno ne bo prišlo do konference, kakršno predlaga sovjetska vlada. Poleg komunistov so v Parizu ugodno sprejeli sovjetski predlog samo Mendes-Franceovi radikali, ki so se že prej zavzemali za mednarodno kon- ki naj prispeva k mednarodni pomiritvi. Predsednik indijske vlade Nehru je tudi pozitivno ocenil predlog za konferenco petih. Pripomnil je, da je odvisno od velikih držav, ali bo do konfeience prišlo ali ne. «Ce mi lahko nudimo našo pomoč bomo to vsekakor napravili,« je pripomnil Nehru. Nehru je tudi izjavil, da je ((brutalna intervencija vojaške moči proti šibkejšim narodom v Egiptu in na Madžarskem doživela neuspeh«. ((Velika Britanija in Francija — je dalje izjavil, nista dosegli nič in bosta zgubili mnogo. In ne dvomim da bo madžarsko ljudstvo, ki je tako živo pokazalo željo do svobode, prej ali slej zmagalo.« REZULTATI S0I/JF.TSK0.P0USKIH IM/.llllllllllll V MUSKU Prispevek k pravilnemu reševanju odnosov med socialističnimi državami ^Upna izjava n bodočih odnosih in o bivanju sovjetskih čet Poljskem - Cj/rankieuficz bo danes poročal v sejmu - Kokn->0vski imenovan za pomočnika sovjetskega ministra za obrambo J^SAVA, 19. — Poljska 3a’ k' se 3e Pod v°d- Iljjl Gomulke v Moskvi poit j* s Sovjetsko zvezo, se lijuanes vrnila v Varšavo, ie „r Poroča agencija PAP, **aiah6 alstvo na vseh po- lo lah del, navdušeno pozdravlja- eSacijo. Na varšavski abiJ1 so delegacijo sprejeli ade in centralnega ko- tty stranke poljskih delav. lbor„ uPno z diplomatskim *bj Pred postajo so se 'fČj,9 Številne delegacije in GoijL.^hnožica z zastavami. ktate, a je pred postajo imel hi)0jC govor, pri čemer ga je Ijoljlca navdušeno pozdrav-tki,r. Gomulka je poudaril n sprejem v Sovjetski *bii0 ln je pripomnil, da je »il0 °dpravljeno vse, kar je »d* zgrešenega v preteklih ^ P„i- nied Sovjetsko zvezo majsko#. Stel ka 3e dalje izjavil, lke ‘°tna pomoč in gospodar-t,oljs^°ncesije Sovjetske zveze Ije Pr.esegajo dve milijardi s* mv. .in je pripomnil, da sovjetsko - poljski 'o - . še izboljšati, ker je lito Jn°st ne samo za Polj-ji9ad Pa 'udi «za našo :* °^ho K vzhodno sosedo«. '*«yuno suseuuii, \ ?sednik vlade Cyrankie-tli , 0 jutri popoldne v Sej-važen govor o re-V moskovskih razgovo- Pj-j Stcij- . °dhodom poljske dele-h"' . iz Moskve so v Kremlju :"Pi« l- rk.1 triuij u V*etskr skupno izjavo o so- V ‘«kn I Drv " Poljskih razgovorih k,rja Stn ^elu objave se Pou' eh ..Podobnost pogledov o- J^ftih 0 S1a v n i Iv medna-'Sijti vprašanjih: o vojni v V OZlv 0 sprejemu Kitajske ■''< o odpravi tujih cpo-'tt 0 razorožitvi. Kar se Nlt^odkov na Madžarskem, "• obe ( bosi azred našh "''tv"??, demokratičnih prido- 1 'Je A ucicgaviji p. 1 v*ki bosta madžarski de-L*ditv razred in madžarsko na6la v sebi sil° za Gbe vladi izrekata pod-3ev‘ vladi, ((katere j‘aPalr ’ k‘ odpravlja žalostne h' te>- b’vše Rakosijeve vla-jjt jZl po razvoju socialistič-9tsič^otokraci je in okrepitvi bitij ega sodelovanja z dru-k poii0ci?lističnimi državami J°stj ,agi popolne enakoprav->n spoštovanja suvere- i. Sodfugem delu je govora latsko-poljskih odnosih. .»Odi poudarjata veliko , d nedavne sovjetske iz-('Vf-Tibudarja se tudi, da je ,*ltls >atvo med obema držali0 ia^U3n° potrebno kot edi-1%,m*tvo za varnost obeh ,V t-i in Nisi. J?*Poh« le.na delu je govora o k . zv k'b zadevah. Sovjet- kar se tiče meje >et dat.. ifihoa®?8 bo dobavila Poljski ik°b)V milijonov !!ijo» ta in dala kredit V00 (,0s\°bpv rubljev. lil, dolzneski, ki jih je Polj-t "G -. Kovala 1. novembra ,°v, bnaadi. sovjetskih kredi-- kiriu 0 črtani upoštevajoč h? Je trdnost premoga, ki 1*4 ]-,.°ljska dobavljala SE ..8i s- 3946 in 1953 na pod-1 I845razuma °d 16. avgu-tla. isva ' Pravi dalje, da je sovjetskih čet na ske in sovjetske oborožene sile se ne bodo mogle vmešavati v notranje zadeve Poljske. S posebnim dogovorom bo določeno, kje naj bodo te čete razmeščene in kakšno naj bo njih število. Sovjetske čete na poljskem ozemlju se bodo lahko premikale izven določenih krajev samo s pristankom poljske vlade ali drugih pristojnih poljskih oblasti. Sovjetske čete na Poljskem morajo upoštevati poljske zakone. Njih pravni položaj bo urejen s posebnim sporazumom. Prav tako bo prehod sovjetskih čet po poljskem ozemlju urejal poseben sporazum med obema državama. Po podpisu izjave je bil sprejem v poljskem veleposlaništvu, kjer sta na kratko govorila Gomulka in Hruščev. Gomulka je med drugim izjavil, da rezultat razgovorov potrjuje, da izjave Sovjetske zveze od 30. septembra »niso prazne besede pač pa realna dejstva, ki so izražena v sedanji ureditvi odnosov med obema državama na socialističnem načelu popolne enakopravnosti«. Govoril je zatem Hruščev, ki je ponovno, kakor prejš.-nji večer, ostro napadel politiko zahodnih držav, tako da so predstavniki držav članic NATO zapustili, veliko dvorano in se umaknili v "iransko sobo ter se vrnili, ko je Hruščev končal govoriti. Pridružil se jim je kakor prejšnji večer tuči predstavnik Izraela. Rezultati sovjetsko-poljskih razgovorov v Moskvi so po mnenju v Beogradu prispevek k pravilnemu reševanju medsebojnih odnosov med socia- lističnimi državami. Ti razgovori so pokazali, da se načela enakopravnosti, medsebojnega razumevanja in ne-vmešavanja v notranje zadeve lahko uresničijo tudi v zapletenem položaju in med socialističnima državama, med katerima so sporna vprašanja. «Prav v takšnem trenutku, ugotavlja nocojšnja «Politika», lahko vsako izboljšanje in u-trditev enakopravnosti služi kot jamstvo, ča se bodo premagale posledice napačne politike v preteklosti brez ne- varnosti, da pirehod v novo stanje izkoristijo reakcionar- ' sVetOTanir°in“raz^vore‘ *do Eden mora opustili delo zaradi oslabelosti LONDON, 19. — Pozno zvečer so na Dovvning Streetu javili, da mora Eden prekiniti vse svoje delovanje. Uradno sporočilo se glasi: ((Ministrski predsednik trpi za posledicami hudega delovnega napora. Po nasvetu svojih zdravnikov je preklical svoje najbližje javne debate.« Poročilo je pilo izdano kmalu potem, ko je zvečer Edena obiskal v njegovi uradni rezidenci njegov zdravnik Horace Evans. Takoj nato je Eden govoril s svojimi glavnimi ministri. V odsotnosti Edena bo predsedoval vladnim sejam But-ler, lord privatnega pečata. V političnih krogih poudarjajo, da Eden že več kot leto dni ni bil na počitnicah (od avgusta lani). V prvih dneh preteklega meseca je bil nekaj dni v neki londonski kliniki zaradi prehlada, ki mu je povzročal vročino. Take napade je imel v zadnjih letih večkrat. Leta 1953 pa je bil trikrat o-periran zaradi okvare na žolčnem vodu. Njegov položaj je bil tedaj kritičen in splošno se je mislilo, da pomeni to konec njegove politične kariere. Toda še je popolnoma ozdravel. Ni še prav gotovo, kolikšna je sedanja Edenova bolezen alj oslabelost. Ker je imel po- «PRAVDA» O GOVORU PREDSEDNIKA TITA List objavlja v pozitivnem smislu ves govor razen onega dela, ki zadeva staliniste, in ki z njim polemizira - Pričakovati je odgovor ne sile.» «Politika» ugotavlja, da se Gomulka vrača iz Moskve v Varšavo po pomembnem koraku v korist stabilizacije poljske politike. Predstavnik Foreign Officea je v zvezi z izjavo o mejah na Odri in Nisi izjavil, da je britanska vlada še vedno mnenja, da je treba dokončno rešitev spora o mejah med Poljsko in Nemčijo rešiti v okviru mirovne pogodbe. Predstavnik bonnske vlade je izjavil, da je dokument, ki so ga podpisali v Moskvi, «zelo važen za Zahodno Nemčijo«, in je pripomnil, da ee mora vprašanje teh meja u-rediti v okviru mirovne pogodbe. Današnja moskovska ((Pravda« javlja, da je bil bivši poljski obrambni minister Rokosovski imenovan za pomočnika obrambnega ministra v SZ. List zatrjuje, da je bil Rokosovski razrešen na Poljskem na svojo zahtevo in da je nato odpotoval v Sovjetsko zvezo. zadnjega, bi se moglo sklepati, da le ne gre za kak hud primer. Preiskava pri Djilasu BEOGRAD, 19. — Organi notranje uprave so danes v navzočnosti dveh meščanov izvršili preiskavo v stanovanju Milovana Djilasa in nato Djilasa povabili s seboj. O postopku organov notranje u-prave ni bilo doslej izdano nobeno poročilo. Ne ve se, ali je bil Djilas aretiran ali pa samo povabljen na zaslišanje. Znano je, da Djilas pred leti, ko je odgovarjal za izjavo, ki jo je dal zahodnemu tisku, ni bil aretiran, kot po to javile nekatere zahodne a-gencije, temveč samo povabljen na zaslišanje. TOKIO, 19. — Abesinski cesar Haile Selasi je prišel danes na uraden obisk v Tokio. Na letališču ga je sprejel cesar Hirohito. BEOGRAD, 19. — Današnji beograjski tisk in radio objavljata poročilo c načinu poročanja moskovske «Pravde» o Titovem govoru v Pulju-Kot je znano ni do včeraj moskovska ((Pravda« še omenila tega govora, danes pa ga objavlja pod naslovom »Govor tovariša Tita v Rulju« kot poročilo dopisnika TASS iz Beograda. Poročilo citira v pozit-vnem smislu tiste dele Titovega govora, ki obravnavajo položaj na Madžarskem in ki se nanašajo na Egipt. Glede drugih vprašanj, ki jih je Tito v svojem govoru načel, pa zadevnega besedila »Pravda« r.e objavlja, temveč te dele samo komentira. V tem delu je v članku «Pravde» rečeno med drugim: »Vzbuja pažnjo, da vsebuje govor tovariša Tita niz stališč, ki zvenijo kot ostra disonanca v primerjavi z onim, kar je vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije v zadnjem času večkrat izjavljalo o o-snovnih vprašanjih mednarod. nega položaja, o medsebojnih odnosih med socialističnim: državami in med komunističnimi partijami. Govor vsebuje nekatere izjave, ki so po obliki in po vsebini v protislovju z načeli proletarskega internacionalizma in mednarodno solidarnostjo med delovnimi ljudmi. V svojem govoru je Tito ostro polemiziral s tistimi, ki smatrajo, da se je v pripravi dogodkov, dc katerih je prišlo na Poljskem in tudi na Madžarskem, pokazal vpliv Jugoslavije. Govornik je vztrajno poudarjal »pozitiven in koristen« — kot se je on izrazil —- vpliv Jugoslavije izven njenih meja. Tito je tudi trdil, da bodočnost je odvisna od tega »ali bo v komunističnih partijah zrna. gal oni kurz, ki ga je začela Jugoslavija«. Ne more se spregledati, da so takšne Titove trditve v določeni zvezi z o-nimi članki v jugoslovanskem tisku, skozi katere se vedno bolj pogostoma prebija misel kot da je »pot Jugoslavije v socializem« tako rekoč edina prava in celo edina možna pot socialističnega razvoja skoraj za vse države. JSi potrebno niti govoriti, da je takšno stališče v korenitem protislovju z marksistično-le-ninistienim stališčem o tem, da ima vsaka država lahko svoje metode, oblike in tempo prehoda v socializem, ki so pogojene s specifičnostmi njenega razvoja, stališčem, kakor je to ne enkrat izjavil Tito in katerega pristaš je tudi on sam. Iz Titovega govora jasno izhajajo tendence vmešavanja v zadeve drugih komunističnih partij. V govoru je dano mnogo prostora polemiki z drugimi, ki jih Tito imenuje »stalinisti«. Poskus delitve komunističnih partij na »stalinistične« in «nestalinistične» lahko objektivno samo škoduje , komunističnemu gibanju, ker | življenje danes, kakor nikdar ’ prej, zahteva strnjenost znotraj komunističnih partij in v vsem mednarodnem komunističnem gibanju. Tito je prav tako trdil, da kult Stalinove osebe tako rekoč ((predstavlja proizvod določenega sistema«. Toda znano je, da ravno reakcionarna propaganda v svoji borbi proti marksizmu in leninizmu še prav posebno vztrajno trdi, da je to tako rekoč kult osebnosti Stalina rojen ne iz določenih zgodovinskih pogojev, ki že predstavljajo preteklost, temveč iz samega sovjetskega sistema, Znano je tudi, da je te izmišljotine reakcionarne propagande ovrgel celotni sklop razvoja sovjetske socialistične družbe.« Jugoslovanski tisk in radio ne objavljata nobenega komentarja ali odgovora na polemiko «Pravde« s Titovimi Pozitivna Togtiattijeva ocena govora maršala Tita o madžarskih dogodkih Zaskrbljenost vladnih krogov ob vprašanju nadaljnjih dobav nafte; tudi tukaj so na delu špekulanti, ki iščejo v krizi lastni dobiček potrebna, dokler btaM- Nevarnost nemškega Toda ta navzoč-na noben način Vl,n| bo rš'ti suverenosti £olj (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Zdi se, da so občutne posledice vojnih dogodkov na področju Sueškega prekopa končno dale italijanskim političnim krogom misliti. da je ta zadeva končno za državo mnogo večjega pomena kot pa sicer sami na sebi tuči tragični dogodki na Madžarskem. Medtem ko je vsakovrstna propaganda izkoriščala dogodke na Madžarskem, ne da bi bili ti dogodki zares kdo ve kako živo občuteni, so se pa posledice sueške krize začele oglašati s trdo neizprosnostjo v samem italijanskem gospodarstvu. I-talija bi torej .niela samo korist, če bi se stvari vrnile na svoj prejšnji status quo. Gre seveča predvsem za nafto, vendar pa je tudi zelo verjetno, da skušajo mnogi špekulanti položaj zkori-«.-titi teč ustvarjajo paniko, ki po zatrjevanju vladnih krogov ni upravičena. Seveda pa je ta panika določenim elementom potrebna, da lahko višajo cene goriva. Obenem pa služi sedanji položaj desničarjem tudi za pretvezo pri napadih na ENI. Ce je iskanje petrolejskih vrelcev v I-taliji šele v začetni fazi, poudarjajo na desnici, je to zaradi tega, ker država ne dovoli mednarodnim trustom, da bi se lotili tega dela. Segni je imel danes več razgovorov z raznimi mini-stri, Z ministrom Čarom se je posvetoval o sporedu bližnjega parlamentarnega dela kakor tudi o dnevnem redu seje ministrskega sveta v sredo. Med drugimi vprašanji, o katerih bodo razpravljali, bo tudi vprašanje izvajanja italijansko-jugoslovanskih sporazumov o posebnih dobavah in o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovani/kih vodah; ti sporazumi so bili sklenjeni v Beogradu v marcu t. 1. Razpravljali bodo tudi o pooblastilu vladi, da izda nove predpise o cestnem prometu. Izvršni odbor socialdemokratske stranke je včeraj zve- čer odobril stališče Saragata, kot je bilo opredeljeno v u-vodniku «Giustizie», Saragat pravi, da je ozračje, v katerem t,e je vršilo delo centralnega komiteja PSI, ((težko« — imenuje ga »prosovjet-sko» — poudarja pa, da se iz tega ozračja loči govor Lombardija in drugi govor Nennija. Nadalje pravi, da je kljub vsemu to pot v PSI prvič jasno govorilo o enotnosti delavskega razreda. Saragat razlaga to s socialistično enotnostjo v protikomunistični funkciji. Saragatove trditve so nekaka protiutež k včerajšnjemu Togliattijevemu govoru v Perugi. Togliatti je zopet Nennija posvaril, naj ne popusti pred pritiskom za socialistično združitev na socialdemokratski podlagi. V istem govoru je Togliatti dejal, da se stališče KPI o madžarskih dogodkih v velikem delu sklada s stališčem maršala Tita. po katerem bi se lahko in bi se morali izogniti sovjetski intervenciji. Odgovornost pada v bistvu na razkroj, ki se je pokazal v vrstah madžarske KP. Odločilni vzrok za upor je, po Togliattijevem mnenju, v napakah madžarskih voditeljev v zadnjih mesecih in pa v počasnosti pri popravljanju teh napak. Nato je Togliatti poudaril potrebo demokratizacije :n boljše povezave med delavski, mi strankami in delavskimi množicami. Togliatti se ni u-stavljal ob vzrokih za zamude pri popravljanju napak, pač pa je rekel, «da je kaj ali kdo, ki je preprečeval ali zaviral ta razvoj. Tega ali te je treba ne samo kritizirati temveč tudi obsoditi«. Potem je Togliatti še dejal: «Korak nazaj od kritik na XX. kongresu se ne more in se ne sme napraviti. Kar zadeva našo partijo, bodo dobro pazili, da ne napravimo koraka nazaj v opredelitvi naše politične smeri, ki smo jo izdelali na kritikah XX. kongresa«. izjavami. Eato se v prihodnjih dneh pričakuje odgovor beograjske »Borbe«. Toda že na prvi pogled je očitno, da maršal Tito z besedo «sistemu ni označil «celotnega sklopa razvoja sovjetske socialistične družbe«, ker najdemo v njegovem govoru poudarek na naslednjih stavkih: «Od sa- mega začetka smo govorili, da tu ne gre samo za kult osebnosti, temveč za sistem, ki je omogočil nastanek kulta osebnosti, da tu ležijo korenine, da je treba po tem stalno in vztrajno udarjati, a to je najtežje. Kje so te korenine? V birokratičnem aparatu, v načinu vodstva in v tako imenovanem jednonača-Iju, v ignoriranju vloge in teženj delovnih množic, v raznih Enver Hodžah. v Sehuji-nih in v drugih voditeljih nekaterih zahodnih in vzhodnih partij, ki se upirajo demokratizaciji in sklepom XX. kongresa in ki so mnogo prispevali. da se je Stalinov sistem utrdil, a danes delaio za to, da bi ponovno oživel in zavladal. Tu ležijo korenine in to je potrebno popravljati.« Iz Prage poročajo, da tudi glasilo KP ČSR «Rude pravo« z enakimi »argumenti« kot »Pravda« polemizira s Titovim govorom. List trdi med drugim, da Tito ni dovolj «upošteval vloge tuje reakcije v pripravah vstaje na Madžarskem. reakcije, ki mu danes ploska zaradi njegovega napada proti sovjetski intervenciji«. Zahodni reakcionarni tisk pa polemiko «Pravde» napihuje tako. da so se v nekaterih listih pojavili naslovi o »ostrem napadu Moskve na Tita« z ogromnimi črkami čez vso prvo stran. Namen je očiten: poslabšati za vsako ceno že normalizirane odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. NOVICE IZ MADŽARSKE Ugoden odziv delavstva naj se vrne v tovarne Samo rudarji še niso prenehali s stavko - Kadarjeve izjave o Mindszentyju in Nagyju * Zločinsko hujskanje Maccarthyja BEOGRAD, 19. dopisnik «Borbe» javlja danes iz Budimpešte, da so danes v mnogih budimpeštanskih tovarnah delavci prišli na delo, toda so največji del časa uporabili za diskusijo. Vzrok temu je deloma dezorganiza-cija proizvodnje, pomanjkanje surovin in električnega toka. Minister Marašon je včeraj govoril po radiu in pozval delavce, naj nadaljujejo delo. in je dodal, da so še vedno neodgovorni elementi, ki hujskajo na stavko. Mnogi delavci, ki se zavzemajo za konec stavke, imajo to izjavo ministra za žaljivo. Člani centralnega delavskega sveta Budimpešte so danes izjavili dopisniku »Borbe«, da so se s sovjetskim poveljstvom sporazumeli, da se število sovjetskih patrulj podnevi zmanjša, da se prepove sovjetskim vojakom vstop v privatna stanovanja brez spremstva madžarskih organov in da se policijska ura cmeji na dobo od 20. zvečer do 6. ure zjutraj. Rekli so nadalje, da so bili nekateri mladeniči, ki so bili aretirani, že izpuščeni. Obrambni minister Muenich je sklical danes posvetovanje oficirjev vojske in policije, katerega so se udeležili tudi zastopniki centralnega delavskega sveta, ki so zahtevali, da se iz vojske odstranijo vsi kompromitirani oficirji in bivši oficirji AVH. V 'centralnem delavskem svetu je dopisnik «Borbe» tudi izvedel, da so rudarji nekaterih rudnikov v notranjosti sklenili nadaljeva. ti stavko. Rudarji so pripravljeni zagotoviti premog samo za javne službe, ne pa tudi Posebni za industrijo. Zastopniki 26 rudnikov iz okolice Vespre-ma so po razgovoru z vlado izjavili, da niso zadovoljni z odgovorom na svoje zahteve m da bodo nadaljevali stavko. Rudarji iz Varhalote sc izjavili, da bodo proizvajali samo za potrebe prebivalstva. Dopisnik »Borbe« zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da ima ta stavka, ki se je pričela neorganizirano in spontano, pred dobrim mesecem, pretežno politično obeležje ter da so tarifne in materialne zahteve delavcev stranskega po. mena. Dopisnik beograjskega radia pa poroča iz Budimpešte, da se je vrnilo na čelo v tovarno «Ganz» okrog 50 odstotkov delavcev, v tovarno telefonov okrog 1000 delavcev, v veliki tovarniški kompleks Czepel okrog 40 odstotkov delavcev itd. Po splošni sodbi se je vrnilo na delo danes več delavcev kot po vladni krogi pričakovali, le da se samo čelo ne more vršiti normalno, v glavnem zaradi velikih okvar povzročenih med vstajo. Isti dopisnik poroča tudi o sestanku delavskih delegatov s sovjetskim poveljstvom in da je danes izšel list «Honved», glasilo madžarske vojske, ki v nekem članku poudarja, da ni bil noben pripadnik klike Ra-koši-Geroe ponovno sprejet v madžarsko vojsko. Budimpeštanski radio poroča. da v enem delu mesta že vršijo policijsko službo oboroženi delavci in vojaki, ki so našli nekatera pkrita skladišča orožja in streliva. Hkrati je radio napovedal, da bodo iz inozemstva prispeli v kratkem vlaki z živežem ka- Indijska resolucija o Madžarski Horvath in Šepilov zanikujeta deportacije in izjavljata, da gre za obrekovanje in izzivanje NEW YORK, 19. — y glavni skupščini OZN so danes razpravljali o kubanski resoluciji, ki zahteva: 1- takojšnji umik sovjetskih čet iz Madžarske in prihod opazovalcev OZN. 2. Konec deportacij madžarskih državljanov in izpustitev že deportiranih. 3. Glavni tajnik OZN naj poroča skupščini o izvedbi te resolucije. Madžarski zunanji minister Imre Horvath je prebral izjavo madžarske vlade, v kateri je rečeno, da so govorice o deportacijah madžarskih državljanov brez vsake podlage in da ni bila nobena od aretiranih oseb, ki so povečini tatovi in navadni zločinci, deportirana iz Madžarske. Madžarski minister je dodal, da zaradi tega debata v skupščini, ki ima za argument deportacije, nima nobenega vzroka. Kubanski delegat Portuon-do je pozval skupščino, naj odobri njegovo resolucijo. Indijski delegat pa je predložil načrt resolucije, ki' vztrajno poziva Madžarsko, naj pristane na zahtevo glavnega tajnika OZN in dovoli prihod opazovalcev OZN na Madžarsko, da pripravijo poročilo o položaju v tej državi. Indijska resolucija poudarja, da je bila glavna skupščina OZN obveščena po državah članicah, da so bili madžarski državljani s silo odpeljani iz te države. Toda resolucija jemlje na znanje izjave madžarskega zunanjega ministra, ki je zanikal deportacije. Sovjetski zunanji minister Sepilov je tudi zanikal sleherno deportacijo madžarskih državljanov v Sovjetsko zvezo in je zahteval, naj skupščina zavrne kubansko resolucijo kot obrekovanje in izzivanje. Sepilov je dodal, da botio sovjetske čete zapustile Budimpešto, ko se bo vrnil mir in red, in sovjetska vlada se bo nato pogajala z madžarsko vlado, ki je članica varšavskega pakta, glede bivanja sovjetskih čet na madžarskem ozemlju. Madžarski zunanji minister je v odgovoru kubanskemu delegatu ponovno izjavil, da ni bilo nobenih deportacij, pač pa je šlo samo za aretacije, ki so bile potrebne zaradi vzdrževanja' javnega reda. Glede teh aretacij bodo izvedli strogo preiskavo in tiste, ki so nedolžni, bodo izpustili, ostale pa izročili sodišču. Horvath je ponovno poudaril, da dogodki na Madžarskem spadajo izključno v pristojnost madžarske vlade. «Bu-dimpeštanske oblasti, je dejal minister, sc v preteklosti napravile hude napake, ki so bile sedaj ugotovljene in začele so se že popravljati.« Oporekal je pristojnosti glavne skupščine, da bi razpravljala o teh dogodkih, in poudaril, da so od vsega začetka protidemokratični elementi imel; pri dogodkih važno vlogo. Na-gyj*va vlada ni mogla obvladati položaja, kontrarevolucio-narjem pa so pomagali elementi, ki so prišli iz tujine in so delovali na podlagi dobro priptavljenih načrtov. Obsojal je nasilna dejanja med belim terorjem in dejal, da so poklicali sovjetske čete na podlagi varšavskega pakta. Kubanski delegat je ponovil trditve, da je bilo veliko število oseb aretiranih in mnogo deportiranih v Sovjetsko zvezo. Sovjetski zunanji minister Šepilov je ponovil, da so sprožili madžarslfo vprašanje zato, da odvrnejo javnost od napada na Egipt ter da spodbujajo tajno reakcijo na Madžarskem z obljubo podpore OZN. Šepilov je takole zaključil: «Sovjetska zveza se strinja z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem, ki je nedavno ponovno zavzel stališče proti vojaškim paktom tako v Aziji kakor v Evropi, proti bivanju čet in proti vojaškim oporiščem na tujih ozemljih.« Madžarski zunanji minister Horvath je v zvezi s ponudbo Hammarskjoelda, da pride v Budimpešto, obtožil zahodni tisk in nekatere člane tajništva OZN, da so potvorili dejstva, kar se tiče tega, zato da bi dal; vtis, da je madžarska vlada odklonila sestanek s Hammarskjoeldom. Na nočni seji je govoril a-meriški delegat Cabot Lodge, ki je podprl kubansko resolucijo ter je izjavil, da ima informacije, da je bilo do 14 novembra deportiranih iz Madžarske 16.000 oseb. V zadnjih 24 urah pa da so ZDA dobile nove dokaze, da se deportacije nadaljujejo. Kanadski zunanji minister Pearson je izjavil, da bo podprl kubansko resolucijo, dan-s"ki delegat je predlagal, naj b: skupščina poslušala ma- džarsko socialdemokratsko vo. diteljico Ano Kethly, in je dodal, da ne more verjeti izjavam madžarskega zunanjega ministra. Jugoslovanski delegat Brilej je izjavil, da bo glasoval proti kubanski resoluciji, ker deportacije niso bile dokazane in sta jih madžarska in sovjetska vlada, ki sta neposredno prizadeti, zanikali. Italijanski zunanji minister Martino je med drugim tudi govoril o deportacijah in je na koncu predlagal, naj glavni tajnik takoj poroča skupščini o rezultatu svojih razgovorov z madžarskimi in sovjetskimi oblastmi in o predvidevanjih, ki so na podlagi teh stikov mogoča. Francoski in britanski zunanji minister sta tudi vztrajala na tezi o deportacijah in po njiu govoru je bila seja odložena na jutri zjutraj. Clare Booth Luce je podala ostavko WASHINGTON, 19. — Predsednik Eisenhower je imel enourni razgovor z dosedanjo veleposlanico ZDA v Rimu Claro Booth Luce. Veleposlanica je izročila predsedniku pismo, s katerim sporoča svojo ostavko in se obenem zahvaljuje vladi, da ji je dala edinstveno priložnost, da je služila domovini kot veleposlanica ZDA v Rimu. Predsednik Eisenhoiver pa ji je izročil pismo, s katerim iz- raža svoje globoko obžalovanje. da mora ugoditi njenim željam in ostavko sprejeti. Po razgovoru je Clare Luce novinarjem izjavila, da še ne ve točnega datuma, ko bo končala svoje poslanstvo v Rimu. Računa s tem, da se povrne v Rim in ostane tam še čez Novo leto. Dejala je tudi, da še ne more reči, kdo bo njen naslednik v Rimu, in da_ trenutno nima nikakega načrta za bodočnost. Kot naslednik Clare Luce v Rimu se najbolj pogosto omenja James Zellerbach, kalifornijski industrijec, ki je v letih 1948-1950 vodil misijo ERP v Rimu kor tudi nadaljnje pošiljke Mednarodnega Rdečega križa. Radio je pri tem poudaril, da se je stanje preskrbe v glavnem mestu znatno izboljšalo. Z Dunaja pa poročajo, da je prešlo v Avstrijo v soboto in nedeljo okrog 1800 beguncev iz Madžarske ter da to število znaša sedaj okrog 32 000. Radio je ponovno oddajal pozive delavcem, ki ve še niso vrnili na čelo. «Obnova dela je življenjske važnosti,« je poudaril radijski napovedovalec. Posebna oddaja je bila namenjena železničarjem, katerim sporoča sindikalno vodstvo, da je sklenilo ponovno začeti z delom in obljublja. da bo takoj ponovno napovedalo stavko, če bo to potrebno. Toda vlača je že sedaj pristala na več njihovih zahtev. Po cestah odstranjujejo tramvajski nameščenci vse zapreke za obnovo prometa, električarji popravljajo žice, obratuje tudi ze mnogo avtobusov in vlakov. Iz Pariza poročajo, da je predsednik vlade Janoš Kadar odgovoril dopisniku «Hu-manite« na več vprašanj. Med drugim je izjavil, da kardinal Mindszenty drži v rokah niti upora iz svojega sedanjega bivališča v poslopju ameriškega veleposlaništva v Budimpešti. Kadar je kritiziral tudi bivšega predsedniKa Nagyja in dejal, da protirevoluciona,r-ji zahtevajo njegov povratek ter ni težko razumeti, od kod prihajajo takšna navodila, ko se ve, da je tudi kardinal Mindszenty izrazil zelje za sestavo vlade pod vodstvom Nagyja. Kadar je dalje dejal, da je nasledil na oblasti Na-gyja, ker je ta preveč popuščal fašistom, ne da bi pri tem pogledal na ceste, kjer se je pretakala kri, Poudaril je, da so fašisti počenjali neizrekljive krutosti nad člani partije in dejal, da je sedaj protirevolucija premagana; dejal je tudi da je njegova vlada pozvala sovjetske čete v pomoč proti belemu terorju in proti poskusom razbitja ljudskega režima. Iz Washingtona pa se je 0-glasil znani fašistični senator Joseph Maccarthy, ki je ozna-čil kot «največjo nesramnost dejstvo, da je svobodni svet nabavljal orožje za komuniste, ni pa pomagal madžarskim patriotom ter da je še vedno čas, da se »reši naša nacionalna čast, čeprav je ta čas zelo kratek«. Maccarthy je namreč predložil, naj ZDA enostavno pošljejo bombe in bombnike s prostovoljnimi piloti, ki naj bombardirajo prometne zveze med Madžarsko in Sovjetsko zvezo da bi na ta način onemogočili zatrjevane deportacije iz Madžarske v SZ... HAMMARSKJOELD BO POROČAL 0 RAZGOVORIH Z NASERJEM Pomoč OZN za očiščonje Sueškega prekopa - Spomenica egiptovske vlade o izzivalnih akcijah napadalcev - lilad in nevzdržno stanje v Port Saidu INEW YORK, 19. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki se je danes vrnil v New York, bo takoj predložil predsedstvu glavne skupščine dve poročili o svojih razgovorih v Kairu. V prvem poročilu bo govora o varnostnih silah OZN, v drugem pa o vzpostavitvi plovbe po Sueškem prekopu. Obe poročili bosta verjetno objavljeni jutri zjutraj. Danes pa je Hammarskjoeld sprejel sovjetskega zunanjega ministra Sepilova. Prav tako se je Hammarskjoeld sestal z ameriškim stalnim delegatom v OZN Lodgeom, ta pa se je pozneje razgovarjal z generalom Burnsom. Predstavnik glavnega tajnika je izročil tisku sledečo izjavo: Med razgovori z egiptovsko vlado je egiptovska vlada zahtevala, naj Združeni narodi prispevajo pri vzpostavitvi plovbe po Sueškem prekopu, in naj se ta pomoč začne takoj po vzpostavitvi normalnosti v Port Saidu m na področju Sueškega prekopa po umiku neegiptovskih čet s tega področja. V skladu z resolucijami glavne skupščine OZN je glavni tajnik odgovoril, da je OZN načelno pripravljena začeti to delo, ter je zagotovil, da bodo po njegovem prihodu v New York takoj sprejeli ukrepe za zahtevano pomoč. Kakor poročajo, so se v Kairu razgovarjali predvsem o umiku francoskih, britanskih in izraelskih čet iz Egipta in o nalogah varnostnih sil OZJN v Egiptu. V Kairu tudi uradno jav-ljajo, da je egiptovska vlada izročila Hammarskjoeldu spomenico, v kateri se poudarja, da se napadalne čete še niso umaknile iz Egipta, čeprav je preteklo že 13 dni. odkar je glavna skupščina OZN to ukazala. Spomenica pravi, da so napadalne sile še bolj utrdile svoje položaje na egiptovskem ozemlju, ne da bi upoštevale suverene pravice Egipta in ne da bi se ozirale na sklepe OZN. Egipt je opozoril Hammarskjoelda tudi, da zasedbene čete še dalje izzivajo v Port Saidu in na področju prekopa, streljajo proti prebivalstvu, med katerimi je mnogo mrtvih in ranjenih. Poleg tega britanske čete preiskujejo stanovanja, plenijo imetje prebivalstva, delavcem pa žugajo, če nočejo delati za o-kupacijske čete. Egiptovska vlada je zaprosila Hammarskjoelda, naj se ta spomenica razdeli članom OZN kot dokument. Egiptovski zunanji minister Favzi je izjavil ob svojem pristanku v Amsterdamu na poti v New York, da Egipt ne bo začel čistiti prekopa, dokler se ne bodo končale vojaške operacije Anglije in Francije in dokler se ne bodo napadalne čete umaknile :z Egipta. Dodal je: ((Nesmiselne bi bilo odstraniti ovire. Napadalci bi lahko povzročili r.ovo škodo«. Angleži in Francozi so danes objavili skupno poročilo, ki pravi, da so egiptovski vojaki ((streljali na njih položaje in s tem kršili premirje«. ((Manchester Guardian« piše, da so v Port Saidu trgovine zaprte, da je stanje obupno in da vlada glad. Angleži in Francozi hočejo raztegniti svojo oblast na ves Port Said. Sirski zunanji minister Šalah Bitar je izjavil, da bodo prihodnji trije dnevi odločilni za Srednji vzhod. Ce se Angleži in Francozi ne bodo u-maknili, ali če bodo postavljali pogoje za umik, tedaj bo edina izbira borba. Minister je dodal, da je vse odvisno od ZDA, ki imajo sredstva za pritisk na Veliko Britanijo in Francijo. Bitar je državam članicam Varnostnega sveta izročil spomenico, v kateri javlja, da angleška, francoska' in izraelska letala letijo te dni nad sirskim ozemljem. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 9, naj-nižja 6,1 zračni tlak 1014,1 pada, vefer 66 km. sunki 106 km. vlaga 55 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 13. m. m. IVi [C ■7M m m m Danes, TOREK, 20. novembra Edmund, kr., Vladlvoj Sonce vzide ob 7.11 in„zaD 16.30. Dolžina dneva 9.19. M* vzide ob 18.40 in zatone od Jutri, SREDA, 21 novem*** Kolumiban, muf.. Grmislav^ s si\hi:\ii: seje tržaškega pokbajimskeg/i si/eta POKRAJINSKI SVET POENOTIL PLAČE SVOJIM USLUŽBENCEM Izvoljeni člani in namestniki v pokrajinsko upravno komisijo ter pokrajinslti predstavniki v okrajno volilno komisijo Sinoči je pokrajinski svet odobril sklep o poenotenju plač pokrajinskim uslužbencem. Odbornik odv. Slerco je prečital poročilo, ki ga je sestavila posebna komisija, i-menovana, da prouči celotno vprašanje poenotenja plač. Odbornik Sferco je dejal, da so bili koeficienti sestavljeni na osnovi razpredelnic za državne uslužbence. Glede poenotenja se je odbornik zanimal tudi na občini, da vidi, kako namerava občinska uprava rešiti to vprašanje. V razgovoru, ki ga je imel z občinskim odbornikom za o-sebje, je ugotovil, da županstvo še vedno proučuje poenotenje plač občinskim uslužbencem in da niso še prišli do nobenega zaključka. Zato, je poudaril odbornik, smo mi sklenili, ča izvedemo za naše uslužbence popolno poenotenje, ne glede na to, kako bo glede tega ravnala občina. Predlog sklepa o poenotenju plač določa tudi odstotek povišanja za periodično povišanje plač in mezd. Za uslužbence, ki imajo mesečno plačo. oo določili 5-odstotno povišanje na periodično povišanje plače, za uslužbence, ki imajo tedensko mezdo, pa 3.4-ocstotno povišanje na periodično povišanje mezde. Poleg tega pa predlog sklepa določa tudi plačevanje nadurnega dela. Sklenili so, da bodo nadurno delo plačevali na o-snovi lestvic državnih uslužbencev, in sicer na osnovi začetne plače kategorije posameznih uslužbencev. Do sedaj pa so načurno delo plačevali na osnovi srednje plače kategorije. Poenotenje plač pokrajinskim uslužbencem stopi v veljavo s 1 julijem 1956. Zato bodo uslužbencem plačali zaostanke do dneva, ko stopi v veljavo sklenjeno poenotenje. Od 1. julija do 31. decembra letos bo pokrajinska uprava plačala svojim uslužbencem skupno 61.5 milijona lir zaostankov. Za prihodnje leto pa bodo plačali skupno 114 milijonov lir več od dosedanjih plag in mezč. Kot so svetovalci vseh skupin ugotovili, bo poenotenje prineslo pokrajinskim uslužbencem višje prejemke, kar je razvidno tudi iz višjih izdatkov, ki jih bo imela pokrajina za plače in mezde svojim uslužbencem. Predlog sklepa je bil sprejet z večino glasov. Samo demokristjanski svetovalec Degano in dva svetovalca MSI so se vzdržali. Svetovalec Degano se je vzdržal glasovanja zato. ker je pokrajinski svet zavrnil njegov predlog. naj bi črtali člen 6 predloga sklepa, ki govori o plačevanju nadurnega dela. Ta svoj prečlog je utemeljil s tem, da predvidevajo, da bo baje zakon o plačevanju nadurnega dela uslužbencem krajevnih ustanov določal plačevanje nadurnega dela na o-snovi povprečne in ne začetne plače, kot to določa predlog sklepa. Odbornik Sferco je pojasnil, da se je komisija ravnala po sedanjih zakonskih predpisih. Ce pa bi črtali člen 6. je dejal odbornik, obstaja nevarnost, da pokrajinska upravna komisija zavrne sklep o poenotenju plač v celoti, ker ne bi bil popoln. Nato je pokrajinski svet izvolil štiri stalne člane in dva namestnika v pokrajinsko u-pravno komisijo. Za stalne člane so bili izvoljeni: odv. Davanzo (KO), Spadaro (KP) odv. Tromba (PRI) in odv. Fazzini (PSDI). Za namestnike pa so bili izvoljeni; Ger-lani-Gerlanc (KP), odv. Sar-dos (KD) in dr. Di Giacomo. Ker so vsi trije dobili po 7 glasov, boco na prihodnji seji črtali najmlajšega. Zdi pa se. da je najmlajši dr. Di Giacomo in da bosta potrjena za namestnika članov pokrajinske upravne komisije komunist Gerlanc in demokristjan Sardos. Nadalje je pokrajinski svet izvolil tudi pokrajinske predstavnike v okrajno volilno komisijo in v okrajno volilno podkomisijo. V prvo so bili izvoljeni za stalne člane: Po-stogna (KP), odv. Ulcigrai (PRI), odv. DelTAntonio (KD); za namestnike pa: dr. Savona (KD) čr Milan (PR1> in Grbec (KP). V podkomisijo so bili izvoljeni za stalne člane: Juraga (KP), dr- Luz-zatto (PSDI), odv, Taucer (KD); za namestnike pa: dr. Angi (PSDI). dr. Catalan (KD) in dr. Sartori (KP). vih pomorskih zvez, med katerimi so zlasti pomembne zveze proti Perzijskemu zalivu, Črnemu morju in zapad-r.emu delu turške obale. Kdo se ukvarja s «poliliko»? Ko smo pred nekaj dnevi pisali o stavki priložnostnih delavcev pomožnega podjetja »Assmtenza«, smo omenili, da so nekateri delovodje grozili delavcem. Sedaj so nam delavci sporočili, da je neki nadzornik spedicijskega podjetja Parisi glede stavke dejal; «Kdor ima otroke, ki jih mora vzdrževati, se ne sme ukvarjati p politiko.» Delavci vprašujejo tega gospoda, ali je «politika» zahteva priložnostnih delavcev, da bi delali namesto tistih, ki opravijo tudi do 70 ur dela na teden, to je 21 nadur, medtem ko oni ne opravijo 48 ur dela niti v dveh tednih. Zato so vsi delavci, pa tudi poslovni ljudje, ki imajo opravka v pristanišču, obsodili strahovanje delavcev. Določeno politiko pa vodijo tisti ljudje, ki pravijo, da denar vež velja kakor zakon ter izsiljujejo delavce z grožnjami. Takšne politike ne vodijo delavci nikoli. Predavanje o položaju v ladjedelnici Sv. Rolca Jutri 21. t.m. priredi v Miljah notranja komisija ladjedelnice Sv. Roka predavanje o položaju v tem važnem o-bratu CRDA. Govorila bosta tajnik pokrajinske FIOM Paolo Sema in član vodstva FiOM iz Rima Dino Tescari. Od po SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA U CENE jutri dalje mleko 72 in 82 lir liter Čeprav je povišanje za 2 liri pri litru malenkosfno, je vseeno neupravičeno, če pomslimo. da ga kmetje oddajajo po il lir O V nedeljo 25. t. m. bo v Trstu govoril Tristaho Codi-gnola o socialistični združitvi. Codignola je izšel iz šole Pie-' ra Calamandreia in je eden od najvidnejših predstavnikov gibanja »Unita Popolare«. Pod predsedstvom podpre-fekta dr. Macciota se je včeraj sestal pokrajinski odbor za cene in razpravljal o nedavnem povišanju cene mleka. Odbor je določil naslednje spremembe cen mleka v prodaji na drobno: vstekleničeno mleko od 8C lir na 82 lir liter, ostalo mleko pa od 70 lir na 72 lir liter. Sklep odbora za cene bo stopil v veljavo z dnem, ko bo ta objavljen v Uradnem listu vladnega komisariata, in sicer 21. t. m. Kot vidimo torej, je pokrajinska komisija za cene odobrila povišanje cene mleka v prodaji na drobno za 2 liri od litra. Prodajalci na drobno pa so ga ze povišali za 6 lir od litra. To pomeni, da bodo morali od jutri dalje prodajati mleko po gornjih cenah in ne po cenah, po katerih ga prodajajo danes. Čeprav sklep pokrajinske komisije za cene ne odobrava povišanje cene mleka, ki so ga določila podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo mleka našemu ISA VSAKIH ENAJST HEKTAROV PO EN PANJ NA NAŠEM OZEMLJU 95 ČEBELARJEV KI IMAJO SKUPAJ 1656 PANJEV Lela 1953 »o naši čebelarji, ki jih je največ v tržaški in zgo-niški občini, pridelali 12.500 kg medu, lani pa le .6,500 kg Čebelarstvo ima med slovenskimi kmeti že starodavne tradicije. Zaradi tega je popolnoma naravno, da je tudi na našem ozemlju čebelar- sko leto pa le 650Q kg. To razliko je pripisati manjšemu številu panjev ter slabim letinam. Leta 1953 je bilo namreč na Tržaškem 176Q panjev stvo precej razvito. Pri tem in 101 čebelar; 6 čebelarjev pa je po novi razmejitvi v Miljskih hribih pripadlo Jugoslaviji. povprečna produkcija medu je pri nas od 6 do 8 kg na panj. Gleče na površino našega ozemlja imamo en panj na vsakih 11 ha. Upoštevajoč naše razmere je ta odstotek zelo visok in vsekakor večji kakor v katerikoli italijanski pokrajini, saj pride v Italiji en Pan)„ na 52 ha površine. Največ čebelarjev je v tržaški in zgoniški občini. Razveseljivo je dejstvo. da se s čebelarstvom u-kvarjajo tudi mladi ljudje. Večina čebelarjev pa je v starosti od 40 do 45 let. O-mer.imo naj še, da naši čebelarji nimajo svoje organizacije kakor v drugih deželah. Od leta 1949 skrbi za čebelarstvo kmetijsko načzor-ništvo, pri katerem je strokovnjak, ki se s tem ukvarja in nudi čebelarjem razna moramo seveda upoštevati dejstvo, da razmere na našem Krasu niso prav ugodne za večji razvoj čebelarstva. Kljub temu Pa je sedaj na Tržaškem 95 čebelarjev, ki imajo skupno 1656 panjev. Od teh je 1320 Žnidaršičevih panjev, 208 panjev tipa Da-dan-Blatt in 138 panjev starega tipa. Vsak čebelar ima povprečno od 5 do 50 panjev; le en čebelar jih ima 200, a prevaža čebele na pašo v druge kraje. Zlasti vprašanje poletne in jesenske paše je na našem področju zelo kočljivo, ker je tukaj pač ni. Pred vojno so mnogi naši čebelarji vozili na pašo čebele zlasti v okolico Postojne, zaradi nove meje pa je to zdaj otežkočeno in so glede tega precej strogi mednarodni predpisi. Leta 1953 so naši čebelarji imeli 12-500 kg medu, lan- Prve žrtve burje Brž ko se je včeraj pojavi- do vkrcali v Benetkah in več- . v • ...11 .. it JniKrin c eoH O 7 om — Cassieniju predložene jahleve Poročali smo že o sestanku.! katerega so imeli predstavniki Zveze jadranskih pristanišč z ministrom za trgovinsko mornarico Cassianijem in da so takrat sklenili predložiti ministru podroben načrt zahtev vseh jadranskih pristanišč. Ta načrt je sedaj izročil predsednik komisije za dokumentacijo, ki deluje v okviru o-menjene Zveze. Načrt se nanaša na: 1. Razvoj onih pomorskih prog, katere so pred časom zahtevali, in katere so bile že ustanovljene, kot na primer proga proti Severni Ameriki, na kateri vozita motorni ladji »Saturnia« in «Vulca-nia». 2. Zahtevo, da se čimprej okrepe one pomorske zveze, katere so v zadnjem času pričeli modernizirati, kot to na primer velja za progo družbe »Adriatican proti Turčiji. 3. Zahteve o ustanovitvi no. la močnejša burja, že se je moralo nekaj oseb zateči po pomoč na postajo Rdečega križa in tudi v bolnišnico. Med temi je prva potrebovala zdravniško pomoč 53-letna Irma Rossi por. Savron iz U-lice Molin a Vento, ki ji je meč hojo po Borznem trgu nepričakovano padla na glavo precejšnja reklamna tabla, ki jo je burja dvignila v zrak. V bolnišnici so ženski samo izprali praske na glavi in desni rami in jo s priporočilom zdravljenja v domači o-skrbi odslovili. Istočasno r/o pripeljali na sprejemni oddelek 46-letnega Marina Magra iz Ul. Petronio, katerega pa so sprejeli na o-torinološkem oddelku, kjer so mu ugotovili poleg raznih prask nad desnim očesom in na nosu tudi zlom nosnih l*o-sti- Mož, ki bo verjetno o-zčravel v 10 ali 20 dneh, je izjavil, da je med delom v bližini rkladišča 58 v pristanišču nenaden sunek burje dvignil desko, ki je nato priletela nanj. Tretjo žrtev burje, 71-let-nega Ermanna Bartolija ir. Ul. Ginnastica. pa so morali sprejeti na prvi kir. oddelek. Zdravniki so mu namreč u-gotovili verjeten zlom levega ramena, rano na jeziku in u-darec na prsnem košu. Bartoli, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavi], da ga je meč hojo po Nabrežju Mandracchio podrl na tla močan sunek burje. Ce ne bo komplikacij, bo moral starec okrevati v 10 ah najkasneje v 20 dneh. je število v drugih sredozem skih pristaniščih tako, da bo «Vulcania» zapustila Sredozemsko morje s 1.400 potniki na krovu. » • * Danes bo odplula proti Aleksandriji motorna ladja «Espe-ria«, last beneške pomorske družbe »Adriatica«. To je prva ladja, ki bo iz Trsta po sueški krizi odplula proti E-giptu.s ____________ Ustanovitev komisije za težaška dela Ravnateljstvo za delo in za socialno zavarovanje je sporočilo, da te je ustanovila pokrajinska komisija za ureditev dela težakov, ki jo predvideva zakon št. 407 z dne 3. maja 1955. ki je bil raztegnjen z odlokom št. 220 vladnega komisarja z dne 22. julija 1955. Sindikat težakov in pomožnih delavcev nove Delavske zbornice CGIL je večkrat zahteval ustanovitev omenjene pokrajinske komisije, zato smatra to ustanovitev za uspeh svoje borbe. Skupščini osebja Aceqat Jutri bosta dve skupščini osebja Acegat. Prva skupšči. na bo ob 9-30 v Ul. Giulia (Margberita) za osebje, ki dela v izmenah, druga pa ob 16.45 v menzi delavnic v Ul. Broletto. Skupščino sklicujeta oba sindikata uslužbencev Acegat in na dnevnem reču bo razpravljanje o pogajanjih za sklenitev normativne pogodbe. «Vulcania» v New York Danes ob 10. uri bo odplula iz tržaškega pristanišča motorna ladja »Vulcania«. Ladja bo odplula proti New Yorku iz pomorskega pristanišča, v kolikor bo to dopuščala burja in bo vkrcala 130 prekooceanskih potnikov. Naslednjih 160 prekooceanskih potnikov bo- navodila zlasti glede podpor. Kmetijsko nadzorništvo ima tudi nalogo, da skrbi, da se ne bi razširile razne bolezni, ki lahko popolnoma uničijo cele družine v panjih in čebelnjakih. Na srečo do sedaj naši čebelarji niso imeli teh nesreč. Le pred nekaj leti se je enkrat pojavila kuga v nekem čebelnjaku na Krasu, a so pravočasno preprečili njen razvoj. Včasih nastanejo med vinogradniki in čebelarji spori, ker nekateri nepoučeni vinogradniki obtožujejo čebelarje, da jim njihove čebele povzročajo škodo na grozdju. Teh sporov pa je vedno mani, ker kmetje polagoma spoznavajo. da čebela ne škoduje grozdju in je zelo koristna za splošno kmetijstvo, posebno pa sadjarstvo. Po poročilih kmetijskega nadzorništva so naši čebelarji od leta 1949 do letos prejeli 1.75 milijona lir raznih podpor za nakup novih panjev in sladkorja za zimsko pašo. V tej dobi so z državno podporo tukajšnji čebelarji napravili 6 novih čebelnjakov, kupili 500 novih panjev ter 120 stotov sladkorja za zimsko pašo. Za nakup novih panjev dobijo čebelarji 30 odst. podpore, za gradnjo čebelnjakov pa od 30 do 35 odstotkov. Čebelarji nimajo težav za pročajo medu, ker je glede na kakovost in aro.no zelo cenjen. Kako zelo je med koristen za zdravje, pa ni treba posebej poudarjati in tega se tudi meščani vedno bolj zavedajo. mestu, obstaja pa vedno dejstvo, da so odobrili povišanje za 2 liri od litra. Po našem mnenju je tudi to povišanje neupravičeno, če pomislimo, da ga kmetje v beneških pokrajinah m Furlaniji prodajajo po 42 lir liter. Menimo, da bi cena mleku lahko ostala kot je bila do pred nedavnim, ker so imela podjetja, ki pobirajo mleko na terenu, ki ga prevažajoč pasterizirajo, vsteklemčijo, razdeljujejo in prodajajo na drobno, do sedaj dovolj dobička. Ustanovitev komisije za nadzorstvo nad cenami Spričo potrebe, da se koordinirajo razne dejavnosti državnih in krajevnih organov na prehrambenem področju ter spričo dejstva, ča je treba okrepiti nadzorstvo nad živili, je podprefekt dr. Macciotta z dekretom odredil ustanovitev posebne komisije. Naloga te komisije bo, da zagotovi spoštovanje veljavnih zakonskih predpisov glede cen m glede kakovosti živilskih proizvodov. To komisijo sestavljajo: počprefekt, kvestor, občinski odbornik za prehrano, občinski odbornik za zdravstvo in higieno ali komisar za higieno, pokrajinski zdravnik, pokrajinski ži-vinozdravnik, ravnatelj pokrajinskega odseka za prehrano, ravnatelj pokrajinskega laboratorija za higieno in pro-filakso. Božični izlet- v Avstrijo Komisija za šport in razvedrilo Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2 priredi od 23. do 26. decembra izlet v Avstrijo, in sicer v Bodens-dorf pri Osojskem jezeru. Kraj je v bližini Osojščice (Kanzel), kjer so obširna smučišča. Za časa bivanja v Bo-densdorfu bodo priredili tudi izlete v okolico z avtobusom. Izletnike bo spremljal tudi vesel orkester. Cena vožnje za člane sindikata 6950 lir, za nečlane 7400 lir. V ceno so všteti vožnja, prenočevanje, hrana in kolektivni potni list. Odhod iz Trsta 23.12. ob 16. uri, povratek iz Bodensdorfa 26.12. ob 15. uri, prihod v Trst ob 23. uri. Tudi slovenske knjige v novi Ljudski knjižnici Včeraj je bila knjižnica v Ul. Polonio slovesno otvorjena V šoli v Ulici Polonio so včeraj dopoldne otvorili Ljudsko knjižnico. Slovesne otvoritve so se udeležili predstavniki vseh tukajšnjih oblasti. Medtem ko je generalnega komisarja zastopal dr. Santi-ni, so se otvoritve osebno u-deležili pokrajinski predsec-, nik Gregoretti, župan Bartoli, gen. Ferrari, ooč. odbornika Sciolis in Gridelli in drugi. Facebno številno pa so bile zastopane šolske oblasti: med temi smo opazili več slovenskih profesorjev in didaktičnih ravnateljev. Seveda so bili navzoči tudi predstavniki drugih že obstoječih velikih knjižnic, tako na pr. dr. Jože Kosovel, upravnik Narodne in študijske knjižnice, mr. Wheler, ravnatelj U&IS itd- Ob otvoritvi je imel daljši govor nadzornik za knjižnice Julijske krajine prof. Papo, za njim pa prof. Apolloni v imenu Državne ustanove za ljudske in šolske knjižnice. V imenu italijanskega združenja knjižnic je spregovoril Arcamone ter še župan in dr. Sacchetto, ki je izrekel tudi priznanje v imenu prosvetnega ministra. Govorniki so med drugim poudarjali pomen knjižnice v Trstu, to je na meji države, niso pa omenili funkcije Trsta kot točke, kjer naj se dve kulturi zbližujeta. Knjižnica sama zavzema dva šolska prostora, v katerih so ob vseh stenah police od tal do stropa. Trenutno je v knjižnici 15.000 knjig, toda to število bo do konca proračunskega leta naraslo na 23 tisoč. Z zadovoljstvom sporočamo, da je v knjižnici tudi precej slovenskih knjig. Ko vstopimo v knjižnico, jih zagledamo takoj v začetku na desni strani. Tu so predvsem slovenski klasiki v izdaji ljubljanske Državne založbe Slovenije, vsi zvezki Cankarjevih zbranih spisov v lepi vezavi ter prav tako dotedanji zvezki Izbranih spisov istega avtorja. Zastopani pa so tuci o-stali pomembnejši slovenski pisatelji. Poleg raznih literarnih in drugih študijskih pripomočkov so obiskovalcem knjižnice na razpolago tudi najnovejši zvezki Jugoslovanske in Pomorske enciklopedije. V knjižnici je namreč mogoče tudi ustaviti se in pogledati knjige, ki jih ni mogoče odnašati na dom, kot na pr. razne leksikone in podobno. Našim čitateljem priporočamo, da se te knjižnice po-služijo. Vpis in izposojevanje sta brezplačna. Opozarjamo na knjižnico zlasti dijake, ki bodo v njej našli razne pripomočke za svoje delo. Koncert v USIS Danes bo ob 18. uri v kulturnem krožku USIS v Ulici Galatti 1 koncert, na katerem bodo izvajane sledeča dela: Gtancarlo Menotti: «Koncert za violino»; R. Strauss «Te-le/on», opera v enem dejanju. Poslušalcem bodo razdelili izvod libreta. Vstop je prost. S Dlinom se je zastrupil Zaradi lažjega zastruplje-nja i, gorilnim plinom to včeraj zvečer pridržali s prognozo okrevanja v nekaj dneh na opazovalnem oddelku 76-letnega Giovannija Abramija iz Tržiča. Mož se je zatekel v bolnišnico v spremstvu sestrične iz Ul. Costalunga, ki je povedala, da je bil Abrami njen gost in da je ostal nekaj časa sam v kuhinji. Med njeno odsotnostjo pa je plamen na plinskem štedilniku nepričakovano ugasnil, zaradi česar je uhajajoči plin povzročil nič hudega slutečemu možu zastrupljenje. Prijavljen sodišču 14. t.m. je Pierina Vecchiet por, Klumpester iz Ul. Costalunga prijavila policijskim organom, da je ponoči neznan tat skušal vdreti v njeno trgovino z živili, kar pa se mu ni posrečilo. Ker je padel sum na 18-letnega Fulvia G. od Sv. Sobote, ki je kljub mladoletno-sti že znan policijskim oblastem, so ga aretirali in od njega zvedeli ne le, da je on skušal vdreti v prodajalno Klumpestrove, temveč tudi, da je itte noči skušal izvršiti tatvino v gostilni «Ex Soča«, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je prestrašil gospodarjev glas. Mladeniča so prijavili sodnim oblastem. SNG za Tržaško ozemlje Danes 20. novembra ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Rade Pregare ŠAGRA MOSKl PEVSKI ZBOR prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri v KRIŽU v dvorani «Padlih borcev za svobodo« KONCERT umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. KRZNENI PLASCI. Kvalit*«’ eleganca, ugodne cene- jj perzijanerji. vizoni, tx>br 'j,,,, mousque, perzijanove mačke, krzna za okraske-iščite nas brez obveznosti "J bave! Krznarstvo Milano 16, tel. 29-374. V razredu je padel * Zaradi nerodnega padca v razredu gimnazije «Dante», pri čemer je udaril z obrazom ob rob kiopi, se je moral 12-letni dijak Ulderico Sciarro-ne iz Ul. F. Severo včeraj kmalu po 9. uri zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na ustnici pridržali na stomatološkem oddelku. Okreval bo v 7 ali 10 dneh. ( OLEPALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes bo ob 20.30 Metra predstava opere «Aida» za abonente reda «B». V sredo bo premiera Giancar-la Menotti.ia opere »Telefon«, katero bodo prvič predvajali , v Trstu, in Straussove opere «E-lekfcra«. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »S. Škamperle« - Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležilo občnega zbora. Razna obvestila OBČNI ZBOR SPDT V sredo 28. t. m. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. redni občni zbor SPDT. Darovi in prispevki Namesto cve-ja na grcD pokojnega Ferdinanda Novija daruje učiteljski zbor šole Glasbene Matice 2.000 lir za Dijaško Matico. Bivša gojenka Dijaškega doma Pavla Filipčič daruje 1500 lir za Dijaško Matico. Skupščina posterjev V soboto 24. t.m. ob 18.30 bo v prostorih poštarskega krožka skupščina tržaških u-službencev pošte, brzojava in telefona. Na skupščini bo Ric-cardo Fabbri, glavni tajnik Italijanske zveze poštarjev, govoril o borbi za reševanje vprašanj stroke in za okrepitev sindikata. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Delovodja oproščena obtožbe povzročitve smrti delavca Ne 3 mesece zapora obsojeni begunki, ki ste napadli svojo sostanovalko in ji z opeko skoraj razbili glavo Do obtožbe obeh, in sicer 48-letnega Oliviera Derschitza iz Ul. Madonnina 39 in 52-letnega Carla Vestidella iz Ul. Roncheto je prišlo, ker sta bila moža odgovorna za delo, ki ga je moral opraviti pokojni Gelsomini. Omeniti moramo, da je bi- «Klatež» v Nabrežini O Včeraj popoldne se je generalni vladni komisar Pa-lamara razgovarjal s predstavniki lokalnih petiolejskih družb o zalogah petroleja in drugih gor.v in o položaju na lokalnem trgu. Slavka v podjetju Mell Danee bočo uslužbenci podjetja Mell štiri ure stavkali v protest proti nameri podjetja, da odpusti skoraj polovico svojih uslužbencev, ker namerava ukiniti svoj trgovinski oddelek. Sestenek FIOM Drevi ob 18-30 se sestane v Ul. Zonta 2 odbor pokrajinske FIOM, ki bo proučil resolucijo osrednjega odbora FIOM o notranjih komisijah. Čistilklna nezgoda Med čiščenjem stranišča v liceju »Oberdan« je 45-letna čistilka Libera Bajs por. Gorjan iz Ul. Bonomea nerodno zdrsnila in padla, pri čemer je z glavo udarila ob umivalnik. Zaradi vrtoglavice in bruhanja, ki sta nastopili po padcu, se je Gorjanova odpravila z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 5 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Mladina iz Nabrežine se je v nedeljo popoldne predstavila občinstvu, ki je napolnilo domačo kino dvorano, s Canti-nijevo veseloigro v treh liejanjih «Klatež». Vsi igralci so ukrsts dobro prestali, saj jih je občinstvo prisrčno pozdravilo in nagradilo njihovo izvajanje z močnim ploskanjem. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširnejše poročilo o tej prireditvi, ki kaže na kulturno delavnost nabrežinske mladine, objavili v jutrišnji številki našega dnevnika lia», ki je bila zasidrana ob pomolu II. Ob takih prilikah Dva moža. in sicer tehnič-1 la tedaj v popravilu v Trža-ni vodja in vodja skupine de-1 škem arzenalu ladja «Aure-lavcev Tržaškega arzenala, ’’ J " sta se morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem zaradi obtožbe nenamerne povzročitve smrti 30-letnega delavca Renata Gelsominija iz Ul. Madonnina 39, ki je 8. februarja lani podlegel zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil med nesrečo ha delu . borišča, in jo z opeko tako pošteno premlatila, da so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi globoke ra- razstavijo tudi motorje in jih ne in možganskega pretresa ,:sx—;» sprejeli s pridržano progno- za lažje čiščenje prenesejo na kopno. Tako so napravili tudi z velikimi valji parnika, ki so jih položili na sredo med tračnice, po katerih teče velik žerjav. Prostor med tračnicama je dovolj širok, prav tako tudi višina med valjem in ogrodjem žerjava, zaradi česar je žerjav tekel kakih 8 cm nad njimi. In prav v ta valj je Gel- somini februarja lani stopil in delal vse do pol 12. ure- Po končanem delu se je opri- jel roba in hotel stopiti na pomol, a smola je hotela, da je prav tedaj privozil žerjav, ki je mladega delavca stisnil ob visoke vijake, ki so v majhnih presledkih okoli roba. Nesrečnemu delavcu so tg-koj priskočili na pomoč in ga nato poslali v bolnišnico, vendar je Gelsomini še med potjo podlegel hudim poškodbam. Seveda so policijski organi takoj uvedli preiskavo, ob koncu katere so prišli do ugotovitve, da nosita krivdo za nesrečo prav Derschitz in Ve-stidello. ker nista opozorila niti delavca na žerjavu niti »opazovalca« na previdnost zaradi dgla v valju. Obtoženca sta že od vsega začetka zanikala obtožbo, sklicujoč se, da je Gelsomini i-mel vso možnost, da vidi premikajoči se žerjav, ki je prihajal mimo morca vsake pol ure. Zadostovalo bi, da bi Gelsomini, preden se je dvignil čez rob. pogledal naokoli in bi s tem ugotovil nevarnost. Isto sta izjavila obtožena moža tudi pred sodiščem, kateremu sta odvetnika obrambe predložila ne le risbo o valju in žerjavu, temveč tudi knjigo s številnimi slikami, ki naj bi potrdile, da v vseh arzenalih sveta postavljajo valje med tračnice žerjava. Po kratki razpravi je tudi sodišče prišlo do prepričanja da obtoženca nista kriva za Gelsominijevo smrt, zaradi česar ju je oprostilo s formulo, da njuno dejanje ni kaznivo, Po kratkem prepiru v kuhinji begunskega taborišča pri Sv. Soboti se je 64-letna albanska begunka Lena Hcft' 5. oktobra letos tako razjezila. da je s pomočjo svoje 25-letne snahe Ljulie napadla 26-letno Marijo Dielos, Do spora je prišlo, ker je Dielosova premaknila lonec Hotijeve in na njegovo mesto postavila svojega. Ta banalna zadeva pa je sprožila zverinski napad, ko je Hotijeva tako dolgo tolkla Dielosovo, dokler se ni opeka prelomila in jo je še naprej udarjala s koničastim kosom opeke, ki ji je ostal v roki. Seveda sta Hotijevi končali v zaporu, ker so ju obtožili, da sta namerno in premišljeno napadli Dielosovo in ji povzročili hude telesne poškodbe. Zenski pa sta imeli vseeno srečo, kajti napa-denka je kljub začetnemu resnemu stanju okrevala in ju s tem rešila obtožbe umora in zagovarjanja pred porotnim sodiščem. Vseeno pa sta se morali zagovarjati pred kazenskim sodiščem. ki ju je spoznalo za krivi dejanja in ker je odpadla obtežilna okolnost premišljenosti napada, ju je obsodilo le na 3 mesece in 15 dni zapora z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon, pri čemer sta bili ženski takoj izpuščeni na • vobodo. Preds. Fabrio, tož- Amodeo, zap. Urbani. TOREK, 20. novembra 1,s* TRST POSTAJA A 11.30 Lahiki orkestri; 12f» p^ davanie; 12.10 Za vsakogar kaj; 12.45 V svetu knKme. Folklorna glasba; 13.30 u -v,. po željah: 17.30 Plesna č«a^: 18.00 Beethovep: Kvartet s- . 18.35 Orkester Cergoli: ke in mazurke; 19.15 vedez: 19.30 Pestra glasba. Šport; 20.05 Veseli ritmi, & Koncert operne glasbe: Ji.v« go Fabbri: «Zapel.fivec«. “ v 3 dejanjih — igrajo clanii di iškega odra: 22.45 Večerm !* 23.30 Glasba za lahtko m*. TRST I. 14.30 Tržaška kulturna kr«* ka: 19.25 Trio RPM; 1?.«'S„j faoo Persoglia: 21.05; Slmf««JJ, koncert orkestra TržaSke 1 monije. dirigira Franco ciolo. KOPER Poročila v slovenščini- V 7.00. 7.15. 13.30. 14.15. 15-00' poročila v italijanščini, 12.30. 19.45. 23.00. 5.00-6.15 Spored iz 6.15 Jutrania glasba: Spored iz Ljubljane: 7.2« j, minut ritma; 7.35 Tiri. Anjj.oO popevke; 7.45 Koledar: »• Spored iz Ljubljane: lJ-* rl(e. in en takt (pisan sporeo stralne in solistične gj“Figit, Naše gospodarstvo: 14-Jo* te na glasba; 14.40 Ali jugoslovanske narodne 15.00-17.00 Spored iz HJŠ 17.00 Ritmi in P°b^'Saor«ii Operne arije: z>- iz Ljubljane; 19.30 cnor*1 bavni motivi; 20.00-23.00 .^a, iz Ljubljane: 23.10 Plesna SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m. M* %, Poročila oD 5.00, «.U . L 1.00. 15.00. 17.00. 19.00. Z«. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. novembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, en mrtvorojen, umrlo je 26 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 58-letni Antonio Marini, 90-letna Ernestina Ro-senstoch vd. Auspitz; 8 (Letna Katarina Vodopivec por. Orel. 66-letni Ferdinando Novi. 58-let-na Luigia Tiberio por. Melato, 60-letni Giuseppe Fabbro Pila, 54-letni Antonio Trevisan, 67-letna Margberita Puzzer por. Castro. 61-letni Raffaele Carchia, 79-letna Caterina Lala por. Mar-chica, 43-letni Apoliorvio Apollo-nio, 82-let n a Maria Codan por. Pomasan, 79-letna Nicoletta Chic. co por. Rigutti, 70-letni Antonio Scolz por. Mizzero. 79-letna Maria Gabrielli, 73-letna Eleonora Savron por. Abamo. 45-letna Maria Chirmap por. Macchini. 67-letni Fra-nicesco Perozzi, 79-letni Ivan Kerpan, 81-letna Maria Ta. verna vd. Rossi. 62-letni Ame-deo Redico. 61-letna Maria Ru-stia vd. Macovini. 53-letni Co-stantino Furlani, 97-letni Rodol-fo Brumn-er. 81-letna Maria Kaiser vd. Colla, 77-letna Giustirta Maver vd. Bullo. 13 5.00 Pester glasbeni Zabavni zvoki; 7.20 i ,t. 7.10 Zabavni zvoki; 7.20 diiniik; 8.00 Melodije F'ra vn**' harja. Mihaela Ziehrerja. g(0|, richa K a lm a na in Roberta za; 8.30 Radijski roman "T letifl{ ko Gopič: Doživljaji Bursača - I.; 8.50 Avsenikov^. # igra domače viže: 9.15 v morju (literarno-glasbena eft; ja): 9.45 Dopoldanski Kgingo- Luavvi« van Beethoven: .^j,; ni j a št. 6 v F-duru »Pasto ]0. 10.30 Jezikovni pogovori ke9t«r vitev); 10.45 zabavni ovc V ali v Scott igra popul«" jene: lodije; 11.15 Za dom *n gji- 11.30 Virtuozne skladbe pez- ,,i — ■ i‘)nn nardO«*-. virtuozne vir; 12.00 Slovenske naiba'gjnic> mi pojo Tone Petrovčič. rtm-Filiplič in Franc Koren. ^j. 1 ja Avgusta Stanko in ni Kranjci: 12.40 Richard Burleska za klavir in or ,f y 13.15 «Zveneče tipke« («** ,3.30 ritmu. Robert Valentino), ge Pester operni spored; ” t0 poleti ste — poslušajte!: 17;„I1cef': ili/Iin nolni c i.rruf/\rl(i Afl.1 poldanski simfonični 17.10 Zabavna in plesna A, 30 - , , - — ——- — — m, ,1« * - — - . n 7Q — 18.00 Športni tednik: .jLenšk111 minut samospevov skladateljev; 20.10 Poje ski komorni zbor: 20.30 ''gujgoV prav tako iz begunskega ta- odslovili. Brezvestna motorista Ko je 48-letna Anita Možati por. Crasso iz Ul. Ponzia-nino včeraj zgodaj popoldne hodila prav ob robu pločnika Istrske u.ice, je nepričakovano začutila ob kolku precejšen sunek, ki jo je podrl na tla. Takoj je ugotovila, da sta jo dva mladeniča, ki sta se vozila s skuterjem, dregnila „ krmilom in namesto da bi se ustavila in ji priskočila na pomoč, sta vožnjo nadaljeva la Zenski ni preostalo drugega, kot da je poklicala taksi in se odpeljala v bolnišnico, od koder pa so jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 8-dnevnega počitka. 15 minut kasneje pa se je prijavil v bolnišnici 26-letni Marij Bordin iz Ul. Lamar-mora, katerega so zaradi izpaha desnega ramena sprejeli na ortopedskem oddelku. Uro za njim pa je v spremstvu matere prišel po zdravniško pomoč 11-ietni Giulio Maggio-lino iz Ul. Revoltella, katerega pa <0 po nudeni pomoč’ NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Picciola. Ul. Oria. ni 2: Atla Salute, Ul. Giulia 1: Serravallo, Trg Cavana 1: Hara-baglia v Barkovliah in Nicoli v Skednju. Krvavo obračunavanje V nedeljo zvečer je prišlo pred gostilno «A1 Trionfo« na Trgu Barbacan do krvavega obračunavanja, zaradi katere ga je moral eden od udeležencev v bolnišnico, kjer so ga sprejeli zaradi globoke rane v trebuhu s pridržano pro. gnozo na kirurškem oddelku, medtem ko je moral napadalec, 49-letni Domenico Memol iz Ul. Aldraga z obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb v zapor. Ranjenec, 47-letni Bruno Fo-lin iz Ul. del Trionfo, je ob prevozu v bolnišnico izjavil le, da ga je v gostilni napadel njemu neznani moški, ki mu je zabodel nož v trebuh Na podlagi njegovih izjav so policijski organi takoj uvedli preiskavo, ki so jo vodili a-genti letečega oddelka kvesture. Po zaslišanju gostilničarja in drugih očividcev se jim je posrečilo identificirali napadalca, ki so ga kasneje tudi aretirali. - Slednji je izjavil, da je Fo-llna že več let poznal jn da je prepir nastal, ker ga je ranjenec zmerjal z južnjakom in s tatom. Jezen zaradi tega ga je pozval iz lokala, kar je Folin tudi storil a na cesti ga je prijel za vrat, medtem ko se on ni mogel bia-niti ker ima na pol paralizirano roko. Posledica je bila, da se je moral umakniti, a žalitev ga je tako pekla, da je odšel domov, se oborožil z nožem ir. sklenil, da se bo maščeval. Kmalu po 22 uri se je zopet vrnil v gostilno in tedaj Kolina ponovno pozval na cesto, kar je slednji rade voije storil. Tu sta se zopet spoprijela in medtem ko je Kolin prijel Memolija za prsi, je ta bliskovito segel v žep in potegnil iz njega nož, ki ga je zapičil nasprotniku v trebuh. Pri tem se je tudi sam ranil in prestrašen zaradi izvršenega dejanja, je stekel v noč. Med potjo je odvrgel nož, katerega policija ni mogla najti, in nato krožil po cestah, dokler ga niso agenti aretirali in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu poleg rane na prstu ugotovili tudi vinjenost, zaradi katere se bo moral tudi zagovarjati pied sodiščem. igra — Mimei Ogawa: (p grm: 21.10 «Jesensiki v®\,ji( 7 kaminu« - Zabavne metu** izvedbi velikih orkestrov. ^ TELEVIZIJA Je. 17.30 Sfinga TV; 18.0° ne: 20.45 Vesti: 21.00 živali; 21.30 »On. ona In 22.45 Ni ih zemlia. ISKZEEI^ Excelsior. 15.30: «Mož. k1 ie p. del preveč«, J. Stevvah. Day. mor*1’’ Fenice. 15.30: «Colne v m" J. ChandJer, G. Nader- m Nazionale. 15.30: (iDU®«, o četvorka«. B. Crosbv. Connor, .oristslT Filodrammatico. 16.00: p. šče Afrika«, P- An* Priče. _ mifv*' Supercinema. 16.00: *Za^ lom«. J Mason, B. j*1; rok**' Arcobaleuo. 16.00: »Dolga J. Havvkins. »rejn**1*' Astra Rojan. 16.00: «Mi Y. Šanson. S. Barclav. Capitol 16.00: »Damski ** Fernandel. je Cristallo. 16.00: «Bilo n>9yjt>|e. bratov«. B. Hope, M- .gpujn«) Grattarielo. 16.00: postajališče«. M. Alabarda. 16.00: «23 kora« zločina«. V. Johnson. J' zv#' Ariston. 16.00: !ka»' S. Marco. 16.00: »Osvaja Havvvard. G. Sanders -r|(n-Kino ob morju. 16.00. . n- Evpress«. S. Pampa ^ Moderno. 16.00: «Lovec na^»fti' Jance« K Douglas. nelll. , u 1** Savona. 15.30: «Heleno,rnas- w), le«. R. Podesta. J- stv M«^ Vlale. 16.00: »Kongo«. v' . G. Nader. *Kralti(. Vittorlo Veneto. 16.0ern ' filtt* ✓ ul ii irw*3 žen*’ Mialisti in dogodki na vzhodu inzapadu Pogoji za mir Zdi se, da je svet v teh Jaslednjih petnajstih dneh Wovno zajelo vzdušje hlad-"e vojne. Se več, na dveh °tkah se je že začela odpr- * pitka: na Madžarskem, za-j* trojstva ljudskih mno- c’ jih je najprej izzval, . 0 Pa izmučil ruski oboro-81 Poseg; v Egiptu, zaradi Parskega anglo-francoskega i°“viga, s katerim so misli-bodo mogli zadušiti 'Panje za neodvisnost arab-j Parodov. Bila bi pa hu- * napaka misliti, da je se-nJi položaj enak onemu iz * !947—53. Tedaj je bil im lem v oFenz'v' (nam-M naziranje sovjetske vo-^ e kaste, da se socializem , tunanji politiki istoveti z cJF»nz')° njihove železne **ti). Danes je stalinizem tazPadanju. Jugoslavija je v» kV*sna’ Pol*ska P°staia z dnem bolj neodvisna, _ _ Madžarskem pa je nemo- toče najti politično rešitev j temelju prejšnje ruske ^niinacije, ki je, od napa-do napake, in od teroriz-,*• privedla do današnje Indije. Ne vemo kaj se do-.■<* v sovjetskih vodilnih °|ih. Prevzel jih je strah, dači se zatekli k dejanju 'nske zadušitve proti ljud. j, ki zgrabilo za orož-- za socializem v svobodi, so ■ n' 'ar62 pomena, da so vjetski voditelji — medtem I .1 dejanji prezirajo in tepki konSres — v svojih ^ vah prisiljeni ponavljati, “odo umaknili svoje o-j. rožene sile, da bodo prizna-^neodvisnost ljudskih demo-v ?'i in da bodo revidirali V{r avski pakt. Sistem, ki je "ek prisiljen razširjati atera načela socializma, s i^r?ino ne more vzdržati lst'm nasiljem. Tudi če se ,0, bostavljamo v vlogo pre-j °v' moremo že z zdravo jjj etjo ugotoviti, da dogod-PortV sov)etskem vplivnem jo f°^u Politično ne krepita ° bloka, ki naj bi, v pJJ^alnem spopadu, rešil Hj *eme sveta, ki so v konč-0(1 analizi problemi prehoda kapitalizma k socializmu, tl zahodnem taboru je bed-tl sueški podvig dokazal, da !( s°glasja med velesilami nadaljnji podvig. Edeno-'n Guy Molletova vlada tg ostali izolirani. Svetov-^ lavn0 mnenje, zlasti pa k'nie socialistov (izvzemši Pl pr°mitirano vladno sku-SFiO) je energično re-obt 810 v abrambo miru, v p, arnbo pravice narodov do t0j 'snosti, v obrambo me-(j 'Pogajanj in posega OZN, 1 dosegli rešitev sporov, t, a^šna mora biti v tem prodnem položaju, ki t, ga skušali povzeti, zu-cj-]?a Politika italijanskih so-Vli,stov? Vprašanje je zelo iasna dis-i Ja glede socialistične bžitve. Moremo dati dva Pfotujoča si odgovora na slabiti še na-V h °ZN in povzročiti ta-°8ib Se ZSSR zapre v ne-tij0,n° stalinsko degenera-ali pa se more z obnovilo *nergijo in z neprimer-l|ja Večjim odmevom v ita-deu br 'n mednarodnem Uh skem in demokratičnem Po; 'anju 'btiri nadaljevati politiko sp,,! rjenJa, politiko zmanjka moči in vpliva vojaških r\i °V’ skratka; politiko mi-službi narodov. Zdi se, 1* Saragat izbral hladno Prejeli smo i»te,rBani*acijski vestnik Ciril ikji0<*'iskega društva katoli-Vjj duhovnikov LRS - Letnik It. ' žt. 6 - Uredništvo- Liub- 'ilti *l' ® * Uredništvo; Ljub-’ Cankarjeva ul. št. 14. ki^^raticki/ Obzor - Ekono to ,.(^ptatisticky časopis - Letati .' žt- 10, Izdaja: Državni *l'fni urad v Pragi. vojno. Nenni pa, ki ima pri tem podporo celotne PSI, je izbral pomirjenje, skladno s tradicionalno miroljubno politiko italijanskega socializma. Formulacije voditelja PSI so danes dejansko brez vsakršnega dvoumnega popuščanja stalinskemu imperializmu, ki ga Togliatti še danes istoveti s »taborom miru«. Toda te formulacije stoje hkrati trdno na stališču, da se ne sme v ničemer popustiti tistim, ki vidijo jamstvo za mir v tem, da se Evropa podredi ameriškemu vodstvu. Po našem mnenju ni v teh Nenni-jevih tezah niti protiameri-škega ali protisovjetskega stališča. V njih je vključena koncepcija miru, ki temelji na avtonomiji narodov, na novem ravnotežju, ki se more in mora vzpostaviti v svetu z obstojem velike Evrope, na poti v socializem, avtonomne in solidarne z velikimi osvobodilnimi gibanji v Aziji in Afriki. Zdi se mi, da je v tem pomen socialističnih zahtev o umiku sovjetskih čet iz Madžarske in anglo-francoskih čet iz Egipta, kakor tudi zahteva, da se na ustreznem mednarodnem mestu začne s pogajanji za umik tujih čet iz evropskih dežel, tako na Vzhodu, kakor na Zahodu, in da se da novega poleta evropeistični zamisli, ki naj vključuje tudi sedanje dežele ljudske demokracije. Stališče NSZ je bilo vedno tako, in bolj kot kdaj koli se čutimo solidarni s politiko, ki jo je v sedanjih okoliščinah izrazil voditelj italijanske socialistične stranke. Socialistične zahteve, tudi če se ne postavljajo kot zahteve po bučnih mednarodnih prelomih, predstavljajo vendarle neko konkretno alternativo sedanji nepremičnosti in pasivnosti centristične večine, ki togo vključuje Italijo v blokovski sistem. Ce upoštevamo, da je zlasti po kongresu v Tridentu, krščanska demokracija poudarila svoje približanje gospodarski in politični desnici, bomo našli tudi na področju notranje politike razloge, ki vsiljujejo karakterizacijo socialistične politike, kot politiko preosnove vladne večine in vlade same. Diskusija o socialistični združitvi postaja torej vedno bolj jasna v svojih bistvenih elementih. Saragatovi lezi; hladna vojna in centrizem, moremo mi brez oklevanja postaviti protitezo: premagovanje blo- kov v pomirjenju, nasprotovanje centrizmu v imenu socialistične alternative. VALDO MAGNANI (II «Risorgimento socialista«) s-v, j«*«!*««' *« , itiltllt , C”, gg •<______-A«I M ‘J: ' ’ Sf Na ustju Sueškega prekopa je potopljenih več desetin ladij, ki sedaj zapirajo to plovno pot, ki zelo krajša zveze med Evropo in Azijo. Angleži sicer skusajo te ladje čimprej odstraniti, le da *o ni tako enostavna zadeva in bo zato Sueški prekop spet ploven sele čez nekaj mesecev. Na sliki: Strelici kažeta prva le dimnik neke potopljene ladje, 'ruga pa dimnik in poveljniški most neke druge potopljene ladje RAZDELITEV OBLASTI V ZDA PO ZADNJIH VOLITVAH V BELI HIŠI REPUBLIKANEC V KAPITOLU PA DEMOKRATI 6. november 1956 predstavlja za ameriško politično zgodovino zanimiv datum; volivci so z veliko razliko nad 9 milijonov glasov ponovno zaupali popularnemu predsedniku Eisenhowerju predsedniški mandat, medtem ko so njegovo republikansko stranko potisnili še bolj nazaj in dali veliko večino v kongresu nasprotni stranki —- demokratski stranki. V zadnjih sto letih se še ni zabeležil primer, da bi na predsedniških volitvah zmagal predsednik ene stranke, dočim bi večino v kongresu imela druga stranka. Da bi imeli popolnejšo sliko o tem, moramo še reči, da se v vsem času obstoja ameriške države še ni zgodilo, da bi ameriški predsedniški kandidat zmagal s tako veliko večino, a da ne bi bil hkrati pritegnil za seboj v zakonodajno telo — kongres tudi večine svoje stranke, Ta »selektivnost« ameriških volivcev pa ni naključna, niti ne spada v vrsto »nedoslednosti« ali «zanimivosti», ki so bistvene PO MNENJU CHARLESA R1MBALA, PREDSEDNIKA RAZISKOVALNEGA ZAVODA M KANSAS-C1TYJ0 Kako bomo živeli čez deset let? Avtomobili na turbinski pogon ■ Elektronske ceste, po katerih bodo vozili avtomobili brez vozačev * Po gosto obljudenih mestih se bomo posluževali premičnih pločnikov - Stanovali bomo v plastičnih hišah, na elektronskih štedilnikih pa bomo pripravili atomske zrezke - Delali bomo le štiri dni v tednu Kako bomo živeli čez deset-dvajset let? Znanost in tehnični napredek se razvijata s tako hitrostjo, da je povsem upravičeno postaviti si gornje vprašanje. Charles Kim-bal, ki ga smatrajo za avtoriteto kar zadeva oblike bodočega življenja, in ki je hkrati predsednik raziskovalnega zavoda v mestu Kansas- ki jo razvija turbina. To vpra- stvar čez največ deset let. šanje so rgšili z uporabo novih vrst kovin,‘ki so odporne tudi proti največjim temperaturam. Motorji bodo znatno lažji od sedanjih, ker se bodo izdelovali iz zlitin aluminija in drugih redkih kovin. Taki avtomobili so n. pr. »Ognjen ptič«, ki so ga izdelali v tovarni Plymouth, nato avto' City, je v tedniku «United j mobili tipa «Leteča zvezda«, States News and World Re-j ki ga izdeluje tovarna Re-port«, napisal zanimiv članek. | nault, in ki so že dosegli re-kjer je govora o novostih, ki kordno hitrost 307 km na uro. se nahajajo v poslednjem stadiju preizkušenj. AVTOMOBILI BODOČNOSTI Avtomobili bodočnosti bodo na turbinski pogon. Inženirji so že premagali glavne tež-koče v izgradnji načrtov za Tudi struktura in linije bodočih avtomobilov se bodo znatno spremenile. Karoserije bodo znatno lažje, jekleno pločevino bodo povsem opustili, zamenjali jo bodo razni plastični materiali. Gume bodo iz sintetičnega kavčuka in ne bo-turbinske avtomobile. Eno od, do imele defektov, hkrati pa najbolj kočljivih vprašanj, je | bodo mogle prevoziti 160.000. I bila zelo visoka temperatura, I Vse to pa bo že vsakdanja :>-'V 'V-. ' mmmmm saH&l ■ / $§| M . #~ Predsednik Eisenhovver in pravijati podpredsednik Nixon — republikanca — ki bosta morala u-deželo ob demokratski večini v Kongresu Izgradnja elektronskih cest pa bo zahtevala nekaj več časa. Kaže, da bomo prve lake ceste imeli šele leta 1975. Te ceste bodo omogočile avtomatsko vožnjo avtomobilov. To bodo dosegli na sledeči način: v asfalt bodo vgradili dolge železne palice, medtem ko bodo avtomobile opremili z močnimi magneti. Tako se bodo avtomobili dejansko premikali kot po tračnicah, in to tudi na ovinkih, kjer se bo volan premikal po črti železne magnetske palice. Avtomobili se bodo premikali striktno po desni strani ceste, in na rob ceste se bodo sami vrnili, tudi če bi šofer hotel zapeljati na sredo. Šofer bo samo menjal brzine (a tudi to je že avtomatizirano), ali prehitel neki avtomobil, če bi slučajno vozil počasneje kot on. Šofer bo torej mogel mirno občudovati naravo. PREMIČNI PLOČNIKI Promet v mestih bodo modernizirali na svojstven način. Zaradi vedno večjega prometa po ulicah, je je porodila zamisel o novih vrstah transportnih sredstev za mesta. Ta nova sredstva bodo premični pločniki, ki bodo brezplačni, zato pa bo njihova uporaba obvezna: Avtomobili bodo parkirali na določenih krajih v mestu, krog njih pa bodo uredili manjše parke. Ko bodo zapustili avto, bodo morali ljudje stopiti na premične pločnike, če bodo hoteli iti v svojo pisarno ali po trgovinah. Edina nerodnost je v tem, da bo treba stati, zlasti, če ima človek daljšo pot, PLASTIČNE H1SE Cez deset ali petnajst let bodo gradili hiše iz plastičnih tvarin, ki so zelo odporne proti raznim atmosferskim spremembam. Teh posebnih plastičnih tvarin ne bo treba barvati in tako zgrajena hiša ne bo potrebovala za dolgo vrsto let nobenih popravil. Kovinske skelete za hiše bodo vedno bolj uporabljali v sistemu serijske proizvodnje montažnih zgradb, to pa bo privedlo do znatne pocenitve gradbenih stroškov. Največji napredek bodo dosegli na področju notranje aklimatizacije. Predvidevajo, da bo že leta 1965 okrog milijon in 200 tisoč zgradb v ZDA opremljenih s posebnimi napravami, ki bodo v zgradbi zajamčile, v odnosu na zunanjo temperaturo, potrebno količino toplote, ali hladu. Te naprave bodo povezane s po- deva se, da bodo tovarnarji v sebnim sistemom radiatorjev —---------------------------------'= - — ali ohlajevalcev, ki bodo vgra- do nadaljnjih in vedno globljih sprememb v načinu življenja. Delovni tednik bo v tem novem sistemu trajal največ tširi dni in pol, stroji pa bodo vedno v večji meri zamenjali delavce. Proizvodnja bo dosegla izredno visoko raven. Predvi- jeni v stene. FATURISTICNA KUHINJA IN ZREZKI IZ ALG Tudi v kuhinje bodo uvedli mnoge tehnične iznajdbe. E-lektronski stroji za pranje, ki morejo prati brez razlike vse, tako posodo, kot perilo m krožnike, nato elektronski štedilniki, ki bodo pripravili jedila mnogo hitreje in učinkoviteje kot električn štedilki, ki jih imamo sedaj, ali kot štedilniki na plin. S temi štedilniki bomo mogli skuhati kosilo tudi v desetkrat krajšem času, kot ga potrebujemo pri sedanjih napravah. Toda te vrste štedilniki bodo še za dolgo ostali luksuzni artikli, ker bodo izredno dragi. Le-ti se bodo predvsem uporabljali v velikih hotelih in restavracijah, kjer je potrebno skuhati mnogo hrane v zelo kratkem času. Ali se spremeni okus hrane, ki jo pripravijo na elektronskem štedilniku? Po Kimbalovem mnenju je okus hrane zelo dober, samo da je hrana, ki jo skuhajo na elektronski način, zelo različna od tiste, ki jo skuhajo na sedanje načine Razlika izhaja iz tega, ker se na elektronskem štedilniku proces praženja ali kuhanja hrane giblje od znotraj na vzven, in ne obratno. Na ta način ne bo nikakor mogoče speči pravega krvavega angleškega zrezka. Kar zadeva vrste hrane, se predvideva, da se bo vedno bolj širila sintetizirana hrana. Znanstveniki napovedujejo posebne zrezke iz alg in atomske zrezke. ŠTIRIDNEVNI DELOVNI TEDNIK Razvoj avtomatiziranega procesa v industriji bo privedel položaju, da bodo morali s potrošniki sklepati pogodbe o avtomatski zamenjavi, vsakih štiri do pet let, televizijskih aparatov, strojev za pranje in drugih gospodarskih tehničnih naprav. Na ta način bo vedno mogoče plasirati pove modele. Povečanje prostega časa zaradi zmanjšanja števila delovnih dni bo privedlo do povečanja v razvoju kulturnih potreb, itd. Bodoči svet bo pripadal znanstvenikom, inženirjem in tehnikom. Le ti ga bodo oblikovali in oni bodo iz njega napravili zemeljski raj, ali — morda zemeljski pekel. za ameriško politično življenje. Ze zdavnaj je jasno, da so republikanci dejansko stranka manjšine. Ta pojav se je začel kazati še v Rooseveltovih časih in kljub okolnosti, da so bili demokrati pri kongresnih volitvah na tako imenovanih »medvolitvah« poraženi, se je ta pojav nadaljeval tudi tedaj, ko je Eisenhovver prvič premagal Stevensona in ponovno privedel na oblast republikance, ki so bili dvajset let v opoziciji. Dejstvo, da so republikanci manjšinska stranka, je bilo potrjeno tudi pri vseh delnih volitvah v času Eisenhovverjevega mandata, vključujoč sem tudi medvo-litve, ki so bile pred dvema letoma, ko so demokrati dobili večino v kongresu. Kakšne politične posledice more imeti ta nenavaden odnos med republikanskim predsednikom in demokratsko večino v zakonodajnem telesu? Na prvem mestu je dejstvo, da je Eisenhovver kot oseba dosegel velik uspeh. Velika večina volivcev je torej na voliščih dala svoje zaupanje njemu in s tem odobrila njegovo osebno politiko in njegovo osebno delovanje v času preteklega mandata. Hkrati pa so volivci ponovno potrdili, da imajo več zaupanja v posamezne demokratske in ne republikanske kandidate. In če bi ne bilo Eisenhovverjevega osebnega poziva in podpore v korist številnih republikanskih kandidatov, bi bila demokratska večina v kongresu zelo verjetno še bolj občutna. Veliko število glasov za določenega kandidata se v ZDA po navadi imenuje «plaz»; prišlo je torej do Eisenhovverjevega #plazu», da pa ni prišlo še do večjega demokratskega »plazu« v kongresu, se to pripisuje dejstvu, da je bil republikanski predsedniški kandidat vpravs popularni Eisenhovver. Torej za bodoči dve leti — do medvolitev, ki bodo leta 1958 — je v ZDA oblast razdeljena takole: v Beli hiši bo vladal republikanec Eisenhovver, v ameriškem Kapitolu pa bodo vladali demokrati. Ko je leta 1954 prišla v kongres demokratska večina, se je smatralo, da je na vidiku »hladna vojna» med republikanskim predsednikom in demokratskim kongresom. Do tega pa ni prišlo, ali bolje povedano, prišlo je le do «hladne vojne« med desnim krilom republikanske stranke in njenim predsednikom ne pa med republikanskim Eisenhovverjem in demokratsko večino v kongresu, kajti Eisenhovverjev program se je v bistvu, razen v določenih točkah, ni mnogo ločil od programa demokratske stranke. Program «srednje poti«, program ohranitve dobrin in postavk Nevv-Deala in o-preznega premika se je v bistvu ohranil v istih okvirih, v katerih je bil v začetku 30 let. Tu prihaja do izraza tudi . kar se tiče zunanjepolitične koncepcije, ki jo je lansiral predsednik Eisenhovver. To gledišče je bilo gledišče Ei-senhovverja in njegove ožje skupine. Toda to je bilo hkrati tudi izraz neposrednih potreb državne politike ne glede na težnje vodilnih krogov — demokratov ali republikancev. Zato je bilo možno, da je demokratska večina v kongresu v zadnjih dveh letih dejansko podpirala predsednikovo politiko, medtem ko je bila desnica njegove lastn* stranke tej politiki nasprotna. Sodeč po znakih, ki se dajo že sedaj natančneje presojati, kaže, da se bo sodelovanje med demokratsko večino v kongresu in med Eisenhovverjem v naslednjih dveh letih — kolikor bo trajal novi mandat — nadaljevalo. To kar se lahko spremeni, je odnos republikanskih članov kongresa do njihovega predstavnika v Beli hiši, kajti nov dokaz Eisenhovverjeve popularnosti na eni strani in poraz nekih najbolj izrazitih desnih republikancev z druge strani dokazuje da bi ne moglo priti do drugega, kot do večjega strnjevanja republikancev okoli predsednika. Zato se za v bodoče ne predvidevajo take težkoče, na katere bi moral naleteti Eisenhovver v svoji lastni stranki, na kakršne je naletel tedaj, ko je op zadnjih volitvah prišel na oblast. Čeprav Eisenhovverjeva vlada v zadnjih štirih letih ni težila k oživljanju metod »svobodnega kapitalizma« in se je ob tihem soglasju celo republikanske desnice držala v okviru močnega državnega poseganja v gospodarstvo, čeprav je torej bilo malo dvomov, kako se bo Eisenhovver obnašal vbodoče, so volivci vendarle jasno pokazali, da nikakor ne soglašajo s poizkusi, da bi na tem področju prišlo do kakršnih koli sprememb. V zvezi s tem je zelo značilen in važen poraz republikanskih senatorjev v VVashingtonu in Oregonu, kjer se je bila glav na bitka za ali proti izročanju bogastev vodnih sil v roke privatnih interesov. Ta okol-nost bo vsekakor in brez dvoma imela močan notranjepolitični pomen. In, končno, taka politična struktura — demokratski kongres in republikanski predsednik — ima vse možnosti, da na odločen način vpliva tudi na smer in koncepcijo v zvezi s popolno revizijo politike moči, ki je takorekoč na skorajšnjem programu v ZDA. POBUDA RODITELJSKEGA SVETA KOPRSKE GLASBENE SOLE CILJI IN NALOGE BODOČEGA DRUŠTVA PRIJATELJEV GLASBE Po osvoboditvi, zlasti pa po priključitvi k Jugoslaviji, je Koper zaradi vse bolj rastoče politične in gospodarske dejavnosti v stalnem previranju ir preoblikovanju svoje življenjske podobe. Tudi v kulturnem snovanju postaja pomemben činitelj že po svojih prosvetno vzgojnih zavodih l gimnazija, učiteljišče ekonomska m gospodinjska šola), kakor tudi po drugih ustanovah: gledališče, glasbena šola, radijska postaja, muzej, založba, dve tiskarni, prosvetno društvo «Svoboda», Okrajni svet delavsko-prometnih in prosvetnih društev itd. Vse to priča, da je v sorazmerno kratkem času kar mnogo storjenega, vendar se zdi, da to še ne zadovoljuje potreb. Nagel vsestranski razvoj Kopra je privabil in stalno terja novega priliva prosvetnih delavcev, raznih strokovnjakov, uslužbencev, kvalificiranih delavcev itd. Jasno je, da se je s temi ljudmi povečala tudi povprečna kulturna raven mesta; raste število lju. di, ki teže za močnejšim kulturnim izživljanjem, med temi tudi taki. ki si žele glasbe — koncertov. Zelja se je pojavila vprav med starši, katerih otroti ot- 7. In. mladeniča so s pet-'Pai leti odgnali v nem-*°ncentracijsko taborišče. , da je treba imeti r, ki se bo še naprej '■Ja ;°ga v»l proti taki deklaraciji, dal Imre Nagy, za 5,a in sovražnika Madžar-,T;®ko mislijo vsi pošteni *r*> mi zatrjuje. Mi pa .Prijamo, da vsi takšni j.*r* pričakujejo od Jugo-Pomoč. P^stu ni kruha. Vojska , 'uh meščanom iz svo- ’kl»dišč. »o okrog kasarn AVH. ,So zažgali in porušili. Cehov molči. Nikakor °i posrečilo, da bi od samega zvedel, kaj mi-0 dogodkih na Madžar- 1 Jugoslovani se vedno . “°jimo kontrarevolucio-. m šovinističnih razpo- a in sil- 5au*rski radio govori s Sir 0 upornikih. Pa- j*h podpi ra in napo-hovo vlado lmra Na-• Seveda z glasbo. Radio „a družinska sporočila «tanJe. Dvanajsta ura. V Pešti topovske in- minometalske ka-l-onade. Ena ura popoldne. Začenjajo se boji v Budimu. Tudi okrog kasarne, ki je pol kilometra oddaljena od nas. Ta naskok na kasarno v naši bližini je silovit, prekine se za nekaj hipov in se nato spet nadaljuje. Nekdo mi pove, da delavci iz tovarne v bližini te kasarne naskakujejo oddelke AVH. Kdo ve, kaj je zdaj resnica? Cez most blizu hotela, ki ga stražijo so vjetski tanki, vozijo zdaj samo avtobusi z ranjenci. Tanki na mostu začno streljati s topovi. Ne vidim cilja, ker streljajo čez naš hotel. Deklica iz Indije cvili in stiska glavo ob materine prsi. Mislim na vojno in otroke. Okna se tresejo in zavese mahedrajo od eksplozij. S topolov in platan hitreje pada listje. Vse bo golo, vse. bo mrtvo do jutra. Ali bom Ani prinesel lutko in voziček? Kaj pa moji nedokončani romani? Ne, vsekakor se bom izvlekel. Doslej se nisem dosti motil prr ocenjevanju položaja DOBRIČA COSIC: SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI Kapitulantski vladni proglasi Zdaj je treba odločati po potrebi naglo, po potrebi počasi. Ostati človek do kraja »n v vsakem pogledu. Grem v salon, da bi poslušal topove in alarmantne vesti. Mil in sončen oktobrski večer. Platanam in topolom se mudi umreti. Nad hotelom letijo tankovske granate. Vzhod, no od Pešte, daleč, grmi težko topništvo. Avtobusi iz Pešte prevažajo ranjence. Radio spet oddaja nekakšen razglas, spet obljubo, da bo ustanovljena vlada nacionalne enotnosti za obrambe nacionalnih interesov Madžarske in ljudske demokracije. Ponuja amnestijo in ultimat upornikom do drevi ob dese-; h. Katera vlada je danes na Madžarskem, katere so njene čele? Vsekakor mislijo na Če- te AVH in na sovjetske vojake. Doklej bo ta partijski forum brez partijske organizacije, ki je vse drugo, samo revolucionaren ne, prepričeval v brezup? Vsak dan, vsako uro znovp nova zmedena in kapitulantska stališča. Pravzaprav tukaj ni stališča in ne zamisli. Toda to je drama, ki ;e svet po drugi svetovni voj ni ni poznal. Videti je, kakor da so se ljudje tukaj sprijaznili s pogrebom socializma Kakor da nekdo sabotira. Položaj je res zapleten, izredno zapleten. Potreben je pogum, j-.oštenost in tveganje. Kako bodo jutri z že kompromitiranim Imrom Nagyjem in Ja-nosom Kadarjem imeli moralno pravico zahtevati zaupanje ljudstva? V salonu igra karte delegacija kitajske ženske zveze. Nemška balerina z rožo na črnem puloverju pripoveduje, da ji je to rožo nekdo vrgel v sobo skozi okno. Igra se z vžigalicami in dela hišice in drevje, Sovjetski profesor za sodobno zgodovino na moskovski univerzi pripoveduje c boju proti kultu osebnosti v sovjetski znanosti. Moji tovariši iz Zrenjanma in iz podjetja «Jugodrvo» igrajo šah in pojejo partizanske pesmi. Nemec je oblekel bele hlače, vzel lopar in šel igrat tenis za hotel. Natakarji poslušajo »Svobodno Evropo« in «Glas Amerike« v madžarskem jeziku Dulles je sprejel delegacijo madžarske buržaozne e-inigracije, ki zahteva da se sovjetska intervencija nujno postavi pred Združene narode. Ptice ne letijo čez park. Niti vrane ne. V teh treh dneh nisem videl niti ene ptice. Onkraj Donave je slišati grozljiv trušč tankov. V naj hotel sta pribežali dve študentki, bolničarki iz uporniških vrst. Pripovedujeta, da sta izgubili svojo enoto. Njuni kolegi, ki so tudi pogumno šli čez most mimo tankov, in pribežali v hotel, ju odpeljejo v sobe. Po telefonu sem govoril z nušim svetnikom Georgijevičem. To je prvi stik z veleposlaništvom po 23. oktobru. Svetuje mi, naj nikamor ne hodim. Okrog našega veleposlaništva so boji Mnogo mrtvih in ranjenih Bolnišnice so prepolne. Ne ve-dr več, kam bi polagali ranjence. Zmračilo se je. Boji so nekoliko pojenjali. Kako dolgo še? Berem »Nikoletino Hursa-ča». Ne morem več brati. Nadvse sentimentalno sem razpoložen da, moje življenje je razburljivo. Toda v njem je mnogo, mnogo bremen in navlake, ni dovolj, če ima človek samo voljo in če se častno privleče do kraja. Ura je natanko dvaindvajset. Nad hotelom grme granate iz tankov v smeri Budima. Spet so se zganili tanki z mostov. V mestu se razvnema bitka. Ura za vdajo u-pornikov je minila. »Energično in neusmiljeno bodo uničeni« je rečeno v razglasu, k: ga je oddal radio po neki kompoziciji za klavir. Kajpak klasični kompoziciji. Zakaj tudi ultimat in topovi in smrt in boji za nekakšno svobodo, vse to je klasično. Klasično je tudi to moje in vsega hotela nesočustvovanje z ljudmi, ki stoje v grozi in objemajo strojnična kopita. Klasično, rejeni švicarski trgovec, tisti z ranjenim «Chevrole-tom«, zdaj objema budimpe-štansko rdečelaso damo brez prsi. Pnšepetava ji, že vemo kaj, vendar je ne tolaži, ker je ona vzvišena nad nocojšnjo usodo Budimpešte in Madžarske. S konci prstov se ljub- kujeta. Kaj si zdaj prišepe-tavajo mladeniči, študentje, dijaki, delavci, ki niso zaman v šoli končali predvojaško ”zgojo, čeprav so na svojih mitingih 19. oktobra zah-cva-li, naj dekleta oprostijo pred-vojaške vzgoje. Kaj si zdaj prišepetavajo sovjetski vojaki, ki tragično prelivajo kri, prepričani, da lahko rešijo tisto, kar se je tako naglo zrušilo kot zadnja posledica mračne rakosijevske kompozicije življenja? Kaj zdaj prišepetavajo matere svojim otrokom v kleteh peštanskih bajt? Kaj vse in kdo vse nocoj šepeče pod temi madžarskimi in nema-džarskimi zvezdami v vijoličastem hladu pristne jeseni? Spet je tiho. V kovinskih žilah hotela vrvra in godrnja voda, umazanija. Cernu ta moj popolnoma nerazburljiv dnev. nik? Razen če ga ne dam nekritično tiskati na zadnjih straneh neke revije, če bom preživel to dramo, ko bom postal senilen in ko mi to odpovedala domišljija. Ali se bo takrat še kdo zanimal za takšen moj spomin? Nesreča pa je, ker se čustva pozabijo. (Nadaljevanje na i. strani) iskujejo glasbeno šolo; v njenem okviru naj bi se organiziral niz glasbenih prireditev, da bi učenci na ta način mogli v umetniško-estetskem pogledu kaj več pridobiti, kakor jim zmore 'huditi samo drugače neobhoden tehnični in teoretski pouk. Vendar ni o-stalo samo pri tem, kajti nekateri so takoj prišli do spoznanja, da je estetska vzgoja prav tako potrebna tudi mladini izven glasbene šole t j. da ne smemo pustiti mladine samo na ravni jazzovske muzike, temveč jo s sistematičnimi vzgojnimi prijemi u-vajati v tajne in lepoto žive glasbene umetnosti, kultivirati njeno čustvovanje in jo na ta način oplemeniti. Zlasti je to važno za mladino na gimnaziji, učiteljišču in sploh na šolah, saj bo ta v bodočnosti nosilec kulture, dela in snovanja, pobudnik napredka in posrednik nadaljnjega razvoja. Potreba za pomoč pri estetskem vzgajanju mladine in ra-sloča želja za glasbeni prireditvami v mestu sta utrdili prepričanje, da je dozorel trenutek, ko ti lahko pristopili k organiziranju stalnih javnih koncertov. Da bi se to čimprej doseglo, je bil pred dnevi na rediteljskem sestanku Glasbene šole sprejet predlog za u-stanovitev posebnega društva t j. društva prijateljev glasbe, to naj bi združevalo vse ljubitelje glasbe in še posebno skrb posvetilo mladini, ki bi jo navajalo na obisk koncertov in drugih glasbenih prireditev. Društvo ne bi torej imelo namena zbirati v svoj okvir glasbenike, da bi se kot taki v njem aktivno udejstvovali, ampak hoče vse tiste, ki si šele glasbenih prireditev in koncertov, strniti v trdno povezano organizacijo. IS. ZBOROVANJE UMBERTA TERRACINIJA V TRŽIČU Dogodki na Madžarskem so obsodba zgrešenega pojmovanja v napredku socialistične graditve V nedeljo dopoldne je v Tržiču otvoril volilno kampanjo član centralnega komiteja KPI Umberto Terracini. Zborovanja se je udeležilo veliko delavcev in prebivalstva tega industrijskega središča, ki so poslušali govor z velikim zanimanjem. Uvodoma je govornik poudaril, da bo izid volitev 16. decembra v goriški pokrajini velike važnosti za nadaljnjo politiko v državi. Potem na je dodal, da dogodki na Madžarskem in v Egiptu dajejo važen nauk: kjer v upravnih organih ni dosledne demokracije, tam je mogoče priti do podobnih katastrof. Ce bi bila na Madžarskem večja demokracija, bi bilo mogoče preprečiti tragične nesporazume med ljudstvom in voditelji. Tudi v Angliji in v Franciji, ki sta v preteklosti imeli demokratične inštitucije, ki so bile za vzgled drugim državam, demokratični mehanizem ni deloval, ker ni preprečil agresije na Egipt. Demokratične inštitucije se morajo utrjevati, in prav volitve so tista pot, po kateri morejo vsi meščani prispevati svoj delež pri tem utrjevanju. Govornik je nadalje obsodil protikomunistično propagando ter nakane tistih, ki so mnenja, da je treba podvzeti protikomunistične ukrepe. To pomeni, da so še vedno nekje ljudje, ki jih ni zgodovina nič naučila, Ce bi podvzeli take ukrepe, bi raztrgali nacionalno tkivo, ker so italijanski komunisti zrasli z ljudstvom. Naj pomislijo, kaj bi se zgodilo, če bi 1.600 občinskih uprav, ki jih vodijo komunisti ali kjer imajo komunisti odločilno vlogo, podvrgli protikomunističnim diskriminacijskim ukrepom. Komunistov ni mogoče prizadeti oa tak način, kajti oni imajo največ zaslug, da je bila u-stanovljena republika in sprejeta republiška ustava, ki jo naši sovražniki zasramujejo .ki pa je dragocena za nas. Ce se danes tudi italijanskemu prebivalstvu odpirajo možnosti mirnega življenja in demokratičnega reševanja njego. v ih vprašanj, je to predvsem zaradi borbe komunistov, je dejal Terracini. Ko je odgovoril poslancu I.uciferu, ki je zahteval, naj se KPI postavi izven zakona, je predsednik vlade Segni dejal, da je »potrebna samo sedanja demokratična ureditev, pa bo zadeva s komunisti u-lejena.« Da, predsednik Segni, je dejal Terracini, naše mesto si bomo priborili v demokratični borbi. Ko je dejal, da je obramba miru in socializma najvažnejša garancija za svobodo, je samo pripomnil, da smo vsi proti imperialistični agresiji na Egipt, ker je to ena izmed karakteristik imperializma, otf-pnem pa smatramo za veljavne zaključke XX. kongresa komunistične partije v SZ o možnostih, da se vojna prepreči. V zvezi z dogodki na Madžarskem je Terracini dejal, aa so ti dogodki obsodba zgrešenega pojmovanja v načinu napredka socialistične graditve. Iz teh dogodkov se mi, italijanski komunisti, ki danes nismo na vladi, učimo. Govoriti o teh stvareh je za nas zelo hudo, ker vemo, kako drago so plačali madžarski tovariši svoje napake in krivdo, toda mi moramo povedati resnico. Glede sovjetskega posega na Madžarsko izjavljamo naše stališče kot komunisti. Ljubimo >n bomo ljubili socializem in zaradi tega nam ne more biti vseeno, kadar se v neki državi skuša obnoviti kapitalizem, Sovjetska intervenci- ja je nekaj hudega, toda v tistem trenutku sta bili samo dve izbiri: «vzeti ali pustiti«, rešiti osnove socializma ali pa dovoliti povratek kapitalizma. Ob koncu je govornik poudaril potrebo spoštovanja in izvajanja ustavnih določil, predvsem ustanovitev deželne avtonomije s posebnim sta. tutom, omenil ureditev vprašanja IRI, zahteval, naj bodo javne usluge pod občinsko upravo itd. Podpisan sporazum za delavce SAFOG V soboto 17. novembra zvečer je bil podpisan med predstavniki Zveze industrijcev, sindikalnih organizacij Delavske zbornice, ki jo je zastopal tajnik Fulvio Bergamas, (JIL, ki jo je predstavljal Vin-cenzo Pontini, ter CISL (Gio-vanni Vezzil), sporazum za kovinarje SAFOG v Gorici. Sporazum je veljaven za štiri mesece. Po poteku roka se bodo prizadete stranke ponovno sestale, da ponovno proučijo sporazum in ga morda tudi dopolnijo. Sporazum obsega sledeče točke: 1. od 1. decembra 1956 dalje bodo tarife akordnega dela postavljene po sledečem povprečju: po 25 odst. za vse tri oddelke, in sicer za delavnico, livarno jekla in livarno litega železa. 2. Za dobo štirih mesecev se bo delavcem, ki delajo na akord in ki ne bodo dosegli predvidenega akorda, doplačala razlika. 3. Od tistega dne dalje bodo objavili seznam delavcev z akordnim in odstotnim delom ter njihove zaslužke. 4- Za prehodno dobo bo podjetje delavcem, ki delajo po odstotkih, povišalo prejemke za dve enoti (dva odstotka), da se vzbudi večje zanimanje za proizvodnjo. Obenem so se sporazumeli, da bo od 1. decembra dalje znašala doklada za delo v zaprašenih prostorih po 5 lir na uro. Uradnikom bodo dosedanjo nagrado prav tako povečali. FlOM bo v zvezi s sporazumom organizirala med tednom zborovanja pred tovarno, da pojasni sporazum in doseženi uspehi. Povišanje cen vstopnicam zaradi zimske pomoči Z nedeljo se je praktično pričela kampanja za pobiranje zimske pomoči za brezposelne- Predvsem so povišane cene vstopnicam za javne prireditve in kino predstave. Povišek bo veljal le ob nedeljah in praznikih in to od 16 novembra pa do 9. junija prihodnjega leta, skupno bo torej povišek prišel v poštev 34-krat. V kinematografu Corso bodo cene vstopnicam ob teh prilikah sle- Naš volilni urad Od ponedeljka 19. t.m. pa vse do volitev dne 16-decembra bo deloval v Gorici, Ul. Ascoli 1-., volilni urac' za «Listo naprednih Slovencev« in za liste »Občinske enotnosti«. Urad bo odprt vsak dan od 8, do 19. ure. V njem bodo naši volivci prejeli vsa potrebna pojasnila. deče; za vstopnice v parterju bo cena 210 namesto 200 lir, za vstopnice na galeriji pa 270 namesto 250 lir. V o-stalih dvoranah se bodo ravnali približno enako. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Pontoni - Bassi Raštel 34, tel. 33-49. SNG IZ TRSTA PRIDOBIVA VEDNO NOVE PRIJATELJE Z Gogoljevo komedijo «Ženitev» je SNG potrdilo sloves gledališkega ansambla Drugo gostovanje tržaškega slovenskega gledališkega ansambla, po daljšem premoru, so Goričani ponovno toplo pozdravili. Tokrat so imeli v svoji sredi najboljše člane tega po vsej Primorski in Sloveniji priznanega ansambla, k: se je predstavil z znano Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Goričani so pokazali, da so jim od vseh gledaliških del najbolj pri srcu komedije, morda je to znak časa ali pa potreba, po tolikih letih gladovanja resnične gledališke umetnosti, najprej skupne z igralci veselo zaživeti v dobri komediji, potem pa se povzpeti do dram hamletovskega ali podobnega značaja. Čeprav je bila nedelja prekrasen jesenski dan, ko naravnost vabi ljudi na izlete in obiske preko meje ali tostran v okolico, vendar je bila popoldanska predstava redno dobro obiskana. Vsi sedeži so bili zasedeni, ostali o-biskovalci so morali stati; to so vesele ugotovitve, saj se s čim takim prav gotovo ne morejo pohvaliti italijanski kulturniki V Gorici, ker e jim je do sedaj v najboljšem primeru posrečilo napolniti le tretjino sedežev, pa bilo to ob priliki nastopa domače a-materske skupine ali ob gostovanjih tudi najboljših gledališč iz večjih italijanskih središč. Tudi zvečer se je v prosvetno dvorano na Korzu Verdi zgrnilo lepo število obiskovalcev, med katerimi je bilo zapaziti že lepo število starejših rednih obiskovalcev in mlajših oseb, ki nočejo zamuditi niti ene izmed predstav Slovenskega narodnega gledališča. Ze pri prvem dejanju se je med igralci na odru in gledalci vzpostavilo prijetno ozračje, ki ga je od minute dq minute stopnjeval prisrčen smeh številnih, katerega so povzročale komične situacije in gibi posameznih igralcev. Vsi ženini so bili vsak po svoje, pa vendar vsi enako privlačni, s svojim nastopom in medsebojnim odnosom so povzročali med gledalci val smeha, ki mu ni hotelo biti ne konca ne kraja. Danilo Turk v vlogi Jajčnice in Silvij Kobal v vlogi Anučkina sta bila nenadomestljiva, zadostna je bila njuna skupna pojava na odru, da se je moral človek nasmejati do solz, da ne omenimo zgovornega :n vedno originalnega Sancina v vlogi pomorščaka Zevakina, ki je že pri odprtem odru prejel obilo aplavza; vsi prav vsi, od sramežljivega ženina Jožka Lukeša pa do ljubke neveste Štefke Drolčeve 10 tako brezhibno zaigrali, da je gledalec pozabil, da živi povsem v drugih prilikah in času, v katerem si je Gogolj zamislil komedijo o nepoboljšljivem samcu, ki skoči raje skozi okno kakor pa v jarem. Goričani upajo, da jim na novo gostovanje SNG iz Trsta re bo treba dolgo čakati in že sedaj kličejo dragim tržaškim gostom na skorajšnje svidenje. Predvolilno zborovanje S. Poletta pri Sv. Roku Mladi neofasisti so skusali povzročili pretep — Policija preprečila javno diskusijo Med ostalimi predvolilnimi zborovanji, ki so bili prvo nedeljo predvolilne kampanje v Gorici in Tržiču, je v Gorici govoril za KPI bivši pokrajinski svetovalec in tajnik goriške federacije Silvino Po-, letto. Govoril je dopoldne na trgu pri Sv. Roku, ki je ena izmed delavskih četrti našega mesta. Poleg članov in simpatizerjev komunistične stran, ke je bilo precej radovednežev, ki bodo sledili večini predvolilnih zborovanj in pa večja skupina neofašistov, predvsem srednješolskih zelencev. Silvino Poletto je predvsem obravnaval razna gospodarska in socialna vprašanja naše občine. Dejal je, da se demokr-šdanska uprava prav gotovo ne more pohvaliti z več kot 8 000 brezposelnimi, za katere n> poskrbela, da bi imeli z zaposlitvijo zajamčeno življe- nje. Prosta cona, ki bi bila dana kot zdravilo za okrevanje krhkega goriškega gospodarstva, se je ob demokrščan-ski upravi pokazala kot izredno dobičkonosna samo za nekatere kapitalistične elemente Govornik je pokazal tud: na nezainteresiranost goriških vodilnih krogov do vprašanj, kot so letališče, ki naj bi služilo tudi za Trst in katerega sc si priborili Končani, zatem vprašanje železnice odnosno novega tira, ki naj bi pr' Zagraju na škodo Gorice zavil na sever in na vrsto drugih vprašanj, ki so jih naši upravitelji pustili drugim v oblast in reševanje. Končno je Poletto spregovoril tudi o današnji mednarodni politični situaciji in potrdil že znano stališče gorske federacije, ki je obsodila poseg sovjetskih čet na Madžarskem ter pozval prisotne na javno diskusijo. Toda organi javne varnosti in orožniki te diskusije iz razlogov javne varnosti, kljub temu, da sta se dva diskutanta prijavila, niso dovolili. Ko je govornik utihnil, se je pričela živahna diskusija med člani komunistične stranke in ostalimi prisotnimi; predvsem so bili napadalni mladi neofaši-sti, ki so hoteli ljudi sprovocirati in jim je bilo, kot je vse kazalo, prej za prepir in pretep, kakor za resno diskusijo, zaradi česar je policija vse občinstvo tudi razgnala. — KINO — CORSO. 17.15: »Korida mož«. VERDI. 17.00: «Mož v sivem«, G. Peck. CENTRALE. 17.00: »Agent z zelenimi očmi«, H. Krahe. VITTOH1A. 17.15: »Khose ljubezni«, E. Karlova. MODERNO. 17.00: »Cirkus ču-dežev«. ihtite in etta jte Piirnolhki dnevnik I i ■»■»■■I »Si II Bill; liifiiiiii iiiiiSi : . W<^ .. | V NEDELJO NA SmDION 'PRVI RAZGIBANO ŠPORTNO SREČANJE med srednješolci in p. d. Škamperle Ni bilo treba čakati dolgo. Po besedah tudi dejanja. Dobro se spominjamo jasnih besed, ki jih je izrekel predsednik DSS na zadnjem občnem zboru: »Moramo navezati tesnejše stike med dijaškim društvom in prosvetnimi društvi na Tržaškem.« To pot so se srednješolci srečali z mladinci prosv. društva «Slavko Škamperle« kar v treh panogah športa. Nadvse zanimivi dvoboji v na- 8. KOLO A LIGA REZULTATI •Atalaota-Juvenlus 0-0 »Bologna-Spal 3-11 Trie*tina-*Genoa 1-0 •Lanerossi-Sampdoria 3-2 •Milan-Udinese 2-® •Napoli-Lazio »-0 •Palermo-Padova 1-1 F io renti na* Homa 2-0 •Torino-Inter 1-1 LESTVICA Napoli t 3 3 0 11 C 11 Sampdoria t 4 3 1 19 11 U Milan t 5 1 2 14 18 11 Fiorentloa t 4 2 2 14 18 16 Juventus t 2 S 1 11 7 9 Inter t 2 5 1 18 7 9 Torino t 3 3 2 9 7 9 Triestina t 3 3 2 8 7 9 Roma t 2 4 2 11 11 8 Bo locna t 2 3 3 12 18 7 Palermo 1 2 3 3 8 8 7 Udinese t 2 3 3 12 16 7 Padova 8 1 3 2 19 14 7 Atalanta 8 2 3 3 C 9 7 Geuoa 8 1 4 3 7 9 6 Lanerossi 8 2 2 4 9 13 6 Lazio 8 1 3 4 3 12 3 Spal 8 2 1 5 4 13 3 B LIGA REZULTATI 3-1 1-0 1-0 1-0 •Alessandria-Verona •Cagliari-Messina •Catania-Bari Brescia-*Mo Na 200 m za ženske bo skupin viaka s 5 tekmovalka mi. Leone bo tekla v r skupini, Bertone pa v ce V štafeti 4x100 m bosta a skupini. Italija bo v prvi s no z Avstralijo. Nemčijo. Francijo in Kanado. V teku na 800 m za mos bo Beraldi tekmoval v 4. s pini skupno s favoritom hoslovakom Jungvvirtom- Izžrebane so bile tudi s u ne za veslače. Zanimivo 1 da je v dvojki brez krma« žreb določil v isto s*cup'rl2pA najmočnejše ekipe SZ. in Avstralije. V skiffu bo^^ lija v skupini skupno z Ne®' čijo, Jugoslavijo (Vlasič) 1 Grčijo. V četvercu s krma« ^ je Italija v prvi skupi™ i. Novo Zelandijo in SZ. v a ki s krmarjem v 1. skttP. z Avstralijo in Novo Zelan jo. v četvercu brez krrni.n. v 4. skupini s Poljsko in .,9 sku sko. v osmercu pa v pini s Švedsko in SZ. V plavanju bo na 2 ^ prsno tekmovala ^enn^°n) 1. skupini s Steivartovo ('K® r_ Helesicovajovo (Poljska). donovo (V.B.), Killernan (Šved.), Searsovo (ZDA). peovo(Nem.) in Sebejevof e ^ na 400 m prosto za moške 1, skuP® Wano®’ Romani nastopil v A me«' ilce® oshi' s Kitajcem Shiu Ming , Filipincem Oabolom, Avs cem CHalloranom. kancem Woolsejem. Brazi Santosom. Japoncem Hon° tom in Pakistancem ^anL0. nom. V štafeti 2x200 m za j ške bo Italija v 1. skupno z Nemčijo. ^aP°nS,oO ZDA in Južno Afriko. Na ^ prosto bo Pucci v tretji s ^ pini z Williamsom (A/1 . Bajajem (Ind.). SufUnLjt* (Jap.). Voelom (Nem.) u ,j tom (Avslral.) in Fordom Afr.). Pedersoli pa bo te val v 4. skupini Odgovorni urednic STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • TOiu na Ojicbiah predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Warner Bros film: RUMENI SENCE> P/CHAPD COAfTE PEGG/E CASTLE Ljubezenska zgodba v žgočem ozračju korejske vojfe DOBRIČA COS1C: Sedem dni \ Budimpešti (Nadaljevanje s 3. straniJ isem se od težkega smeha d vrati svoje sobe, sme-ki preide v eksplozijo mi-Ura je šele 22.30. Zaradi ika bom, dokler ne zaspim, t bral »Daleč je sonce« v čini. 27. OKTOBER, MENDA SOBOTA Dvakrat ali trikrat so me 'budili rafali iz tankov na stu. Iz tankov, naših prvih edov, ki so srdito treskali snu, ga sekali z žvižgi in izarjali: smrt je tukaj, po-id jamči smrt izhod. Tako lo napora je potrebno, tako lo volje, tako strašno mno-nevere, da bi jo bilo moje izkoristiti. Ves zmeden n in misli se mi pačijo: kaj slim zdaj, ko slutim nevar-st? S čim povezujem mi-, na kaj in na koga? Vstani in si zapisujem, ne, rad ti zapisoval, pa se mi ne posreči. Kako naj pristno opišem stanje svoje zavesti v trenutkih najbolj korenite domneve; «nikdar več«, »Nikdar več« in v tem je smrt. Toda kaj je strah pred streljanjem? Pomanjkljiv refleks, zakaj strah je prišel, ko je nevarnost minila. Ta strah je v negotovem refleksu, pomeni čakanje novega strela, čeprav zavest govori, da je po strelu nevarnost minila. Toda strah je prav med streli, ker človek nagonsko ve, da je tudi smrt izključno med strelom, ki ga je bilo slišati, in tistim, ki ga ne bo slišati. Brž ko se streljanje zgosti, se refleksi uredijo in njihova tehnična sposobnost se tako poveča, zavest doseče trzino gibanja železa za ubijanje, da človek začne misliti. Tako tudi jaz zdaj mislim. Jutro je, kanonade so silovite. Drobno prši, klasično: po jesensko, vojno. Pešta je zavita v vlažne in čemerne oblake, Pešta je nesrečna m brez moči. Donava je sramežljivo naga in zoprna. Tanki vozijo čez most v kratkih presledkih in v paradni formaciji. Kako dolgo še? Kaj je z ultimatom, razglasi, odredbami, obljubami in zahtevami? Za vso to dramo na ulicah, po stavbah in kasarnah, v podzemnih rovih parlamenta, ali CK, se dvajset ljudi zdaj grize ob političnih kombinacijah, vsi gotovo trdijo, da so marksisti in leninisti, davijo se, bojujejo in iščejo madžarsko pot. Mar v socializem? Kako naj bi sicer človek razumel takšno neodločnost in nepripravljenost ukrepati e-nergično in revolucionarno in reševati tisto, kar se da rešiti. Medtem ko se oni prepirajo, ker vsi mi govorijo o teh prepirih v centralnem komiteju, se vsekakor zelo načelno prepirajo, toda mnogo načelneje od njih se prepirajo topovi in strojnice. Usoda Madžarske se te dni odloča na barikadah. Zanimivo je: da v vseh teh birokratskih, paničarskih, vojnih in vedno bolj kapitulantskih razglasih v tej povsem razčlovečeni kompoz-ciji v teh bolj tragičnih kot morda grozljivih trenutkih, nihče ne zna in nima srca, da bi svojemu ljudstvu povedal en človeški in pretresljiv stavek. Zakaj so že šestnajst ur zamudili z izpolnitvijo obljube o ustanovitvi nove preosnovane vlade in njene deklaracije, medtem ko je ultimat, naslovljen upornikom, že davno minil? Ti ljudje vendar morajo vedeti; da jim ti uporniki, ki jih oni nikakor več ne imenujejo profašiste in kontrare-volucionarje v razglasih po Kosuth radio Budimpešti, vsako uro postavljajo nove ultimate. Potrebno bi bilo analizirati sestav njihove zavesti, njihove reakcije na življenje okrog njih. Da, kralji in cesarji so imeli vsaj romantično frazo, ogenj in kretnjo. Toda birokrat misli birokratsko, tudi ko propada, in umira administrativno... V mojem hotelu so ponoči mnogi preživeli noč z blazino v kopalnici in pritličju, ker so med drugim našo streho pozdravili z nekaj rafali. Nekakšno vojaško poveljstvo vladnih oboroženih sil za vzpostavitev reda je tudi danes prepovedalo vsako kre-tanje po ulicah po deveti uri. Dotlej pa je dovoljeno gibanje samo v skupinah največ po tri. Ce bo skupina večja, bodo streljali brez opozorila. Dpžuje, letalo meče razglas CK Madžarske. Poberem v parku dva vlažna letaka in ju pomolim tovarišu Andriju Leviju, naj mi prevede. Prepisujem: «Qborožena mladina; Obračamo se k tebi, ki »e še ved- no bojuješ. Na peštanskih ulicah teče dragocena madžarska kri. Izogibajte se nepotrebnemu prelivanju krvi Nova vlada bo kmalu zadovoljila vaše upravičene zahteve. Mladi rodoljubi, dovolj je bilo prelivanja krvi. Malo nas je Madžarov, naj ne teče več domovinska kri. Odložite o-rožje in ljudska oblast vas ne bo postavila pred naglo sodišče. Ne bojte se, vdajte se oboroženim silam, ki vzdržujejo red... Pridite, čakamo vas z vladno milostjo. Ne bo nobenih represalij! Obdržite ta letak, da vam bo služil kot dokument pri vdaji. Poveljstvo oboroženih sil za vzdrževanje reda« Spet prepisujem: »Izjava centralnega komiteja partije madžarskih delovnih ljudi madžarskemu ljudstvu: Od dveh svetovnih vojn sem ni bilo v naši domovini tako tragičnih dni. Bratomorna vojna divja v glavnem mestu naše domovine. Število ranjenih in mrtvih gre v tisoče. Brezpogojno je treba prenehati s prelivanjem krvi. Da bi se to uresničilo, je centralni komite odločen storiti te korake: 1. ...da se osnuje nova nacionalna vlada. Ta vlada je pozvana, da brezpogojno . popravi napake in grehe iz preteklosti in da ob podpori vsega naroda pomaga, da bi bile izpolnjene vse upravičene zahteve našega ljudstva. Na čelu vlade, ki bo ustanovljena na najširši nacionalni osnovi. mora biti tudi tovariš Im-re tNagy. 2. ...nova vlada se bo začela pogajati s sovjetsko vlado da bi se odnošaji med obema državama uredili na podlagi neodvisnosti, popolne enakopravnosti in nevmešava-nja v notranje zadeve. Prvi korak po vzpostavitvi reda mora biti brezpogojen umik sovjetskih enot v njihova oporišča. 3. ...centralni komite meni, da je pravilna izvolitev delavskih svetov ob sodelovanju sindikatov, V interesu zadovoljitve upravičenih materialnih zahtev delavskega razreda je treba povišati plače. 4. ...za tiste, ki so se udeležili bojev, razglaša vlada amnestijo. Edini pogoj zato je odložitev orožja takoj ali najkasneje do desetih zvečer. 5. ...centralni komite r.e pozablja, da ima naša ljudska demokracija ogorčene sovražnike, ki so pripravljeni na vse. Zato prosi komuniste, madžarske delovne ljudi, predvsem delavce, bivše partizane — zanesljive zaščitnike ljudske oblasti — da tiste, ki z orožjem napadajo državne organe ljudske republike, brez milosti uničijo, če do določenega roka ne bi položili orožja. 6. ...po vzpostavitvi reda se bomo brezpogojno lotili izvajanja tistih sprememb, ki jih moramo uresničiti v narodnem gospodarstvu, agrarni politiki, politiki ljudske fronte, politiki vodenja naše partije ter v vsem partijskem delu, da bi prišla v celoti do izraza načela socialistične demokracije. Naj se zacelijo rane, ki smo si jih sami prizadejali. Ce želimo živeti, moramo začeti novo življenje. Samo na nas je, ali bomo po strahotnih preizkušnjah ustvarili življenje brez strahu, ali bomo zagotovili delo, ki u-stvarja blaginjo, svobodo, pravico in resnico.« Ta zapozneli razglas je spet prepozen. V naši bližini naskakujejo delavci iz sosednje tovarne kasarno AVH. Vsi pripovedujejo, da sta Suslov in Mikojan v Budimpešti. Sovjetski tanki streljajo v zrak, da bi prestrašili ljudstvo po ulicah. Streljajo samo v stavbe, s katerih streljajo nanje. Tokrat pa po vojnih pravilih. Tankisti so neprespani, mokri in zaskrbljeni. V Budimpešti ne sme nobeden več reči »tovariš«. »Ni več tovarišev!« Torej smo zdaj vsi «prijatelji»... Vsi trdijo, da uporniki ne ropajo. V mestu ni kruha. Včeraj so delavci iz rudnika in okolice prihajali po skupinah, da bi demonstrirali v Budimpešti. Boji so se razširili na Budim. Vsi pričakujemo osnovanje nove vlade. Mi vsi, ki smo v hotelu in smo za socializem, in pa tisti, ki niso zanj, se sprašujemo: zakaj čakajo? Po vsem je videti, da so sklenili najprej s sovjetskimi četami zadušiti upor in šele nato osnovati vlado. V miru in redu bo ta vlada na široki nacionalni podlagi, torej koalicijska vlada, laže Vazdelila ministrske resorje. En poudarek: še do danes niso madžarskih komunistov seznanili z referatom Hrušče-va na tajni seji XX. kongre- sa KP Sovjetske zveze.^jj Vse, kar vedo, *° zYn4*li-po tujih radijskih .P.oS/-erti! Bravo, tovariša Rakoši in e. Janoša Kadarja, noVse,gre' novanega generalnega kas, tarja partije, pa* je 1 ujli šef AVH, da bi ‘'jo-priznanje o kontrarevoi ^ narni vohunski dejavno v interesu socializma po podplatih. zani' Švicarski trgovec s® -oSl«' ma za suho sadje v J viji. Kaže mi cene. . raV mi tehnični elaborat, P ejeJC' ljen je kreditirati z'^av”tnin0, trične sušilnice za P°v p o" Podrobno se zanimam ^ j« goje. zapisujem si naS 0v 0 bi se po vrnitvi n° ^5; ;* tem pogovoril s tovf OLO Kruševac. Da b’ okraj nekaj storil in ^ri8*1 vsaj okraj imel kalI V od tega mojega bl Budimpešti. Osnovana je nova jetr trl n*' ari®. vsaJ ska vlada. Zdaj Jc se n*' na dvanajst. V nies*Ujuifc daljujejo boji. Predse ta“’ Imre Nagy. V vladi j0 nepartijci. Mnogo govo' Ki ministru za k™tijS‘Vn°ec € je kot ljudski posla 1947 uprl politiki do in bi moral biti aret" /Nadaljevanj