66. številka.
V Trstu v soboto 19. avgusta 1893?
Tečaj
„E D I N O 3 T"
Uhaja dvakrat na teden, vsako arado ia loboto oh 8. uri zjutraj.
„Edinost" stan«:
ia r»e leto 6.-; izven A vat. 9.— gl. ia pola leta „ 3.—: » „ 4.50 „ ta ietrt l«ta , 1.50: . „ 2.25 ,
Z „Nov i čar jemu vred:
za vne 1'to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 w četrt „ „ 1.75 foaamičue številk« h« dobivajo t pro--iajalnical) tobaka r Tratn po K nov., * Oorloi in v Ajdovščini po • nov. — „Novi6aru pa po 2 nor.
EDINOST
Oglasi in osnaalla m radana po 8 nov vrtmoa v petita; za CMl:?t > debelini črkami ae plačuje proalor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih «ratic. Poslana, javna »hvala, oamrtntoe Itd te rada ne po pogodbi.
Vsi dopisi se poiiljajo mredništvu Piaiia Caaerma 4t. 2. Vaako pismo mora biti Crankovano ker nefrankovana »e ne apre-
jeinajo. Rokr>r>ai ae ne vračajo.
Naročnino, rekUru icije in inaerate prejema upravniitvo P iazsa Caaertna It. S Odprte reklamacijo « proate poAtnlne
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»v •4l.<mt I«
Pri čem 9mo?
IV.
Mi tržaški Slovenci imo torej na jasnem, pri č e m da smo: pogled v bo dočnost kaže nam sliko, za las slično sliki is minolosti. Mi se pa ne ćutimo prevar jene v svojih nadah — zbok česar tudi ne tugujemo —, ker nikakih nad tudi gojili nismo, ko se je razpustil prejšnji mestni S A 8 top.
Mi vemo torej, pri čem smo, a po snamo tudi nekoga druzega, ki ima ravno tolik o ali pa Ae več razlogov premotrivati vprašanje : pri Čem s m o P Ta „drugi so oni činitelji, katerim jo dolžnost čuvati in negovati tisti čut, kojega smeta in morata zahtevati od vsega prebivalstva, brez razločka narodnosti — c e a a r in domovina: čut zvestobe in brezpogojne udanosti. Odgovornost tistih ki nosijo na svoji vesti to d o 1 ž n o s t, jo velikanska. Menda nismo rekli preveč, trdeč, da imajo dotičniki povoda dovelj povprašati se: pri čem smoP Te svoje dolžnosti zavedati se morajo tembolj, ako pomislijo na stalno, neovržno in vsestranski pripo-snano resnico, da dogodki v Trstu niso le lokalno-tržaškega pomena, ampak vesoljno-,avstrijskega.
Država in dinastija že zato no mo reta biti malomarna glede na dogodke in politiške pojave v mestu našem, ker nam je Trst jedino svetovno tržišče, inje torej trgovinski in gospodarski razvoj vseh druzih pokrajin tesno spojen z usodo tega mesta, zbok česar je vprašanje : kdo odločuje v Trstu, kdo do določuje smer našemu javnemu življenju P — neprecenljive važnosti za vso državno
PODLISTEK. Nova metla.
(Prizor iz življenja živalskega.)
Osebe: Pajk, Muha, Kofhdr, Mušica. Godi se v neki palači na Slovenskem, prizorišče je nova v kot postavljena metla.
Prvi prizor.
P a j k (prikorači iz daljave ter obstane pred metlo). Aha, to pa to : nov objekt mojemu duševnemu delokrožju — krasna, nova metla ! Komu ae imamo zahvaliti za to pozornost P Skoro, da bi uganil, pa rajše ne ugibam . . . hop na njo!
—	Toda počakaj, ne prenagliti se, —
—	morda je pa kaka zvijača, kaka zanjka ta „nova metla" ... ako bi si jaz to stvar premislil ... ni li tu okoli skrita kje kaka „višja moč" P Da bi jo le zamogel ugle-dati, a je tako grozno temno v tej —
dvorani in toliko tajnih kotov--prav
ničesar ne zapazim. BM proč s premisleki, proč s halucinacijami — na-njo f _
Tako, zdaj smo v svojem novem domu, v svoji novi — rezidenci! Ha, ha, kako He človek dobro počuti na taki novi metli! Hi, hi! Naj le pridejo, moji podaniki, da vidi jo mojo slavo, pokažem jim, kaj premorem — to se bodo klanjali ! Aha, so že tu !
Drugi prizor.
Prejšni in Muha.
Muha (v črnem fraku, pribrenči). Hajnce ! tu notri je pa tema, morda zato, k e r s m o b i I i t ak o d o 1 g o vajoni
skupnost. A Trst ni le trgovinski emporij države, ampak je tndi poatajanka, na na-iem jugu najbolj eksponovana (ispostavljena) neprijaznim, nevarnim in cel6
—	sovražnim vplivom. Zemljepisna 16ga našega mesta je taka, da so njega vrata odprta na stežaj tistim — kako naj povemo na kratko P — „idejalom", katere smemo smatrati kot skrajno protislovje državnih koristij.
Mi nočemo sumničiti nikogar in nobena stvar na svetu se nam ne studi tako, kakor denuncijanstvo in ogleduštvo. Zato nočemo s prstom kazati na nikogar, ali kot zvesti in domoljubni državljani smemo zahtevati od tistih, kojim je naloga Čuvati naš skupni interes, da na podlagi fakt, dejstev in obče znanih in neutajljivih dogodkov izrečejo
—	kakor se pristaja zareanim in vestnim možem — nedvoumno in jasno sodbo o odnoša-jih naiih ; a ta sodba ne more se glasiti drugače, kakor da obstoječe razmere in prevla-dajoČe čutstvovanje nikakor niso taki, ka-koršne bi imeli sahtevati od mesta, ki si je nadelo ponosno in častno ime — „la fedelissima".
Ali da govorimo jasno : irredentistiške težnje pognale so vsaj mej jednim delom prebivalstva tako divno v klasje, da se ta resnioa tudi od iz vestnih krogov niti ne poskuša potajiti. Ali na Dunaju so si prikrojili avoje posebno načelo ca naše tržaške razmere: izganjati hočejo hudiča z belcebubom. Bog sam vedi, kam so šli na posodo po to načelo!
Vsaj bi se človek amijal, ko bi ne bilo tako grozno žalostno in ako ne bi šlo za kožo tudi nam. Na Dunaju argumentu-jejo baje — tako se nam je poročalo —
s v i 11 o b e P (ugleda metlo in pajka). U3t! kaj pa to P
P a j k (se zadere). ReŠpekt, Muha!
Muha (se vstraši). JežeŠ, kdo se pa dere P
P a j k. Na kolena pred-me !
Muha (se globoko prikloni). A tako : Vaša ekscelenca, moj najponižniši poklon !
P a j k. Ali ne veš kdo s e m P
Muha (v zadregi). Kdo P — Vaša ekscelenca, ne razločim tako dobro — ta grda tema in moja kratkovidnost. .. .
P a j k. Pa pridi bliže ! —
Muha (odskoči). Ne, ne, ne, ne..
P a j k. Ali me še vedno ne izpoznašP
Muha (kakor gori). Da — ne — da: — človek niste, to se Vam pozna na obrazi — kdo pa ste, gospod.
P a j k (patetično). Jaz sem čisto navadna golazen, ako se vzame, a v tej si-tuvaciji sem nekaj nenavadnega — nekaj, kar me diči in usiljuje mojim podložnim rešpekt . . .
Muha (za se). Čudno, meni prav
nič !
P a j k. Kje so drugi P
Muha. Takoj bodo za manoj — že so tu !
Tretji prizor.
ProjŠnn. Komar in Mušica.
Muha (natihoma). St, previdno !
Pajk. Rešpekt!
K o m ti r \ (klanjaje se). Najponižniši
Mušica j poklon — ekscelenca!
Pajk. Da Vam brez ovinkov naznanim : izvoljen sem predsednikom našega
tako-le : „V Tratu imamo res irredenti/.em in ta je pravi belcebub; ali tam imamo tudi panslavizem, ki pa je pravi hudič ; ali ni po takem dobro, ako iredenti-stiški belcebub izžene dosta bolj nevarnega hudiča pansla-vistiškegaP!"
Tako se nam je poročalo z verodostojne strani — in človek bi ne ne jokal in smijal kar hkratu P ! Toda bodimo pravični in priznajmo resnici na ljubo, da bi imela tudi ta dvonožna argumentacija nokaj za-se, samo, žal, da šepa na jedni nogi: panslavistiška nogi šepa prav odločno. Ne, saj to ni noga: to je le prava pravcata bergla v porabo izvestnim politiškim inrtvoudcem. In tako cvete pri nas že leta in leta n e z m i s c I, da istiniti, nrboriti, brezobzirni in nenasitljivi iredentistički belcebub proganja in izganja pan-nlaviHtiškega hudiča, kateri poslednji pa je za las podoben strahu, o katerem vemo, da je oa sredi votel, na okoli ga pa nič ni. Ali se ne pravi to slepe miši I o v i t i P I In to lovenje slepe miši je pri nas načelo.
DA: naš „panslavizem* je tista pošast, ki ne da miru ni po dnevu ni po noči vsem tistim, ki verujejo v politiške strahove. Kakor razburjena fantazija lehko-vernim in nevednim ljudem, tako slikajo naši nasprotniki vsemu svetu grozne pošasti v podobi panslavizma. Gotovo bi pa bili v zadregi ti naši naaprotniki, ako bi zahtevali od njih, da primerno utemele svoja obrekovanja.
Kakor se mi lahko sklicujem", kadar govorimo o laški iredenti, na izvestna fakta, na nedvoumne pojave, na dobro znane in ponavljajoče se dogodke, tako bi morali
občestva in danes sem zašel svoj novi prestol: nova metla, na kateri sem zašel svojo rezidenoo, je ob enem simbol mojega novega poklica, mojega novega dostojanstva. Mnogoterim morda od Vas golazni ni po volji moja izvolitev, kar opazujem zlasti na obrazi kisle M u š i o e, ali to me v izpolnjevanji moje stanovsko strogosti kar nič ne bobe motilo. Nasprotno ! Čem več kislih obrazov, tem hujša moja oblast, kajti — kislina posebno prija mojemu želodcu. To ai zapamtite ! Na V a s bode, ako pridobite v meni milostnega gospodarja ali neizmernega tlačitelja ; a v poslednjem slučaji, to Vam zagotavljam, dejati hočem v koš samega rimskega Nerona! Agricola, Dijokleoijan, Atila in Bismark ter Mustafa paša so proti meni uboge mušica ! Toliko za danes in Bporočite to vsem mojim po* danikom — a gorje Vam, ako bi me nosili po časopisih in mojo grdo osebo grdili še bolj — dam Vas poklati, ako Vas ne morem Bam, do poslednjega, do zadnjega ! S tem sem izpolnil svoj nastopni program in dodajem samo i to : mišljenja mojega ne prekucne nikdo i če se upira nanj 365 dni — kajti mišljenja jaz sploh ne poznam, marveč ostanem to, kar sem bil in bom : mrčos — mrčes in vedno le mrčes ! — Vale ! (jamo presti pajčevino, tako, da omroži vso metlo).
Četrti prizor. Muha, Kotndr, Mušica (se odtegnejo v kot). Muha. Zdaj smo čuli. Hm . . . Komar. In česa nam je sklepati iz tega P
obmolkniti oni, ako bi mi zahtevali od njih, da navedejo jedno samo istino v dokaz našega politiškega panslavizma.
Zdravi egoizem in opravičena želja po n&rodni samoobrani nas silita pač, da naglašamo pri VBaki priliki svoje narodne pravice ter da želimo zvesto služiti svojemu vladarju, ne da bi v ta namen morali zavreči narodno svojstvo svoje. Gotovo pa more le zla volja slikati te naše težnje kot — panslavizem. ProteBtovati moramo torej z vso odločnostjo proti temu, da se hočejo naša prizadevanja za osiguranje narodne bodočnosti svoje — koja prizadevanja so oprta na obstoječe zakone — postavljati v jedno in isto vrsto laško z iredento ! Kakor pričajo fakta o obstanku laške, Avstriji sovražne iredente, tako govori vsa zgodovina o nepremakljivi zvestobi naroda slovenskega do države in dinastije. Temu pohlevnemu, dobremu, udanemu in lojalnemu narodu slovenskemu podtikati veleisdajstvo, to je drzno, peklensko početje. In krvaveti mora temu dobremu narodu srce, ko vidi, kako se mu žalijo najsvetejša čutila v namene, ki utegnejo služiti vsemu drugemu, avstrijskemu patrijotismu pa gotovo ne.
To zavijanje resnice je pogubno, ker vliva srčnost in pogum v srca onih, ki nai črtijo uprav radi naše avstrijske zvestobe.
Zato pa prosimo slavno vlado naj-iakreneje, da si tudi ona odgovori na vprašanje :Pri čemsmoP — da tudi ona začno mirno krvjo, brez predsodkov in prepotrebno objektivnostjo motriti tukajšnje javno življenje. Le nekoliko dobre volje treba v to, da preišče srca in obisti rai-
Mušica. Da je goBpod grozovit — ako bi se ga kdo bal!
Muha. Na novo metlo se upira.
Komar. Seveda, ta mu je zaščit — kako dolgo P
Mušica. Dokler Be je ne naveliča, ali se kaj druzega pripeti — poznamo to I
Muha. Nič mi ni kaj po volji, skušaj mo se ga i znebiti!
Komar Ako bi se ga le mogli P
Mušica. Nič laglje nego to!
T. U a* i Svetuj!
K o m a r. f
Mušica. Ni je višje moči na zemlji, da bi ne bila podložna še višji moči.
Muha. )
K o m & r i umejeva te.
Mušica (tajnostno), Znata-li kaj Bto-riuio P V veži stoji palače čuvaj, silno strog, a pošten mož. K n j e m u se podajmo in mu sporočajmo, kaj smo ravnokar izvedli. Grmimo in trobimo mu na ušosu — vidva na levo — jaz na desno, tako dolgo, da nas mora uslišati. Nato bode zgrabil metlo in gorje bahatemu gro-zovitnežu, ki si ravnokar So domišljuje, da je nepremičen komet in metla njegov rep, b katerim bode razsipal žarke svoje oblasti po našem obzorji, dokler se mu bode zdolo ! Ali ata zadovoljna P
Muha. j Sva ! Živijo! Takoj se na-K o m & r. j potimo k čuvaju!
(V«i trije so objamejo in sfrčč skozi okno pojoč.)
nina strankam, obstoječim na Primorskem, da pogodi nakane teh strank, njih prave težnje in njih konečne cilje. Le nikar ne zamenjevati potuhnjenosti. izvirajoče 11 golega oportunizma — in te je vse polno uprav pri nas — s konečnimi cilji, kajti to ne velja, nko mi kdo v hipu ne kaže svojih zob, k e r n e sme, ampak glavna stvar so konečni cilji, za kojih uresničenje dela dotienik. Na to stališče naj se postavi slavna vlada in s tega stališča naj sodi nas in — druge. Take sodbe se nimajo bati Slovenci, ker ne poznajo potuhnjenosti, ker so njih nameni odkriti in pošteni, ker nosijo svoje srce na jeziku. Kakor nismo veleizdajalci z besedo, isto tako nismo izdajalci v svojem srci. Skrajni čas je, da se nehajo neosnovana sumnjičenja. A vlada je v prvi vrsti poklicana, storiti konec žaljenju naših svetih čutstev, kar doseže lahko s kratko, a slovesno izjavo : d a panslavistov — v veleiz-dajskem zrnislu namreč — v Trstu nI. Poštenje našega naroda ima pravico zahtevati tako zadoščenje!
Tri želje.
Bilo je lepega dne, ko se napotim iz K. na Krasu v prelepo O., da si zopet ogledam prekrasni kraj, ki je se svojo lego in se svojim čarodivnim razgledom znan daleč po svetu. Radoval sem Be že za jutro premih naravi, prijaznim obrazom sodeže-lanov in, čeravno bilo je sredi avgusta, dobremu zraku.
Kmalo raznesla se je vest, da je moja osobica došla v kraj, ko me popoludne obkrožijo mili prijatelji moji in prijatelji našega naroda. Sebrali bo se tudi nekateri vrlo znani prijatelji is bližnje okolice in ce!6 s prekrasnega D.
Bila ni veselica, niti beseda, pogrešali ftmo napitnio, pogrešali Lukulovega obeda
—	n srce srcu je velevalo, da smo „svoji med svojimi", da smo „Slave mi sinovi!* Tu si videl duhovnika, tam posvctnjaka, tu gospodičino, gospd, tam pomorskega poveljnika. Vse le jedne misli, jednega duha in jednega prepričanja.
Govorili, a prav za prav pomenkovali smo se mnogo, premnogo, in ura za uro potekla je hitro, da nam je došla 7 ura popoludne in smo se zopet razšli na svoje razne kraje.
„Tri želje" pa so se rodile v t» m lepem zboru, katerih prikrivati nočem n kur ljubemu občinstvu „Edinosti", ker menim, da bi se bile tudi sprejele z ogromno ve* čino velikanskega, na tisoče broječega tabora slovenskega naroda. Te skromne „želje" naj bi pa bile v prevdarek vsem onim domorodcem, katerim je mogoče kaj storiti, da postanejo „meso".
V prvo govorilo se je mnogo in obširno o letnem zborovanji „družbe sv. Cirila in Metoda" v Sežani. V občem povdarjala se jo krasna sloga, ki jo vladala pri tem shodu, ki nam je morda (P) zopet jasna priča, da se je pri nas polegla zasebna Btrast, ki nas je hotela razdvojiti na dva tabora, nas razdvojiti na dve „ničli", kateremu razdvoju bi se bil ves ostali rieslovanski svet rogal, smejal in radoval. Pripovedovalo se je mnogo o zdatnem delovanji nade preljubljene družbe ozirom na Slovenstvo v Trstu in okolici in h ponosom govorilo se je o čveterorazrednici pri sv. Jakobu v Trstu, ki vrlo in zdatno napreduje. Žalostjo pa smo se spominjali drugih tržaških Slovencev in tu se je rodila prva želja.
Ni ga kraja, ki bi bil bolj zanemarjen, kakor je Rocol. Tam prebiva še mnogo krepkega debla, mnogo zavednih Slovence*
—	a dan za dnevom propada naša sveta stvar. Ni ga „bralnega društva", niti „pevskega društva" — in tudi zavedni mestni Slovenci se le malo zmenijo za oni okraj. Nasprotnik pa ogromno dela in mladina naša, mladina slovenska, obiskovati m^rn italijanske šole, ker nima sloven-
skih. Tam bi bil kraj za jednoraz-rednico slovensko, ustanovljeno po družbi sv. Cirila in Metoda, tam kraj, da se ustanovi „Pevsko in bralno društvo", tam kraj, kamor bi moralo zahajati vočkiat tržaško razumništvo! To tedaj prva želja!
„Pazimo, da storimo potrebno vobranitev naše svete stvari v R o o o I u !"
In zakaj bi tudi ne pazili, da odgojimo mladino svojo v svojstvu narodnem P Ali nam ni mnogo lepih knjig, izvrstnih pisateljev, občepripoznanih učenjakov, vrlih pesnikov P Ali nam ni mati Slovenija porodila Stritarja, Jurčiča, Jenkota, Vodnika,
Slomšeka, Gregorčiča, Aškerca.....in
našega po vsem slovanskem in neslovan-skem svetu znanega velikana slovenske lirike, preljubljenega Prešerna P Da on, ravno on, bil je predmet drugemu oddelku našega pomenjkovanja! Vsi bili smo le jednega menenja, da je to mož, kakoršen se le redkokrat rodi tudi ogromnoštevil-nemu narodu. Odveč bi bilo, ko bi hotel opisati, kako navdušeno je govoril o njem vsakdor izmed olikane in za vse, kar je lepega, ^dobrega in svetega navdušene družbe! Pač pa je povdarjal prijatelj in kompare H., da je bil pred kratkim jako srečen, ker je bil po slučaji pozvan t svetlo družbo, v kateri sta bila knez H. in Princ T.—T., in v kateri je moral igrati tudi nekoliko svojih skladeb. Pohvalila ga je odlična gospdda, a ob jednem vprašala ga, kdo da je prvi pesnik slovenski. 8 ponosom se odreže kompare H.: „dr. France Prešeren" a na zahtevo, da naj pokaže dela tega izvanrednega lirika, šel je težkim srcem na dom in prinese' revno, malo, zastarelo, na slabem papirji, se slabimi črkami tiskano jedino izdajo našega velikana! Sramoval se je on — sramovali smo se mi! Že časom, ko se je za dobe Jos. Jurčiča ustanovilo „Slovensko pisateljsko društvo*, govorilo in pisalo se je o lepem papirji, ki je že pripravljon za novo, krasno izdajo Prešernovih poezij in kje je sedaj papir, kje one želje, kje izdaja! P Tu nastala je druga želja, želja tužna, britka želja, več nego opravičena. Ker smo že vdobili lepe izdaje Erjavca, Stritarja, Jurčiča, [Gregorčiča, Levstika itd.:
„Preskrbi nam slovensko ra z u mništ▼o Iep o in dostojno izdajo Prešernovih poeziji"
Od prave lirike do petja je le majhen korak in tako tudi pri nas. Ko je prijatelj H. igral nekaj svojih krasnih kompozicij na glasovirju, ko nam j* mešani kvartet zapel nekatere umetne pesni — govorili smo o petji med narodom. Z radostjo spominjali smo Be pevskih društev v tržaški okolici, z radostjo omenili ogromno in za naše razmere preobilo štovilo umetnih, salonskih skladeb naših vrlib skladateljev — a rekli ob jednem, da se naš prosti narod veaeli pri „besedah", pri „javnih veselicah* teh skladeb — a da nima prav narodnih, lahko umljivih pesni, katere bi na potu k delu, z mesta itd. prepeva). Stareje, kakor „Pridi Gorenec", „Kje so mojo ro-žiče*, „Luna sije", itd., se več ne vadijo . ... in novih, ki bi bile prava narodna last postale, ni 1 Tako se godi, da večkrat naš mladeneč, naša mladenka popev-ije italijansko-narodne postale popevke!
Skladatelje imamo, pesnike imamo — v vse hoče le biti umetnim, salonskim.! Naj nam bodo tu v izgled troglasovne pesni — a v duhu našega naroda. To sta posebno povdarjala gospoda F. in V., ki poučujeta nad 60 glasov močan pevski zbor, to je posebno povdarjal skladatelj in prijatelj H., ki je še pridejal : Jaz iščem in iščem povsod pripravnih tekatov; pri-poznam potrebo takih napevov in bi se takoj lotil dela, ko bi mi le došle jednake pesni v tekst". Da, tu se jo rodila tretja želja :
„Preskrbimo narodu v narodnem smislu zloženih, milih, krasnih, lahko umljivib in pripravnih pesni in napevov* !
To so toraj tri želje ! Če bi bile slabe
— odpusti nam to mila slovenska potrpežljivost !
Na divnem Krasu, 18. avgusta 1893.
Lj----v.
Politični pregled.
Notranje dežel«.
Glede otvorenja d r i a v n e ga zbora prihajajo vsaki dan drugačne vesti; sedaj trde zopet, da se državni zbor ne snide v septembru, ampak početkom oktobru.
Čudeži se dogajajo na nebu: celo mod Madjari so nahajajo možje, kateri bi hoteli, če že ne zveze, vsaj pa prijateljskih odnošajev do Rusije. Mej temi je poslanec P£zraandy, kateri je izjavil te dni, da se že nad 20 let bojuje proti prijateljstvu z Nemčijo. Trojna zveza nam naklada velikanske žrtve n a krvi in davku. Zato je želel svojedobno pridobiti za državno idejo madjarsko ruski narod, tega voditelja nad 110 milijonov Slovanov, obdajnjočih Madja-re. Po menenji tega moža je odvisna uaoda madjarstva od vprašanja, kako bode možno rešiti slovansko vprašanje, Tembolj se moramo čuditi ma-djarakim srditežem, da tako brutalno in nezaslišano izzivljajo one narodnosti, koje moramo prištevati onim „110 milijonom". Je pač res: kogar hoče Bog pogubiti, ga udari s slepoto.
Vnanje države.
Iz Cutinja došla je velezanimiva vest, da je papež oficijelno p r i-poznal slovansko liturgijo črnogorskih katolikov ter da jo dal natisniti več knjig z glagolskim! pismeni ter je odposlal knezu črnogorskemu.
Srbski kralj Aleksander prejel je letos za god nenavadno veliko čeatitek, tako tudi od cesarja Frana Josipa in cara Aleksandra.
Srbska skupščina vaprejela je predvčeranjim v zadevi obtožbe prejšnjega liberalnega miniBterstva vso predloge preiskovalne komisije ter izvolila 16 članov v državno sodišče.
Iz P 1 o v d i v a došla je vest, da je mej tamoSnjimi pristaši sedanje vlade Bolgarske nastal hud pretep. Več osob je ranjenih, jedna pa mrtva.
Ker francoski listi smatrajo velike nemške vaje v Lotaringiji kot izzivanjo Francoske, ustrašili so se tudi nekateri italijanski listi ter grajajo prestolonaslednika, ker se hoče udeležiti omenjeuih vaj kot gost cesarja Viljema. Drugi listi ga pa zagovarjajo aeveda. Ta prepir mej itali janskimi listi znači vsakako, da doli v Italiji trojua zveza nima toliko prijateljev, kakor trde nemške novine, ampak da je tudi v sosednem kraljestvu vpliv Francoske jako izdaten.
Jutri se bodo vršile volitve v fraii c o s k o zbornico. Tem volitvam so pripisovali v obče veliko važnost, češ, da dokažejo, v koliko je panamski škandal škodoval francoski republiki. No, volilno gibanje samo — ki je bilo zelo mirno, veliko mirneje, nogo je bilo pričakovati — daje slutiti, da ao nasprotniki republike preveliko zidali na omenjeni škandal. V republiki je sicer res mnogo gnjiloga, ali narod francoski je prepameten, da bi ' z vodo vred hotel bacniti v jarek tudi otroka, ki se koplje v njej. Protirepubli-čanske stranke že zato nimajo jiikakega upanja do kakoršnih si bodi vspehov, ker iz njih vrst samih naraščajo prijatelji republiki in to po prizadevanju sv. Očeta samega. Ti bivši mornahisti, ki so se spo-prijaznili z vladno obliko republičansko, nadeli so ai ime „raliiranih".
V Franciji zaključili so uhilje-ženje kandidatov za državno zbornioo. Poslancev ie 581, kandidatov pa 2000, toraj na izbćro.
Radi nemirov v republiki Argentinski (južna Amerika) odredila jo vlada z predvčerašnjim dnom obsedno stanje.
Angleški „Daily Chroniche" prinaša iz Peterburga zanesljivo vest, da je bprolinska vlada ugodno sprejela razne predloge ruske vlade gledč carine. Nadejati se je zatoraj konci rusko-nemikemu carinskemu boju še pred oktobrom.
N e m i r i u I n d i j i se bližajo svojemu koncu. V Bombayu so prodajalnice zopet odprte. Pozaprli so 1500 oseb. Verskim nemirom mej Indijci in muhamedanci ho različni vzroki, mej temi tudi ta, da ruuhammlani brezobzirno, kar na javnih nI culi, koljejo krave, katera žival je sveta Indijcu.
Različne vesti.
Njegova Veličanstva rojstveni dan
praznovali smo včeraj. Iz milijonov in milijonov src kipele so včeraj molitve, da nam Bog ohrani še mnogo in mnogo let Iju-bega, milega in pravega očeta. Vsaka stran zgodovine našega naroda priča plamenimi črkami o ljubezni in zvestobi ndroda slovenskega do svojega vladarja, in stara ne-razrušljiva tradicija je pri nas, da je vsak dinastiški praznik zajedno praznik vsega naroda. Ker se naša društva predainoč* njem niso mogla udeležiti slavnostnega sprevoda — in to zbok breztaktnosti, da ne rečemo kaj druzega, z neke gotove strani — dolžnost nam je v imenu vsega slovenskega življa tržaškega, zlasti pa v imenu naših društev dati duška čutilom otroške ljubezni, brezpogojno udanosti in one požrtvovalnosti, ki je že tolikokrat zadobila svoje posvećenje — na bojnem polju. Isto navdušenje, katero je že nebrojnokrati vihtelo meč za cesarja in domovino, prešinja tudi danes naša srca in nam narekuje iskreni vzklik t Božja milost spremljaj in čuvaj našega vladarja, Frana Josipa I., na vseh njegovih potili.
Odbor pol. drufttva .Edinost' bode
imel svojo aejo jutri v nedeljo dne 20r t. m. ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva*. Na dnevnem redu bode posvetovanje radi peticije v zadevi užit ninske črte, oziroma znižanja vinskega davka. K posvetovanju se po?ab-Ij«ni gg. odborniki njih namestniki, zaupni možje društva in tudi drugi, ki se zanimajo za to zadevo.
Odprti grobovi. Minoli torek opoludne umrl je t Ljubljani odlični pesnik in pisatelj slovenski, eand. prof. Fran Gest r i n. Pokojni Gostrin pa ni bil samo talent, ampak tudi rodoljub v pravem po* menu besede, o čemer priča njega po* alednja volja: volil je vse svoje premoženje — okolu 25.000 gld. — do malega „Pisateljskemu podpornemu dru8trua. Narod slovenski obrani izveatno pokojnemu Ge-strinu blag in hvaležen spomin. — Istega dne umrl je v Gradcu odvetniški kandidat in dokiorand prava, Anton B i 1 c. I on je bil navdušen sin svoje domovine, zvest narodnjak in kremen-značuj. Pokojni Bilo je bil rodom Pivčan in je bil znan po vsej Notranjski, zlasti pa v Postojni. — Pred-včeranjim po noči je umrl v Tratu okrajni glavar sežan9ki, gospod S i m z i g. Pokojnik je bil svoječasno okrajni glavar v Pazinu, od koder se je moral umakniti vsled ruvanja Lahonov. Ljudstvo ga je hvalilo sploh kot blago dušo. — Dno 13. t. m. je umrl slednjič v Pulju Gregor Semič, sin poštnega kontrolorja Josi pa S e m i č a, obče priljubljenega in spoštovanega moža.
Odhodnico odličnemu članu dramatiš-koga odseka „Trž. Sokola" in bivšemu blagajniku možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, gosp. Lacku Križu, odhajajočemu v Pulj, priredili so člani „Sokola" in nekateri drugi rodoljubi dne 12. t. m. na vrtu „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu. Gosp. Križ si jo sti»kel velikih zaslug za razvoj socijalnega življenja mej tržaškimi Slovenci, kar so v krasnih besedah izražali razni govorniki. Mi bodemo sicer zeld pogrešali g. Križa — zlasti prt
„Sokolu" nastane s njihovim odhodom praznota, katero bode težko popolniti —, a vender soglašamo s tistim govornikom, ki je rekel, da nam ne sme biti žal, da gre, ker gre na mesto, kjer ga bodo isto tako potrebovali, kakor smo ga potrebovali mi: deta puljakih junakov pomnoži se za jednega. Srečno torej in pa mnogo vspeha! — Hvaležno beležimo tudi, da je tamburaški zbor svetoivanaki krasnim udaranjem nam naslajal poslednji večer, ki smo ga preživeli v družbi našega Lacka.
Obletnica razvitje zastave „Delav. podp. društva" praznovala se bode jutri popoludne v vrtu „Mondo nuovo" se sijajno vesclico, pri kateri bodo sodelovali „Slov. pevsko društvo" (peli se bodo možki in mešani zbori), telovadci „Tržaškega Sokolu" in godba. Tudi za drugačno zabavo je preskrbljeno vsestranski. Začetek ob 6. uri zvečer.
Iz Kanala so nam piše: Prihodnjo nedeljo, r. j. dne 20. t. m, vršila ae bode v Kanalu redka cerkvena slovesnost. Daroval bodo numreč ta dan 88letni starček, preeastiti gosp. Anton Ukmar, (odlikovan že leta 1883 j priliki njegove zlate maše od Nj. Veličanstva z zlatim križcem s krono za zasluge) svojo dijamantno mašo. V ta namen priredi vsa duhovščina cele Kanalske dekanije časti temu jubilarju sijajen banket, na predvečer pa nameravajo Kanalski tržani poveličevati redko slavnost z splošno razsvetljavo trga, ba-kljado, godbo, serenado, petjem, umetnim ognjem, pritrkovanjoin zvonov in pokanjem z možnarji. O izidu te redke slovesnosti Vam bodem že poročal.
Mi Kanaloi pa Te prosimo ponižno, o mili dijamantni mašnik, da se pri Svoji dijamantni nekrvavi daritvi, katero Boš daroval prihodnjo nedeljo, spomniš v molitvi tudi nas. Zeuinili se bodemo tudi mi b Teboj ter pošiljali pobožne vzdihe do Vaegamogočnega z gorečo molitvijo in in prošnjo, da bi To ljubi Bog ohranil še mnoga leta zdravega in čilega med nami.
Za druitvo „Radogoj" nabrali so odlični rodoljubi povodom tridesetletnice Kranjske Čitalnice 1700 kron. Mej drugimi je daroval tudi naš Tržaški rodoljub iu veleposestnik, g. I v a n Š a b e c, 200 kron. — Nadalje je daroval naš Tržaški mecen in plemeniti rodoljub, g. Fran K a I i s t o r, veliko svoto 5000 kron. — Slava darovaloem! — O „Radogoju" spregovorimo nekoliko prihodnjič, a na-glašamo že danes, da mu je namen pre-plemenit: podpirati potrebne dijako, da morejo dovršiti akademiške studije.
Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranju slavila se jo dne 13. t. m. na izredno sijajen način. Slavnosti se je udeležilo mnogo slovenskih društev in došlo je tudi mnogo brzojavnih čestitk. S'av-nostni govor je govoril goap. dr. Ivan Tavčar. Ljubljanaki „Sokol" jo telovadil na javnem trgu in po telovadbi šlo je mnogo ljudij na pokopališče, kjer je društvo „Ljubljana4* zapelo par nagrobnic na grobovih pesnikov-prorokov : Prešerna in Jenka. Na večer je bil koncort.
Priporočila vreden domači umetnik.
Za cerkev v Biljah pri Gorioi izvršil je podobar gospod Tončič v Kamniku (Kranjsko) krasni, iz mramornega t. j. alabaster-comonta uliti podobi slovanskih blagovestnikov, svetih bruto v Cirila in Metoda v nadnaravni velikosti.
Podobi vzbujati toliko pozornost in zanimivanje, da obiskujo slednji duu mnogo odličnjakov atelijer umetnika, da ui ogledajo izborno to delo. Zvlasti duhovščina, ki je med obiskovalci danes že slove-čega Kueippovega zdravišču v Kamniku, najogromniše zastopana, zanimiva se izredno za krasna kipa in nedvomno je, da priraste iz tega zanimanja za mladega začetnika mnogo dobrega. Tudi mi stojimo na njegovi strani in ga vsem cerkvenim predstojnikom kar najtopleje priporočamo, kajti T o n č i 6 puleg izbornega in solidnega dola tudi ni drag in ni tudi iz tega obzira zasluži vsestruuske pozornosti naših,
t v tem pogledu merodajnih krogov. Umetnik si namerava svoj dosedaj jako skromni atelijer razširiti in mu treba zatoraj izdatne podpore po naročilih.
Iz oficijelnoga poročila družbe sv. Cirila in Metoda. Zborovanje je otvorit g. prvomestnik Zupan nastopnim nagovorom :
„Slavna osma velika skupščina !
Prisrčno pozdravljeni, častiti skupšči-narji, došli danea k VIII. veliki skupščini družbe hv. Cirila in Metoda v Sežano.
Letošnjo upravno leto je naša družba, trudeč ae za slovenskega šolstva blagor, storila prevažnih korakov naprej.
Tega, častiti, vas bodo prepričala današnja vodstvena poročila.
Naša družba vstraja po svojih pravilih na verski podlagi. — Le samo površen pogled v naše šole, častiti skupščinarji, bi vas tega prepričal, kako je družbi sveta vera prvi faktor pri odgoji mlndine. — Če vam je pa pred očmi naše leposlovno delovanje, opozarjam vas uprav zadnje dni izšle nafte povesti „Ljubezen do mamice". Ta povest jo pravo zrcalo onega verskega duha, ki voje v vodstvu naše družbe. Vzemite jo, borite jo — in topilo sa vam bo beročim čuteče arcć.
Naša družba so sme določno ponašati s svojo dinaslično namero. Naše štiri brošure : „Cesar Franc Jožef" — „Rudolf Habsburški" — „Junakov" I. in II. zvezek so glasna priča, kako da srno z ono besedo, ki ostane — sirili ljubesen do cesarja in Avstrije svojimi spisi tuko živim načinom, da se bo zuabiti hvalila naša lojalnost šo takrat, ko ne vas nobenega, častiti, ne mene in tudi naše družbe nič več ne bo.
Naša družba je po svojih pravilih domoljubna družba, trudeč se na podlagi materino besede za naravni razvoj slovenskega šolstva. A ob tem, ko skrbimo v obmejnih krajih za svoje, tujega ne želimo
—	mi ob skrbi za svoje spoštujemo tuje tako, kakor nam to veleva vera in olika.
Iz teh vzrokov, častiti, prodira ugled uaše družbe, vodstvu v tolažbo — slovenskemu narodu pa bresdvombeno v zadostilo. (Tako je 1 dobro ! in živio-klioi).
(Dalje prih.) Za družbo sv. Cirila In Metoda nabrali so nokateri učitelji, zbrani pri orožnih vajah v Trstu v družbi z nekaterimi telo-vadoi „Trž. Sokola" 3 kr.
Da postane "pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah pokrovitelj „Družbo sv. Cirila in Metoda", nabrali bo v Solkanu dne 15. t. m. „Adrijaši", odborniki čitalnice Solkanske in tam< šnji g. župan gld. 5.63.
—	Domačini nabrali so v enak namen v gostilni „Pri rumeni hiši" v Barkovljah 2 gld.
Družbi sv. Cirila In Metoda so darovali dalje : Mlade Ljubljanske rodoljub-kinje 15 kron ; Štajerski domoljubi iz Slivniške okolice : gg. M. Kušar 2 kr. A. Grasseli, župnik Vidmajer, župnik Kozinc, kapelan Kapler, Volovšek, Josip Lesjak, Jurij Lesjak, B. Sirk, S. Rataj, J. Bevc, Fr. Lesnikar, in pošiljatelj Fr. Kranjc po 1 krono skupaj 14 kron; v Grabštanji na Koroškem je daroval vč. g. dekan jeden-krat 6 gld. 50 kr., drugikrat 6 gld., cerkveni ključar Jožtf Tavšio 1 kr. Neimenovan 1 kr.; v Žalci so nadalje darovali prve krone: g.dčna Mici Kifler, g.dčna Fani Grabnar, gg. dr. F. Mbyer, župnik Grušovnik, župan Šuler, Mikek, V. Janić, Wessely, Jakob Janič, Jug, Švajcar, Pri-čišek, skupaj 12 kr., ki jih je poslal g. Širca. Slovenci v Kočevji so poslali 11 kr. g. Vojteh Candolini v Kostanjevici daroval je 10 kr.; v Materiji bo darovali prve krone: K. Kastelis, S. Kastelic, dr. Iiy-bar, Počivalnik, Renko, Rnpotec, Stanič, Bratina in pošiljavka g.dčna Liaka Kastelic po 1 krono, skupaj 9 kron. V Opatiji so darovali prvo krone: družina To-mičič iz Volovskoga 5 kr., Zofija iz Opatije, Ančka iz Brucka in pošiljavka gdč. Lina po 1 kr., skupaj 8 kr.; v Policah pri s v. Petru pri radgoni so darovali prvo krone : Fr. Pranjidel, A. Tridav, L. Zem-liČ, J. Zemlič, J. Lančič in pošiljatelj Iv.
Sfražiški daruje prvih 6 kron prvo potrebni družbi, g. Miha Pesjak v Kamni Gorici prvih 5 kron, dobitek stave pri Sokolski slavnosti in prva krona naime-novanca pa iznaša 5 kr. v korist družbi. Prve krone so šn darovali: g. A. Šturm c. kr. poštar v Jeranjicah 4 krone, vč. g. dr. Fr. Lnmpe 1 staro krono t. j. 2 kr., gdč. A. Divjak učiteljica na Strekljevci, g. I. Malnarič, šolski voditelj na ČreSnjevci g. Fr. Jug posestnik v Šraariji pri Jelšah in g. Fr. Peterlin učitelj v Kolovratu po 1 kr.
Prav vesel pojav za našo družbo je doba „kroninih darov" in zajedno prelep od sev nesebične požrtvovalnosti slovenskega občinstva. Torej Bog povrni ! Mi le želimo, d« bi doba J„kroninih darov" Se dolgo trajala in da bi še dalje tekmovali v rodoljubni požtvovalnosti domoljubkinje z rodoljubci, stan s stanom, kraj s krajem. Bog daj svojega blagoslova !
Vodstvo družbe so. Cirila in Metoda. Na II. občnem zboru slovenskega fer. društva „Sava" dne 13. t. m. v Kranji izvolil se je za leto 1893/94 odbor: Predsednik : Vladimir Ravnikar, stud. iur. Tajnik: Govekar Frančišek, stud. med. Blagajnik: Mazi Jožef, stud. techn. Namestnika : Arhar Ivau abit. in Mulaček Ivan abit. Podpredsednika: Gregorec Frančišek, stud. iur. in Kogoj Stanko, stud. iur. Odborniki: Vrtačnik Ivan, stud. iur., Oražen Ivan, cand. med., Omrza Jožef, stud, ing., Poljaneo Leopold, stud. phil., Žmavec Ivan, stud. iur., Zwitter Ivan, stud. iur., Gruntar Rudolf, stud. iur., Šabec Frančišek, stud. med., Tome Ivan, stud. iur. in Preveo Jožef, »tud. iur. Preglednika : Voncajz Janko, cand. iur. in Deme-ter Bleiweis vitez Trstenieki, cad. med.
Za zastavo pev. društva „Hajdrih"
na Prošeku nabralo bo je v Solkanu v torek 15. t. m. med „Adrijaši* in Sol-kanci v čast navzočega pevca društva „Hajdrih" 1 gld. 11 kr.
Barkovljanski psvel peli so v praznik D. M. dne 15. t. m. na Sv. Gori pri veliki sv. maši. Petje je bilo izvrstno in v čast Barkovljanom. V spomin romarskega izleta vzidala se je v zidu pod cerkvijo (tikoma plošče „Del. podp. društva" Tržaškega) prav lepa plošča iz čruega tura-morja z jako primernim napisom.
Na Sv. Gori odpeli so Itarkovljani po končani službi Božji več narodnih pesmi, a uprav prijetne ure so doživeli v prijaznem Solkanu.
V	gorenjih prostorih gostilne tamošnjega gosp. župana vnela se je prijetna zabava. — Barkovljanske povce pozdravili so tu odbor čitalnice z vrlim nje predsednikom na čelu. ter gosp. župan z večimi občinskimi svetovalci. Od jedne in druge strani je bilo čuti navdušenih napitnio, a vmes je donelo krasno slovansko petje.
Iz govorov predsednika „čitaluioe" doznati je, da so Solkanoi narodnjaki in in poštenjaki prve vrsto, koji se ne dado 'tratiti po kričanju lahonakih listov. Vrli Solkanoi so zatrjevali tudi, da jih je petje Barkovljanov navdušilo, ter da napravijo i oni svoj pevski zbor. Dal Bože I
Pri odhodu peli so Barkovljani skozi vso vas, (in to na željo domačinov) „Zrinj-ski Frankopanko" in „Istarsko koračnico". Spremljali so jih gosp. župan, nekateri občinski svetovaloi in odborniki čitalnice, a domačini so jih pozdravljali glasnimi živio klici.
Dopolnilna volitev za deželni zbor istrski vtšila se bodo dno 20. septembra t. 1. — Priobčili smo že, da morajo vsled smrti poslanca g. Franjo Sbisk voliti novega zastopnika mesta Poreč, Novigrad in Umag.
V	Dolini napadel jo vol kmota Jakoba Strajna in ga trikrat vbodei v hrbet in ledja. Kinet moral je zbok izdatnih ran v tržaško bolnico.
Jesenske velike vaje v Galiciji odpadejo letos radi kolere.
Povodnji napravile so velikanske škode minoli teden na Štajerskem okolo Gradca, te dni pa po Galiciji.
Narodnogospodarske zadeve.
0 pogozdovanju Krasa piše „Soča" : Od leta 1885. do konca leta 1893. to je v 9 letih zasadilo se je v politiškem okraju sežanskem 725 95 hektarjev s 5,847,350 gozdnimi sadikami na novo in 5,498.430 sadik se je nadomestilo, skupaj tedaj 11,345.780 sadik. Torej pripada na leto 1,260.642 sadik. Koliko truda in prizadevanja je bilo treba, da so se te nasadbe sponesle, raz-vidi se že iz števila oadik, katere so se morale nadomestiti. Sicer pa so velikanske težave, b katerimi se moramo bojevati glede suše, burje in žužkov, domačinom in poznateljem Krasa dobro znane, in mislim, da o tem mi ni treba govoriti.
Vendar smemo dandanes odločno trditi, da so se z malimi izjemami sponesle vse kraške nanadbe in rast, vegetacija dreves jo izvrstna.
Obžalovati je le, da denarna svota, katera je odmerjena pogozdovanju, ne zadošča, ako bi hoteli Kras hitreje pogozditi. Od 1. 1885. do konca 1893. pogozdilo se je povprečno vsako leto 81 hektarjev. Površina, katero je sodnijski sežanski in ko-menski okraj pravokrepuo uknjižil v kataster m pogozdovanje, znaša samo 8°/0 skupno površino pašnikov, gozdov itd. V pogozdovanje potrebovalo bi bo še tedaj okolu 38 let. Ako bi pa bile denarne svote leta 1892. in 1893. kot merilo, pogozdilo bi bo v 27 do 30 letih.
Ali tudi to število let jo preveliko in v prid dobri stvari moralo bi se skrajšati, da se po nepotrebnem ne zavlečejo dobrote, katere so v zvezi z velikim šte* vilom let.
Kako velikega pomena je pogozdovanje Krasa tudi v gmotnem oziru, razvjdi se že iz tega, da tla, katera so odmerjena v pogozdovanje, so, kakor smo že omenili, pašniki najslabše vrste, in njih največ« vrednost znaša za hektar jedva 50 do 80 gld., d&, v več slučajih nimajo niti te vrednosti.
Na 1 ha nasadč se okolu 9000 sadik, in praŠa se, k&ko vrednost bo imel 1 ha po 25 letih P Do todaj se polovica, to je 4500 sadik v prebirni sečnji ali poseka ali se poizgubi drugim potem. Vzemimo pa z« vse slučaje, da v 25 letih ostane le 3000 borov. V tej starosti merijo debla v prsni visokosti večinoma 20 cm. in so 7 do 10 m. visoka. Recimo le primeroma dalje, da eno tako deblo, ena taka žrt velja najmanj 20 novčičev (razmeroma velja pa dvakrat toliko in šo voč), znaša potem vrednost 3000 takih dreves 3000X20=600 gld., reoi šeststo goldinarjev! Toliko zuašala bi le vrednost lesa. V koliko so se pa zboljšala tla v 25 letih ? Paša, katera je, kakor smo omenili, v mnogih slučajih prav slaba, nadomestovala bi se v prvem desetletju s travo, katera bi se na dovoljenju žela in od 10. do 15. leta dalje bi tam že zopet lahko pasli. Zgube to'rej ni nobene.
Uvažujč torej vse odločilne činitelje, mora se odločno trditi, da bodo omenjena kraška tla veljala vsled zboljšanja, to je pogozdovanja v 20—25 letih na malo d o-s e c k r a t več. Zatorej je tudi iz giiot-nega stališča pogozdovanje velike važnosti. In to važnost priznavajo z malimi izjemami skoraj povsod. Narodno premoženje na primorakem Krasu narašča vsako leto za pomenljive in velike svote, in v malih desetletjih delila bo ta glavnica Krasevc»m blagoslov in blagostanje. Da se žalostne razmere na Krasu boljšajo, zahvaliti se imamo skrbnemu in pridnemu pogozdovanju od strani visoke vlade. In temu Krasu, kateri je narava tako mačehovski preskrbela, privoščiti moramo boljšo bodočnost in milejšo usodo !
Javna zahvala
Podpisani izrekajo tem potem naj-iskrenejšo zahvalo gosp. županu Mo/etiČu, dotičnim občinskim svetovalcem in slavnemu odboru čitalnice Solkanske, z vrlim nje predsednikom na čelu, na prisrčnem bratskem vsprejemu v Solkanu na praznik D. M. dne 15. t. m.
Barkovlje, 16. avgusta 1893.
Pevci „Adrijaši".
Gostilna „Alla Vittoria"
Fstra Muscheka. t ulici Sorgente (Vi* Torrente it. 30) toči izrrfttna vin« in prirejuja jako okusna jedila Prenofiifa neverjetno v ceno. Cl.
jedilnih »tvari po jako nizki ceni. Prodaja Joief Cerne Piazza della Caserma št. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
Antnn Pnrkai na VOffla ulice Ghe*»
nilLUII I Utaaj, in Cecilia.toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice.	Cl
Franca Potočnika gostilna
„Antlemo de Frani" v ulici Ireneo se priporoča ■lavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
PiTarna Lavrenčie ^
priporoeuje svoja izborna isternka vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje po«tHvli<>n ; n«r«*ili\ pod litrov <«o ni* sprejmejo. — lastnim Kostom »e priporoma tudi izvrstno pivo I. vrst« po 24 kr. liter in hborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg oS..kov C!i iozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori „o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-negc občinstva.	ponižni
J04-98____P. lavero.
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
je najbolje sredstvo v ohvarvanje zobov pred nesnago, ki jih čisti broz da Be dntekne njih ste-klenine. — Skatljice po 30 in 50 nvč. se dobivajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(,Ai due Mori")
mestna palača — Trst.
V najem se da
hiša št. 96, stoječa oh cesti proti Lonieru nasproti hiše ranj. F r. T a 1 i a t a. Hiša ima 4 prostore. Poleg hiše je 800 sežnjev zemljišča, nasajenega s trtami in dobro obdelanega. Natančni pogoji se izvedo pri lastniku Ivan tj Gregoriču v Š k or k I j i h. št. 132. 2—3
Glasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Pnrizn. i. zlato svetinjo v Bruselju in Tu-nisu.
Zelodčev« tinktura iekarja G. Piccoll-ja T Ljubljani je vspeSno di-jetično iredatvo,
katero krepča in zdravi želodec. kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje.
Izdolovatolj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 36 nč., po 55 steklenic (zaboj tohta 26 nč. — Poštnino plaču vedno naročnik.	12 — 7
!
Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce
59—18	M. Milič.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijnki poštni parobrod „RED STEARN LINIR" iz Antverpena
direktno v
Nei Jork & Philadelfijo
konoesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50 — 24
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau <fc cnmmercieler Corrcspon-dent der k. k. Oe^terr. StaatHbahnen in Innsbruck.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Eichterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Grande)
obče poznano bolečine ublažujočo drgajanje, dobiva se po veČini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen L0wen.
Pmtf.
43 -',>a
Jah. Klemene
TRST
MT Via S. Antonio St. 1.
priporoča	35
veliko zalogo manufakturnega blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in možke; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in možko obleko, židane rute, končenino in platenino, nogo-Vice 7.H. ženske in možke; maje in konca in volne za ženske in možke, srajce za ženske in možko, ovratnike, zapestnice in zavratnikc, srajce za turiste in bicikliste, narukvice za ženske iz švedskega konca in židane, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki ceni.
siril Papir za cigarete
I CLUB
[jJil	PATENT
H S. Z>. Modiano il v Trstu.
Papir za cigarete
V
CLUB
PATENT
imanentno razpeči
lili " UTr
m
i H
S. D. Modiano
v Trstu. Jf[ i'vanje.	IH
Spričavalo analize.	||
Podpisani profesor pri kemičnem laboratoriju trgovinske in nautične akademije	[Tli
i«javya s tein da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete tvrdke 8. D.	ILffi
Moaiano ter je spoznal, da je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju	m
»e je preprif«! tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni meter tehta le	rhi
Lir^grBnr-. 1 ;.zJav,Ja, tor0j' da J« P»T'ir za cigareto tvrdke S. D. Modiano jodon naj-	sO boljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij. 24-9
Trst, 19. aprila 1893.	iVo/. Avg. Vierthaler.
r" Je na prodaj po vseh tabakarnah iti papirnicah. —^B	liS
Zaloga Dunajske tovarne
pohištva
IGNAC KRON It COMP.
V TRSTU Via Canal grande, vogal ulice S. Nlcolo
priporoča	13 — 7
svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni.
Pismeno jam6enje S
Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejena.—^^
Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko.
v &
o
v
v
A
V &
v &
9
Škropilnice in žvepljalke za trte
inžinivja Živica,	7
MLATILNICE IN ČISTILNICE ŽITA,
mlini in stiskalnice za vino,
sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste
111 pipe, motori (ali Stroji za gonitev drugih strojev) na par
in s petrolejem, kakor tudi vse potrebno za stroje
se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
& &
A
(Živio in družb.)
V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU.
v
v
A
v
A
&
urar, Corso štv. 39. 72-104
Prodaja i« popfnvlja ure.
	——
	Se rabi 40 let v mnogih hlevih, kadar krape ne marajo Jeatl, kmlar iraujo alabu prebavo, v svrho zboljšanja mleka (n da krave dajo ve i! mleka. (n.h)


Dobiva He v lekarnah in drogeri-jah A vstro-OgrHke. GLAVNA ZALOGA: Fr. Iv. Kvvlzda o. in kr. avstr. in Ur. ruin. dv. r.aložnik, okrožni lekltr Kurm-uhuru, ItunaJ.
1'uziti j« uu zgornjo varstveno Knumko in zitntevuti izrneno
Kwizdin Korneuhurški redilni
praiek za živino.
stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlaftilnice, vitel j i, trijeri,
mlini 2a čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
30—12	00T a/a Prateatrasse M. 78.
Cenike z obi imi podobami v hrvatskem, nomfikeni, itatijanskom in slovenskom jeziku
zastonj in franiko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
10—8
Znatno znižane cene. 15BC
Stiskalnice za vino, sadje in oljke.
Izviren fabrikat
najnovejše in izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvojnato silo. Zajamčena je največa delavnost do 207o veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah.
Pri vseh razstavah s prvimi nagradami odlikovani
mlini za grozdje, sadje in oljke,
stroj i za sušenje sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, ■tiakalnioe za seno, slamo itd. na roko, stroji asa. tpebljenje koruze, za čiščenje žita.. Najnovejše avtomatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice. Izdelujejejo jedino 1« tovarnarji:
P H. M AYFA R T & C.°
tovarna za gospodarske in vinarske stroje
DUNAJ, II., T a b o r s t r a s s e št. 76.
Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopnike. Opominja se vsakdo, da pazi na ponarejanja.
• ______
Lastnik pol. društvo ,Edinost".
Iadajatolj in odgovorni urednik Maks Cotlč.
Tiskarna Dolnnr v Trstu.