Poštnina rlaZana v sotovin! Prezzo - Cena Ur 0.50 Štev. 228 Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanske?:? in tujega izvora: Dnione Pubblicita Italiana S. A.. Milano. V Ljubljani, v sredo, 7. oktobra 1942-XX Leto VII. Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. S Concessionaria esrlusiva per la pubblicitS dl provinienza Italiana ed estera; Unione Pubblicita Italiana S. A., MilanBar-harigo«. Obširne ra/.lasre «o posvečene temu dogodku. Listi postavljajo v ospredje »lasti junaško postavo poveljnika podmornice Grossija, v katerem se združujejo vsi darovi, ki dajejo znamenje bojevnikom fašistov«ke Italije. To so: hladnokrvnost, naglica v nastopu, vedra zavest o nevarnosti in pa več kakor povprečen prezir do smrti, popolna vdanost stvari, za ka- tero se bore. Pohvale naštevajo tudi člane posadke z italijanske podmornice zaradi odličnih vrlir, ki so povzročile, da je »Barbarigo« že v drugo omenjen v dnevni zapovedi in to zaradi potopitve ameriške oklepniee. Dejanja teh junaških mornarjev bodo v pomorski zgodovini ostala zapisana kot najčudovitejša dejanja. Zmagoviti boji za višinske postojanke na Kavkazu Novi uspehi v Stalingradu — Sovjetski poskusi ob Donu zavrnjeni Hitlerjev glavni stan. ?. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na področju Kavkaza so bile sovjetske sile v stalnih hudih borbah od višine do višine ^vržene nazaj. Tudi včeraj so izgubili kljub ogorčenemu odporu v gorah severnovzbodno od Tuapseja in ob.Tereku nadaljnje močno utrjene višinske postojanke in več utrjenih krajev. V Stalingradu so bili v hudih posameznih borbah doseženi novi uspehi. Bojna letala in letalske sile za bližnje polete so podpirale naskakovalne oddelke vojske. Severnozapadno od mesta je uspelo obkoliti skupino sovjetskih sil. Na bojišču ob Donu so romunske, italijanske in madžarske čele zavrnile več poskusov za prekoračenje reke in tudi sunkov sovjetskih čet. Na srednjem odseku bojišča je bilo po uspešnih nemških napadih uničenih mnogo sovjetskih trdnjavic, poleg tega pa uničenih ali ujetih precej sovjetskih vojakov. Nemški napadi jugovzhodno od Ilmenskega jezera so prinesli tudi včeraj precej ozemeljskih pridobitev. Pohvala nemškega poveljstva italijanskim oddelkom ■ I I BVV na ruskem bojišču Rim. 7. oktobra, s. Poveljnik 29. nemške armade na ruskem bojišču ie v svojem dnevnem povelju popisal bitko ob koncu avgusta ter o prvem bataljonu 81 pehotne divizije in o 3. č«ti 52. topniškega polka dejal tole: »Sijajno ste opravili nalogo, ki so vam io zaupali, in se v zvestem tovarištvu z oboroženimi četami 62. divizije dobro bojevali. Ko so^ sovjetske čete 6. septembra znova vdrle v Kerkulovski sozd, ste jih v drznem protinapadu takoj spet dognali nazaj čez Don. Poslej pa ste svoje postojanke krepko držali. Vesel sem. da vam kot Poveljnik 29. armade lahko izrazim svoio zahvalo in toplo priznanje vašemu hrabremu vedenju. Dokazali ste. pripravljenost in voiasRe sposobnosti v vseh protinapadih, ki so rodili uspehe, ter tako v bojih potrdili zvesto tovarištvo v orožju med italijanskimi in nemškimi četami v tej armadi. Zmaga ni bila dobliena brez izgub, zato se z globokim spoštovanjem poklanjam padlim tovarišem, ki so zvesti prisegi žrtvovali življenje kralju in domovini. Njihova žrtev vam mora biti zgled in spodbuda. Ranjenim pa pošiljam svoje želje, da bi čim prej ozdraveli. Zdaj se vračale v vašo divizijo. Lahko se vračate s ponosnim občutkom zmage, s popolno gotovostjo in prepričanjem v končno zmago. V zvestobi in spoštovanju mislimo v tej uri na velike voditelje sil Osi ter zaveznikov: na Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italije, na Duceia. prvega maršala Cesarstva, ter na Hitlerja. vrhovnega poveljnika ' nemških oboroženih sil. Ko se poslavljam od vas, vas pozdravljam s hvaležnim srcem in z globokim prepričanjem. da bo sleherni nasprotnik zavrnjen, dokler bo divizija »Torino* stala na straži ob Donu. Za vse velja dnevno povelje: Don mora biti naš.« Anglija in Amerika zahtevata pojasnil o Stalinovi izjavi glede drugega bojišča Izgovori glede pontankljive pomoči za Rusijo in glede izostanka druge fronte Carigrad. 7. oktobra, s. Poročila iz Moskve potrjujejo, da bosta angleški poslanik Clerk ter ameriški poslanik Stanlev skušala dobiti razlago o točnem pomenu nekaterih stavkov v Stalinovem pismu, kier zahteva od zaveznikov, naj o pravem času izpolnijo obveznosti, ki so v zvezi z drugim bojiščem. Ko bo ameriški poslanik dobil pojasnila, misli v kratkem odpotovati na poročanje k predsedniku Rooseveltu. Poslanik ie sam sporočil, da ga bosta na tem potovanju spremljala ameriški vojaški in pomorski odposlanec iz Moskve. V pričakovanju sprejema pri Stalinu je poslanik imel včeraj pogovor s predsednikom sovjetske vlade Molotovim. Tako skuša ameriški poslanik potešiti Stalinovo iezo in namigniti, da se Amerika dejansko bavi z ustanavljanjem drti-Cega bojišča, hkratu pa skuša doseči ameriški zastopnik čas, da bo lahko nabral novih pretvez. ki naj dokažejo, da je zaveznikom nemogoče ustreči sovjetski želji. Berlin. 7. oktobra, s. Snočnie berlinsko časopisje piše o odmevih razgovora, ki ga je Stalin imel z nekim ameriškim časnikarjem v Moskvi. Med drugim berlinski listi poudarjajo, da ie izjava rdečega diktatorja iz Kremlja zbudila v Angliji in v Ameriki živo nezadovoljstvo. Medtem ko so na vse načine poskušali ovreči resnico, ki so jo razložili v svojih zadnjih govorih Hitler, von Ribbentrop in maršal Goering — Piše »Nachtausgabe« — ie v Londonu in v Washingtonu delovala Stalinova izjava kot bomba. Kakšen ie bil tam odmev te iziave? Tak. kakor pri vseh dolžnikih v zadregi, to je, v naglici so si izmislili celo vrsto stvari in ugovorov ter končno navezali na to spet vprašanje drugega bojišča, ki ga ie treba od časa do časa omenjati. Vsak takojšen nastop ie nemogoč. toda sčasom morda bo. Gotovo pa je — končuje omenjeni nemški list svoja izvajani« — da je tveganje z drugim bojiščem preveliko, in zavezniški bogataški demokrati dru- gega bojišča za zdaj pač ne bodo tvegali samo zaradi tega. ker sc Stalin pritožuie in ga na ves glas zahteva.ok^bra ^ stalinoVo pismo dopisniku neke ameriške agencije ie še vedno predmet najbolj živega razpravi jama v vsei svetovni javnosti, zlasti pa še v anglo-saksonskin krogih. Predsednik odbora za vojaške zadeve v ameriškem senatu. Revnolds, je dejal dopisniku agencije »Reuter«, da prav dobro ve, da ie Stalin v stiski ter da čuti veliko potrebo po zavezniški pomoči, da pa mu odgovorijo lahko Salij’ ,VO(l>lne vojaške osebnosti. Senator Revnolds je potem še dodal: Kar najbolj slepo mo-famo zaupati vojaškim osebnostim, če ne. smo izgubljeni. Ti vojaški voditelji tisočkrat bolie poznaio vprašanje, kakor pa ga pozna javnost ali celo mi, v senatu. Predsednik zunanjepolitičnega odbora Sol Bloom pa je dejal: Združene ameriške države. Velika Britanija in druge zavezniške države sc zavedajo, kako velikega pomena ie vzpostavi-tev drugega boiiščk. takšnega, kakor si ga želi Stalin. Toda to drugo bojišče bo vzpostavljeno takrat, ko se bo izkazalo za potrebno in ko bodo okoliščine ugodne. Besede Sola Blooma se ujemajo s tistim, kar je povedal državni podtajnik Summer VVelles, Ta je dejal, da zavezniki store vse. kar se le da, ter da upoštevajo nujne potrebe Sovjetske zveze. Za Angleže je značilna izjava, ki io ie po dal načelnik angleške obveščevalne službe v Združenih ameriških državah. Harold Buttler. Povedal ie tole: Združeni narodi ne morejo vzpostavili drugega bojišča, ne da bi tvegali strašen izid, vsaj v toliko, v kolikor nimajo na razpolago dovoli prevoznih ladij in dovoli letal. da bi z njimi dosegli popolno premoč v zraku. Anglija — ie dejal Butler — se pripravlja na trdo in neudobno zimo z mani ljudmi, manjšo množino obleke in z manjšimi količinami pogonskega sredstva, ki bi bilo potrebno, da z njimi zadosti normalnim zahtevam Pred Airiko in pred južnoameriško obalo 60 podmornice potopile pet trgovskih ladij s skupno 26.000 tonami. Posamezna angleška letala so preletela včeraj severno in zapadno nemško ozemlje. Posamezne razdiralne bombe so povzročile le neznatno škodo. Preteklo noč so izvedli oddelki angleških letal motilne polete nad nizozemskim i:i zahodnim nemškim ozemljem. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih nekaterih nest so nastali požari ter stvarna škoda in poškodbe na poslopjih. Po dosedanjih vesteh so nočni lovci in protiletalsko topništvo setrelili štiri napadajoče bombnike. Prefekti poročajo Duceju Rim, 7 okt. s. Duce je med nadaljevanjem prefektovskega poročanja sprejel prefekte iz Lombardije, in sicer Giannitrapanija iz Bergama, Ciot-tola iz Brescie, Barentija iz Coma, Laura iz Cre-mone, Olivierija iz Mantove, Tienga 'z Milana, Vi-tellija iz Pavije, Gardmi.ia iz Sondriia, Russija iz Vareseja. Grof Ciano sprejel bolgarskega ministra za industrijo flftji, 7. okt. is. Zunanji minister grof Ciano je v ponedeljek sprejel bolgarskega ministra za industrijo in delo Zaharijeva ter imel z niim prisrčen pogovor. Poglavnik začasno prevzel obrambno ministrstvo Zagreb, 7. okt. s. Poglavnik je vrhovnemu poveljniku hrvaških oboroženih sil maršalu Kvaterniku dovolil oddih, med katerim bo sam vodil obrambno ministrstvo. »Boj za usodo Evrope« Sofija, 7. otkt. s. Nemški opolnomočeni minister in tiskovni vodja v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Schmidt je imel v sofijskem vojaškem krožku predavanje z naslovom »Boj za usodo Evrope«. V veliki dvorani, nabito polni poslušalcev, so bili še: predsednik vlade, več ministrov, predsednik zbornice, načelnik kraljeve pisarne, italijanski, nemški, japonski in romunski poslanik ter visoki častniki. Predavatelj je govoril o boju osnih držav in njihovih zaveznikov za rešitev Evrope ter izrekel toplo občudovanje do Italije ter dragocenega italijanskega prispevka za vojno. Poudaril je, da je Italija za Nemčijo danes najzvestejša prijateljica ter je poveličeval veleumje obeh voditeljev pri teh prijateljskih narodih Ministra Schmidta sta sprejela tudi kralj Boris in predsednik vlade dr. Filov. Petdnevna obvezna delovna služba za vse prebivalce v romunski prestolnici Bukarešta, 7. okt. Z včerajšnjim zakonskim ukazom je bilo odrejeno, da bodo morali vsi prebivalci v romunski prestolnici po 5 dni na leto odslužiti posebno delovno službo. Tisti, ki bi iz kakršnega koli razloga tega ne mogli storiti, pa bodo plačali posebno pristojbino, od katere bodo izvzeti le takšni, ki jim bolezen ne dovoljuje dela. Od obveznosti so izvzeti tudi mladoletniki, vojni invalidi, slabotni ljudje, ljudje nad 60 let starosti, žene in diplomatsko osebje, ki biva v Bukarešti. Vesti 7. oktobra: Minister za korporacije je včeraj sprejel zastopstvo madžarske industrije, ki je prišlo v Rim na pogajanja z zastopniki italijanske indu-stri je, V romunsko prestolnico sta dopotovala bolgarski minister za javna dela inž. Vasiljev ter minister za železnice, pošto in brzojav inz. Radoslavov, ki bosta s tem vrnila obisk romunskih ministrov v Bolgariji. Turčija in Romunija sta sklenili dve pogodbi, po katerih bo Turčija dobavljala Romuuiji bombaž in razno drugo blago, Romunija pa ji bo v zameno pošiljala strojno olje in petrolej. Po drugi pogodbi pa bo Romunija Turčiji poslala tudi 5000 ton celuloze za papir, katerega v Turčiji zelo primanjkuje. 0 upravnih načelih v vojnem času je govoril na-meščencem romunskega notranjega ministrstva podpredsednik vlade Antonescu. Dejal je, da mora ta načela prevevati duh narodne skupnosti, gosj>odarske varnosti ter socialnih koristi. Vse to je treba doseči s čimbolj preprostimi sredstvi. Vrhovni poveljnik hrvatskega letalstvn je v Sofiji obiskal bolgarskega vojnega ministra generala Levikova ter načelnika glavnega stana bolgarske vojske generala Lukaša in je imel z njima dolge pogovore. Voditelj indijskih nacionalistov Čandra Bose je po nemški kratkovalovnih radijskih postajah govoril indijskemu ljudstvu. Pohvalil ga jo zaradi odpora proti Angležem, omenil je indijske žrtve v sedanji vojni ter ostro obsodil nasilje angleških, ameriških in avstialsluh čet nad indijskimi množicami. Opominjal jo tudi. mohamedanske politične skupine naj se pridružijo gibanju za indijsko neodvisnost. Izdatki Združenih držav znašajo na leto 76 milijard dolarjev, v državno blagajno pa pride komaj za 25 milijard dolarjev davkov, piso »Newyork Times«. Angleško letalsko ministrstvo sporoča, de* je Anglija izgubila v mesecu avgustu na zahodnem bojišču 190 letal, 94 pa na Bližnjem vzhodu in na Malti. Trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen med Italijo in Romunijo dne 29. novembra lam, je bil ‘ podaljšan do konca tega leta. Ameriška vlada je morala tadati ukrepe za omejitev prometa. Odpravljeni so vsi posebni vlaki, pa tudi več rednih. V Argentini so včeraj omejili prodajo in porabo bencina. Snofnii nemški listi poročajo, da so v zadnji uničevalni bitki pri Ladoškem jezeru bile docela uničene 19. in 24. sovjetska gardna divizija ter 191., 259., 265., 294 in 374. strelska divizija. Hudo potolčene so bile še 16., 24., 98. in 122. oklepna brigada, 501. ter 3CV7, oklepni bataljon ter več strelskih divizij in bataljonov. »Precej trdno smo prepričani, da za zdaj nihče ne zahteva od angleške vlade nobene nove izjave, razen tistih, ki so bile že dane,« to je bilo vse, kar je predsednik angl. vlade Churchill vedel in hotel odgovoriti j>oslancem, ki so v zbornici zahtevali pojasnil o Stalinovih izjavah. Železniško progo med Carigradom in Ankaro so toliko popravili, da je bil včeraj obnov-j jen promet, pač pa so zaradi nalivov m neviht morali ustaviti vožnjo po progah V Traciji. V Bukarešto je dospelo 17 bolgarskih časni- karjev, ki jih je romunsko propagandno miilistrstvo povabilo, naj si ogledajo pokrajine, ki so jih Romuni vzeli Sovjetom. Rooseveltov posebni) odposlanec VVendell WH-kie je imel v Čifngkingu v nedeljo tri in pol urni razgovor s kitajskim voditeljem maršalom Čang-Kaišekom. O razgovoru m bilo mogoče zvedeti nobenih podrobnosti. Obljube o povračilu za angleške letalske napade na® nemška mesta Berlin, 6. okt. s. Nemški tisk se bavi z nekaterimi izjavami, ki sta jih Hitler in maršal Goering podala v njunih zadnjih govorih ter med drugim zlasti navaja mesta, ki pojasnjujejo, da je Churchill bil prvi, ki je začel z letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu. Začel je namreč v noči 12. januarja 1940 s tem, da je dal zmetati bombe na kmečka prebivališča na Westerlandu, na Syltskem otoku. Nato se je začela dolga vrsta letalskih strahovalnih napadov, ki jo nemški tisk podrobno našteva ter hkrati poudarja, kako zelo potrpežljivi so bili Nemci spričo teh napadov. Samo 16. marca 1940. je padla ena sama bomba na angleška tla, to je bilo ob napadu na vojne zdravega živi jen ia. Ni nam še znano, če bodo poslali uraden odgovor na Stalinovo pismo, in kakšen bo ta odgovor. Toda prvi odmevi v anglo-saksonskih krogih upravičujejo domnevo, da bodo »upravičene Stalinove želje* naletele na nemajhne težave. cilje pri Orknejskem otočju. Ta bomba je uničila protiletalsko postojanko in ie torej zadela vojaški cilj. 10 maja 1940. pa so se začeli načrtni stra-hovalni napadi angleških bombnikov, ki so bili naperjeni na nevojaške cilje. Od 10. do 13. maja istega leta je bilo od 71 angleških napadov 51 takih, ki so bili naperjeni proti nevojaškim ciljem. V noči na 23. maj so Angleži vprizorili 22 naj>adov ha bolnišnice, stanovanjske. hiše itd. ter povzročili številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Nemški listi nato pripominjajo, da je Hitler v svojem govoru 4. septembra posvaril Angleže da bo Nemčija na vsak strahovalni napad odgovorila s še večjo silo, kar je v Angliji vzbudilo neskončno tarnanje. Ko pa se je začela vojna proti Sovjetski zvezi, je Churchil s še večjo krutostjo povzel svoje slrahovalne napade. Ti najmdi so se doslej enakomerno vrstili, toda listi poudarjajo, naj se Angleži zanesejo, da bodo dobili pravi odgovor. V Hitlerjevem in Go« ri n go vem govoru je taka obljuba, ki jo bosta tudi dr za lij« Za vljudnost mestnega uslužbenstva Zaradi čim bolj vljudnega in uslužnega občevanja s strankami je podžupan comrn. dr. Salvator '1 ranchida pred kratkim razposlal okrožnico vsem vodjem mestnih uradov in podjetij. Ljubljanski podžupan s novi okrožnici opozarja na svojo okrožnico z dne 17. julija t. 1., nanaša-A jočo se na dolžnosti funkcionarja do urada in strank, ter smatra, da^je biia prebrana in vsem uslužbencem tudi primerno razložena. Zdi se mu pa, da je treba vendar spet osvežiti spomin ter se zato skii-cuje na tisti odstavek prve okrožnice, ki je dosti jasen in natančen ter tako tudi lahko razumljiv vsem — ne glede na izobrazbo. Ta odstavek se pa glasi: »V stiku z javnostjo naj javni uradnik vedno upošteva osnovno navodilo »Iti ljudstvu na roko«, kar pomeni, naj ne čakamo, da se pokaže potreba, in še manj odlagamo — pogosto zavo1 jo nepotrebnih formalnosti — zakonito sprejemanje prošenj in vlog. Pač pa je treba že vnaprej preprečiti, da bi zadeve ne postale preveč pereče; pripraviti in ukreniti je treba vse o pravem času; z uvidevnostjo in pravičnostjo |e treba izkazovati ono pomoč in čuječnost, ki z njo dosežemo, da bo tudi morda neprijeten, strog ukrep sprejet voljno in občuten manj težko, ker je pač potreben iz najvišjega interesa skupnosti. Kdoi koli potrebuje posredovanje uprave, naj ima vtis. da vsekdar najde ono tenkočutnost. ki mora biti svojsfvo vsakega funkcionarja.« Nadalje pa podžupan comm. dr Tranchida želi, naj načelniki oddelke bolj spremljajo delo svojih podrejenih uslužbencev da bodo vljudnost, ljubeznivost, predvsem pa potrpežljivost imeli za stalno pravilo pri občevanju z občinstvom, saj imajo stranke, če žele kakršno koli pomoč, pravico do tolažbe z dobro besedo, ki je vedno prepričljiva. Naposled okrožnica nalaga vodjem posameznih oddelkov odgovornost za vljudno in uslužno občevanje mestnega uslužbenstva s strankami. Številni prijatelji so spremili Janeza Gregorina do I ■ V« | iVV zadnjega počivališča Sezona za gobe na živilskem trgu Ljubljana, 7. oktobra. Oni prostorček med resnim, stopetdeset let starim semeniškirn poslopjem in škofijsko palačo, ki ga je že pred leti tržno nadzorstvo določilo za prodajo raznih gozdnih sadežev in gob, je letos v septembru ždel in životaril, ko ie bilo druga leta prav živahno, ker so prinašale nabiralke gob vsak dan. posebno ob ponedeljkih. sredah in sobotah košare in košare gobanov, lisičk in drugih gob naprodai. Letos se ie v septembru prikazala na tem prostoru tu in tam kaka prodajalka, ki ie ponujala navadno nekaj kilogramov lisičk v nakup. Mnogi so postali že pesimisti in so bili mnenja, da letos sploh ne pridejo pri ljubljanskih gospodinjah tako zaželeni jurčki na trg. Zadnje dneve pa so bili vsi presenečeni, ko so zapazili po več ierbasov in košar, odnosno zabojev, lepih, malih in velikih jurčkov na klopeh pri semenišču. Prodajalke so te jurčke prodajale po 18 do 20 lir kg, to po velikosti in svežosti, sprva so nekatere ženske zahtevale za jurčke celo do 26 lir kg. Neki prevoznik je včeraj z Dolenjske pripeljal celo do pol tovornega avtomobila lepih jurčkov, ki jih ie hitro razpečal, veliko pa jih ie sam razrezal in dal sušiti. Na trgu prodajani jurčki so bili sicer zdravi, sveži, toda prodajalke niso že lani od tržnega nadzorstva izdane odredbe prav nič upoštevale in jurčkov niso narezale, kakor ie bilo to druga leta predpisano in navadno; Ljudje letos pogrešajo tudi one, vsem Ljubljančanom priljubljene male razstave gob. ki ie v omarici nazorno učila vsakogar spoznavati vse vrste užitnih gob. Tildi deske, kjer naj bi bile navedene cene, še ni bilo. Po okoliških gozdovih, zlasti v lepih gozdovih okoli Sostrega in Sv. Lenarta ie letos izredno mnogo gob. Pojavile so se tam nakupovalke. ki na kraju samem zbirajo od nabiralk gobe in jih vozijo nato v Ljubljano. Kakor nam dalje poročajo, je ogromno gob dobiti po gozdovih okoli Dobrepolj, Čušperka, Žalne in Višnje gore. Na Dolenjskem človek lahko razmeroma poceni kupi lepe, izbrane gobe. Tam so po 8 do 10 lir kg. Na deželi so začeli letos liudie silno marljivo nabirali jurčke, pa tudi druge užitne gobe. Po gozdovih ie vse živahno. Nekateri so jih nasušHk. že' velike množine. Ljubljanski gobarji, ki se posvečajo z vso vnemo in natančnostjo sistematičnemu prouča-vaniu gobarstva in vprašanju, kako bi lahko dvignili trgovanje z gobami, odnosno začeli tudi z industrijo gob, se zelo pritožujejo, da so jim mnogi zlikovci pokončali lepe gobje predele, za katere so sami vedeli, toda so jih sedaj izvohali nepoklicni liudie. ki se ne ravnajo po vseh pravilih pravilnega nabiranja gob. Ni čud- no, ko liudie kar brezmiselno trgajo gobe, da so po nekaterih predelih Golovca jurčki popolnoma izginili, ko jih ie človek lahko druga leta vedno dovoli mogel nabrati. Krompir in fižol sta pod zaporo Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce krompirja in fižola, da moraio na podlagi uredbe Visokega komisarja št. 166 od dne 29. Vlil. 1942-XX (Sl. list št. 69) ves pridelek krompirja in suhega fižola te letine prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 10 dneh po spravilu. Ves prijavljeni pridelek ie pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Prehranjevalni zavod bo ves odvisni pridelek krompirja in fižola odkupil potom občine. Vsaka prodaja ali kakršna koli odtujitev ie prepovedana. Pridelovalec sme obdržati za potrebe družine, za sčme in za živinorejsko porabo naslednje najvišje količine, katere pa ie treba tudi šteti v prijavo iz prednjega člena: 1. neposredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vdržuie: 120 kg krompirja in 10 kg fižola: 2. posredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 80 kg krompirja in 8 kg fižola; , 3. za vsak hektar zemlje, ki se posadi; s krompirjem 20 stotov, s fižolom 150 kg; 4. za vsako sviniče. določeno za pitanie: 1 stot krompirja, če prideluje koruzo, ali dva stota, če ne prideluje koruze. Pridelek pod zaporo po čl. 2 te naredbe odkupuje, zbira in razdeljuje Pokrajinski prehranjevalni zavod, pri čemer pritegne po potrebi v pomoč za to pooblaščene ustanove ali tvrdko. Prepovedan ie prevoz kakršne koli količine krompirja ali fižola, če ga ne spremlja posebna prevoznica, ki jo izda Pokrajinski prehranjevalni zavod. Kdor koli bi sp delno gli v-.celoti ne,odzval oddaji pridelka, bo 'kaznovan v smislu čl. 6 omenjene naredbe, in sicer z globo do 5000 lir in z zaporom do dveh mesecev. ■ Pozivamo pridelovalce, ; da dddaidT.preko občinskih preskrbovalnih uradov ves pridelek, ki presega njihove lastne potrebe. Rokodelski oder je pričel svojo sezono z odlično dramo J. Žigona: »Kadar se utrga oblak«. Opozarjamo na ponovitev, ki bo v nedeljo, 11. t. m. ob petih popoldne. Dejanje poteka na velikem posestvu lesnega trgovca in prikazuje zgrešeno življenje, nepoštenost in krivico. Vabljeni! MOLTA DELLA COMICITA* che — MNOGO KOMIKE, ki jo je ALDO FABRIZI prrfonde nel suo film — natrosil v svojem filmu ..Avantl c’č pošto" la troverete condensata nel DISCO — dobite zgoščene na PLOŠČI C.E.T. R.A. IL TRAMVIERE - Parte l-ll DD10104 II maggiori successi di ALDO FABRIZI sono incisi su disci C. E.T. R.A. Največji uspehi ALDO FABRIZI-JA so ptenešeni na plošče C. E. T. R.A. «9 S. A. C. E. T. R.A. PRODUTTRICE — PROIZVODNJA VV VIA HRSEHALE.17 TORINO Ljubljana, 7. oktobra. »Beati in Domino morientes ...» ta pesem, ki si jo ob odprtem grobu tolikrat pel, doni sedaj tudi tebi, Janez. »Beati in Donimo morientes...!« Našega Janeza smo včeraj spremili na zadnji poti. Še ku smo zadnje ure njegovega bivanja med nami hiteli k njegovi krsti, skoro nismo mogli verjeti, da nas ,ie tako nenadoma zapusti! — v cvetu mladosti, poln življenja in volje do dela. Včeraj smo še pohiteli k njemu, da mu želimo poslednji zbogom. V skromni kapelici sv. Andreja je ležal Janez med cipresami. Številni njegovi prijatelji so prihajali, da se še zadnjič poslove od njega. Tako so ga med drugimi spremili: predsednik Novinarskega društva g. Železnikar s tajnikom Gmaj-narjem in poslovodjem Prunkom, glavni ravnatelj KTD. ravnatelj Jutra« g. Virant, vodstvo »Družinskega tednika« z g. Bratušo na čelu, glavni urednik »Slovenca« g. Jurčec in glavni urednik »Slovenskega doma« g. Javornik, številni časnikarji ljubljanskih listov, zastopniki Ljudske tiskarne in grafičnega delavstva. Dalje so bili zastopani športniki, pevci, planinci ter pokojnikovi tovariši iz akademskih let. Ob pol 4 je šentpetr-ski. župnik g. Košmerlj v spremstvu treh duhovnikov blagoslovil pod streho glavne žalske kapele krsto in zmolil obredne molitve. Po blagoslovu so mu tovariši-pevci pod vodstvom dirigenta g. Marolta Franceta mogočno in ubrand zapeli žalostinko: »Človek, glej dognanje...« Nato je naš Janez nastopil zadnjo zemeljsko pot. Za lepimi in številnimi venci so se zvrstili v dolgi vrsti pokojnikovi spoštovalci. Po molitvah v cerkvi so mu pevci znova zapeli čudovito lepo, mogočno in ubrano: »Beati mortui...« Iz cerkve smo po božji njivi spremljali dragega Janeza še nekaj korakov do črne jame. Ob odprtem grobu je spregovoril urednik g. .Kremžar in se od njega poslovil s temi besdami: Dragi tovariš! Ko bi danes še govoril z nami našo govorico v maternem jeziku, ki si ga tolikanj ljubil v življenju, bi te radi vprašali. Janez — ti, tak orjak po telesu, pa ležiš zdaj pred nami nem in tih ter negiben — ah je to mogoče? Pa bi nam, ves pretresen od prestalih telesnih bolečin, lahko kakor svetopisemski Job odgovoril: »Človek, rojen iz žene, živi malo ča6a in je poln različnih nadlog. Kakor cvetka pride na dan, pa že ga potlačijo in kakor senca zbeži. Drevo — če ga obrežeš, spet ozeleni in njegove veje poženo. Človek pa — ko ga je 6mrt slekla in pokončala, kje neki je?« Da. to je tisto usodno vprašanje: Kje neki je človek, ki ga je 6mrt pokončala? Želo smrti je bridko za vsakogar, ki ga je rodila človeška mati. Kako nejer vse te; lesno trpljenje, se moram spomniti na besede, ki se bero v »Povesti duše« v sv. Mali Tereziji, ki se je do konca držala gesla: »Ne potoži 6vojih bolečin nikomur, dokler nisi na koncu svojih moči!« Ta mala svetnica je bila tako silna in močna, da je rekla- »Še morem hoditi torej moram!« To njeno jekleno upanje je ustvarjalo junaštva. Prav tako si tudi ti preziral bolečino in se ji do zadnjega nisi udal, dokler, lončevina v tebi ni premagala in je bolečina iz nje iztisnila solzo: »2e dolgo hudo trpim.« Ne vem. ali si bral to Povest Duše, bržkone pa si bral Hojo za Kristusom, kjer je povedano, da bodo naše zatajene telesne bolečine naše veliko veselje. Naj bi tvoje veliko trpljenje zadnjih mesecev bilo zdaj tebi v večno veselje! Ljubil si kot planinec zlasti naše gore in planine. Zdaj ti je že odprta tista Sveta gora. ki mi vsi 6kušamo plezati na njo in ki želimo in molimo, da bi se na nji zbrali vsi. Zdaj ti je tudi že odkrit odgovor na psalmistovo vprašanje: »Gospod, kdo bo počival na Tvoji sveti gori? Kdor hodi brez madeža in dela pravično, kdor govori resnico v svojem 6rcu, kdor ne ravna zvijačno 6 6vojim jezikom. Tudi ne dala zla svojemu bližnjemu in ne sprejema sramotenja zoper svojega bližnjika. Kdor prisega svojemu bližnjemu, pa ga ne vara, kdor ne daje svojega denarja na obresti in ne sprejema daril. zoper nedolžnega.« Janez, kdor te je poznal, ve: Tak si bil! S svojim življenjem si izpričeval ljubezen do bližnjika, v svojih delih pa si pričeval ljubezen do Boga — Stvarnika. Mi pa, ki 6mo ostali, in ki je naš rajnik v Vreskovi molitvi za nas vse molil ob svoji zadnji uri, prosimo Boga, kakor je on molil: »Sprejmi, Gospod, Ti dobri nebeški Oče, fega našega ubogega Vreska, našega plemenitega tovariša Janeza Gregorina v svoje naročje ter mu ne prištevaj, kar je kdaj hote ali nehote napak napravil. Poplačaj mu njegovo ljubezen in trpljenje in daj mu prostora ob 6voji nebeški ženitnini N. p. v miru! Dragi tovariš, na svidenje na sveti Gori! Ob presunljivem govoru ni ostalo nobeno oko suho. Spet so zadoneli lepi akordi domače ža-lostinke: »Blagor mu. ki se spočije!« Nebo pa je poslalo dragemu Janezu zadnje zemeljske pozdrave s planin, ki so zažarele v soncu, kakor da nemo pozdravljajo svojega občudovalca in ljubitelja. Naročnik nam piše: ,.S pravim užitkom in skoro kar nepretrgoma sem bral povest Neznani učenec ki ste jo izdali v „Slovenčevi knjižnici". Res, kot bi bral nov Quo vadiš,. Palestinska zemlja ob največjem pielomu svetovne zgodovine. Troboj med judovskim fanatizmom, rimsko močjo in novim pre-kvasujočim Kristusovim nauKom. Napeta zgodba razvajenega rimskega plemiča, ki postane po strašnih razočaraniih in pretresajočih doživetiih neznan Kristusov učenec in mučenec." . S. S. van Dyne: 51 ZAGONETNA SMRT kriminalni roman GOSPODA BENSONA Včeraj se je prestrašila zlasti v trenutku, ko sem omenil ime njene hčerke. Bala se je, da hi mi utegnili najti vzrok zločina, ko bi zvedeli, da Sta si v sorodu. Priznala je, da je slišala strel. Zakaj? Če bi rekla, da ga ni slišala, bi ji bilo kaj lahko dokazati, da se sl rol, ki poči v salonu, v njeno sol>o sliši in bi zaradi takšue tajitve sum še bolj letel nanjo. Če koga prehudi kak nenavaden hrup, gre navadno hitro prižgat luč in pogleda na uro. Tega jia ona ni storila. Prizadeva so tudi, da bi našla vzrok temu. Pri prvem zasliševanju je jasno po-• kazala, kako odvraten ji je Benson. Pri vsakem zasliševanju pa je bila njena preplašenost večja. Toda, ona je prava Nemka, pogumna in odločna ter s|»osobna zasnovati kak načrt in ga potem tudi natančno • izpeljati. £ t a s. Visoka je približno 1.75 m. To je prav takšna višina, kakršno je moral imeti, kakor je ugotovljeno, tisti zločinec. Markham je dvakrat prebral, kar si jo bil V-ance prejšnji večer po koncertu zapisal. Zatem je začel hoditi po sobi gor in dol in je bil dobrih deset minut globoko zamišljen. »Ni to listina, sestavljena v zakoniti obliki,« je pripomnil Vanče. »Toda jasijo je in mislim, da bi jo razumel tudi kak jiorotnik.« Markham ni takoj odgovoril. Ustavil se je pred oknom, ki je gledalo na cesto, potem pa dejal: »Da, zdi se mi, da si svojo domnevo temeljito dokazal. Nekaj posebnega je, moram reči! Vse od začetka sem se spraševal, na kaj vendar cikaš. Pri včerajšnjem zasliševanju gospe Platzove sem dobil vtis, da si nisi bil čisto na jasnem, kaj hočeš. Priznam, da mi niti malo ni kdaj prišlo na misel, da bi sumil to žensko. Benson ji je bil moral dali res tehten povod! Ne morem pa se sprijazniti z mislijo, da bi jo bilo treba zapreti, čudno, da nisem nikdar pomislil nanjo!« Ustavil se je prod Vancejom. »V začetku niti ti sam nisi mislil, da lii bila ona zagrešila zločin, kljub temu, da si se bahal, da si ugotovil pravega zločinca že po prvih petih minutah, ko smo bili v Bensonovem salonu!« Vanče se je zlobno nasmehnil in ni odgovoril, Markham pa se je začel razvnemali. >Rad bi vedel, zakaj si mi potem dejal, da kaka ženska ne bi bila zmožna storiti takšnega zločina, če pa je tvoj sum letel vprav na neko žensko. Radoveden sem tudi, čemu je bilo treba vsega tistega tvojega pripovedovanja o umetnosti psihološkega raziskavanja.« »Tudi res ni zagrešila tega zločina kakšna ženska,« je odvrnil Vanče, »Kaj, da ni hita ženska to?« »Nikdar!« Pokazal je na tista dva lista^ papirja, ki ju je Markham še vedno držal v io-ki, ter dejal: »To so tiste točke, ki sem si jih zapisal, da te z njimi premagam! lista uboga Platzova je najbolj nedolžna ženska na svetu.« Markham je razgrnil papirje na mizo in se vsedel. Nikdar ga še nisem c.idel tako besnega kol zdaj. Znal pa se je na občudovanja vreden način premagovati. »Glej, dragi moj,« je nadaljeval Vanče, »moja vroča želja je bila, dokazati ti otipljivo, kako brezpomembno je dokazovanje na podlagi sumničenj, in kako ne|)oinembni so včasih tudi gotove vrste tvarni dokazi. Da ti po pravici pq-vem, kar naravnost ponosen spni, da sem obdolži! Plalzovo. Prepričan sem, da bi jo ti lahko dal obsoditi na podlagi tega, kar sem ti tu predložil. Toda, vse je zletelo v zrak, kakor se pogosto zgodi pri takšnih obdolži Ivah, kakršne so vaše. Verjemi mi, Markham, dokazovanje na podlagi sumničenj je prava revščina. V večini primerov obstoji v tem, da skušate zbrati gotovo število šibkih Členov v upanju, da boste polom naredili iz njih močno verigo.« »Ali si me povabil sem zato.« ie vprašal Markham mirno, »da mi razložiš, kako je treba postopati, kadar človek hoče izslediti kakšnega zločinca?« »Ne zato. Hotel sem te samo pripraviti na moje odkritje. Nimam v rokah niti najmanjšega tvarnega dokaza in tu- j di ne dokaza na podlagi sumničenja, pa vendar čisto zanesljivo vem, kdo je ta zločin zagrešil, tako zanesljivo, kakor gotovo sediš zdaj tu na tem stolu.« »Pa kako si vendar prišel do te svoje ugotovitve, če nimaš v rokah nobenega dokaza ?« »Edino na ta način, da sem pretehtal podrobno vse tisto, kar bi lahko imenoval osebne okoliščine. Ena takšnih je človeška narava. Tistemu, kdor zna brati iz nje. pove vse, kar bi rad zvedel.« »Ti si morda predstavljaš,« ga je zavrnil Markham zbadljivo, »da bi jaz lnliko stopit pred sodišče, privedel s seboj pod roko tvojo žrtev ter dejal sodnikom: Evo ga, to je tisti, ki je umoril Al vina Bensona! Dokazov, ki bi govoriti proti njemu, sicer ni nobenih, toda obsoditi ga morate na smrt že zaradi tega, ker moj učeni in odlični prijatelj gospod Philo Vanče, izumitelj tistih breskvinih cmokov, trdi, da je ta Človek hudodelec.« Vanče je zmignil z rameni. »Gotovo ne bom umrl od žalosti, če ne zapreš krivca. Zdi se mi pa potrebno povedati, kdo krivec je, če že ne zaradi česa drugega, pa vsaj zaradi človekoljubja. Zdi se mi tudi potrebno preprečiti ti, da bj še naprej zasledoval te uboge ljudi, ki nas prav nič ne brina io.t »No dobro, pa povej to in vse drugo potem prepusti meni.« Mislim, da je bil Markham v svojem sj-cu trdno prepričan, da Vanče res ve, kdo je umoril Bensona. Proti poldnevu pa je tudi že razumel, zakaj ga je Vam ce toliko časa držal na trnu in zakaj mu vse njegove ieze ni rajši prihranil-Res ie bil že raztogoten in tega tudi ni skrival. »Še eno ali dve stvari moram prej storiti, preden ti bom povedal zločin-čevo ime,« mu ie dejal Vauce. »Pokazati mi moraš za trenutek tiste alibije-4 Markham je potegnil iz žepa šop n® stroj popisanih listov ',n mu jih ponudil-Vanče si je nataknil naočnike ter začel pazljivo brati. Potem je odšel iz sobe telefonirat Ko se je vrnil, je bral dalje tista poročila in se zadržal zlasti pri enem od njih, kakor da bi ga po-drobnejše pretehtaval. »Izločiti nam je morda treba samo So zadnjo možnost,« jc slednjič |>omr-mral in pogledal v strop pri čemer je bil izraz na njegovem obrazu nekam nedoločen. Zatem je prebral ono poročilo Še enkrat in dejal: .. »Vidim tu, da je bil polkovnih Ostrander skupaj z občinskim prisedni-kom iz Bronxa, nekim Moriartyjem, tisto noč, ko se je odigral zločin, v gledališču Piccadilly na Cesti 4i-a. Pn«» sta tja malo pred polnočjo in sta ostal* tam ves čas, dokler je trajala predsta-va to se pravi, približno do dven }*>-noži. PoxnaS tega prisednika?< »Da. Imel Rem priliko seznaniti sp gospodom Moriartyjem. Pa kaj nas on Kr.V«9» Poslanstvo italijanske žene v vojni Italijanske žene se žrtvujejo za zmago domovine doma in na bojišču Žene so kot družinske matere duša notranje fronte, število italijanskih žena znaša približno 10 milijonov. Vsako jutro, ko -se mati prebudi, premišljuje, kako bo uredila življenje svojih dragih, da ne bodo preveč občutili trdot vojne, zlasti glede^ hrane, pa tudi zaradi tega, ker morajo pogrešati toliko ugodja, ki so ga bili navajeni. Mati zna prirediti pečenega zajčka kot nežno jegnjetino, mati zna pravilno uporabljati različne živilske nakaznice. Samo mati zna pripraviti to na vodi, kar je preje kuhala na olju ali surovem maslu, mati zna varčevati do neverjetne mere in prirediti odlično sladno ied brez sladkorja, brez moke in brez likerja. Mati zna prati brez mila in najde še-čas, da opravlja se dnino ali pa kako pomožno delo, mati zna ohraniti vedro razpoloženje, čeprav že dolgo ni o dragih s fronte nobene vesti. Mati se popolnoma preda žrtvi ločitve. Junaško prenaša tudi vest o smrti svojih najdražjih. Po zmagoviti vojni bodo postali junaki, ki so se borili za nov red, nesmrtni. Tudi družinska mati bo dobila med njimi častno mesto. V rednih časih je bilo zaposlenih približno 50 odstotkov žena. Ko jih je potrebovala domovina, so pa stopile vse v prednje vrste. Danes so mobilizirane vse za delo sposobne žene °d 14 do 60 leta. Pet milijonov žena čaka na zaposlitev. V posebnih tečajih se pripravljajo za P°ljske delavke, zlasti pri poljedelskih strojih, za avtomobilske voznice, prodajalke voznih kart, sprevodnice avtobusov, delavke v mizarskih podjetjih, tehnične delavke, telegrafistke. telefonistke, tipkarice, knjigovodkinje, name-scenke, prodajalke, pletilje, vezilje, prikrojeval-ke in krojačice. Dalje se tudi izobražujejo v gospodinjstvu in negi otrok. Za vse to skrbi narodna fašistična stranka in korporativna oblast delgovne službe. “osebno izdatni so rezultati v tečajih za meckti gospodinje, ki so ponosne, da lahko na-mesčajo svoje može. ki se bore na fronti, pri VSeJl Poljskih 'delih. ■ ,e^aje posečajo tisoči in tisoči žena. Tram-. ajske in avtobusne sprevodnice so se že polnile v svojih sivih in modrih uniformah. Od '"se dp hiše hodijo pismonošinje. Zmožne so, pazljive in vljudne. Dopisnik rimskega tiska J*h je že pohvalil. Kot vzgled jih stavljajo... možem. Gotovo je nad i milijon žena zaposlenih v poljedelstvu, tovarnah, podjetjih, razen ■5 milijonov, ki je običajno zaposlenih. Nekaj tisoč pa je telefonistinj in telegrafistinj. Določene so, da opravljajo odgovorno službo. Le na Sledimo pa lahko tudi delu zdravnic, inže-njerk in odvetnic itd. in vseh ostalih žena, ki opravljajo važno delo za narod. Tudi v skrbstvu pripada ženi važna vloga. Zena se zna žrtvovati na vsakem polju. Rada se odreče razvedrilu, ki bi jo razveselilo in tudi ta čas izkoristi za delo. Celo tedaj, kadar ji je že ves dan z delom izpolnjen. Tudi skrbstvo zahteva od žene mnoga dela. V prvi vrsti se posvečajo mnogo bolniškim strežnicam Rdečega križa. Tem načeluje kot narodna nadzornica vojvodinja Marija Piemontska. Tisk je poln poročil o neutrudni plodoviti delavnosti visoke žene; bolni vojaki v lazaretih poznajo njen dobrohoten smehljaj, njene n<^ koliko žalostne oči, njene prijazne besede, ki tolažijo trpeče. Kadar govorimo o prostovoljnih bolničarkah, pomislimo na kratko vojno poročilo, ki je prineslo sledečo vest: »V noči na 15. marec 1942. je torpediralo pred Valono angleško letalo bolničarsko ladjo, ki je bila t>aš pripravljena za vkrcanje ranjencev. Pet prostovoljnih bolničark je bilo ubitih.« Nad 10.000 prostovoljnih bolničark opravlja to delo, ne da bi želele biti javno poznane; vse so izenačene z nazivom »sestre«. Med njimi so aristokratinje, politične in kulturne voditeljice. Daleč od častihlepja žive, predane ljubezni in žrtvovanju. 91 jih je odlikovanih, med njimi 3 s srebrno 10 z bronasto svetinjo in 7S z vojnim križem. Sestre Rdečega križa srečamo v vojnih lazaretih žareče afriške fronte, brezkončne ruske fronte in lazaretnih ladjah, ki so v stalni nevarnosti. Novi tečaji so prepolni gojenk, število 10.000 je že prekoračeno. Mnogo žena je na listi krvnih dajalcev. V rednih presledkih jih kličejo v bolnišnice, kjer dajejo svojo kri ranjenim bojevnikom. Mnogo žena pa živi v inozemstvu, kjer so zaposlene v poročevalskih uradih. Te žene skr-be, da prejemajo družine vojakov, ki se bore na . fronti, čimprej poročilo o svojcih. Organizacije ženskih fašijev skrbe za pri- Sravljanje in pošiljanje zavojev bojevnikom, a stotine in tisoče »zimskih« in »poletnih« pošiljk odhaja na fronto. Ne smemo pozabiti, da naletimo na žene tudi v posebnih okrepčevalnicah, ki so prirejene v Italiji in Libiji. Vse mogoče delajo, da bi nudile materijalnega in duhovnega krepčila. Vojaki, ki so na potu, dobro vedo, da skrbe sestrsko zanje italijanske žene in to vsak čas, v brezplačno gostoljubnost uživajo sorodniki ra-"Wcev ali bojevnikov. Na francoski in Jugoslovanski fronti so ure- ta način lahko opravljajo na fronti svojo službo 1 ostri zimi ali v vročem poletju. Sorodniki bo-tfclefonisti in telegrafisti. I jevnikov so deležni skrbstva; ljubeznivo in * O čudežu Os ram z a r n i c e Del prodigio della Lampada Osram Sembra oggi iunreosa semplice »vere e dlsposlzlon« la lampada OSRAM, sicura dispensatrice di luc« ot-, tima ea abbondante. Ma quale somma di indaginii sciantifiche e d» javoro creativo hanno dovuto com-piere i laboratori specializzati della Osram per reg-giungere Codierna perfezione! Perfezion© cha si A compendia nelie parole IAMPAC\E OSRAM-O moUa luce « poco consumo Danes se nam zdi naravno, da imano na razpolago OSRAM žarnico, sigurno razSirjevalko odlične in zadostne luči. Toda koliko znanstvenih naporov in ustvarjalnega dela so morali vložiti, posebni laboratoriji pri OSRAM-u, da je žarnica dosegla današnjo popolnost. Popol* nosf, ki jo moremo na krafko izraziti z besedami o S RAM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in majhna poraba G I • dili premakljiva okrepčevališča. Ta okrepčeva-lišča so delala pogosto prave čudeže s tem, da so sledila bojevnikom iz kraja v kraj. Prinesla so vse one stvari, ki so potrebne vojakom na pohodu in ženam in otrokom doma. Zene so ostale na svojem položaju tudi tedaj, ako so v bližini grmeli topovi. Tudi junaških žaloiger ni manjkalo. Naj omenimo samo mlado Arielo Reo, ki je padla pri izvrševanju službe za trpeče in ranjene. Zgodovina, ki bo opisovala vojno, bo govorila tudi o veliki tvorni sili fašistične žene. Mussolinijeva vlada je znala na vsakem polju uresničiti stroge pogoje ki so potrebni, da se skuje duh nove Evrope. Ljubljana športni drobiž Plavalni klub Zagreb se je dogovoril za prijateljsko medmestno srečanje Zagreb : Dunaj. Švedski boksarski mojster Tandberg se je dogovoril in podpisal pogodbo z neko švedsko filmsko družbo, da bo nastopil v filmu, v katerem bo precejšen del filmske*ga traka posvečen boksu. V teh vojnih letih so nemški boksarji nastopili že v 25. mednarodnih srečanjih, izmed katerih so jih 20 odločili v svojo korist. Od leta 1922 pa so nemški boksarji nastopili v 84 mednarodnih srečanjih. Zmagali so 65 kfat, devet borb je ostalo neodločenih, podlegli pa so 10 krat. Slovaški rokoborci so povabljeni tudi v Italijo, kjer bi se v Bariju pomerili z italijansko rokoborsko reprezentanco. Srečanje bi bilo 6. novembra. Pri prvem srečanju v Breslavi so zmagali domačini s 3:4. Ali bodo Italijani ^>ri revanž-nem srečanju kaj bolj srečni? Norveško mladinsko nogometno moštvo bo igralo v bližnjih dneh v Nemčiji več nogometnih tekem. Zagrebško nogometno moštvo Gradjanskega 6e pripravlja na veliko turnejo. Najprej bi nastopil Gradjan6ki v Švici, kjer bi odigral dve tekmi: eno v Bernu, drugo pa v Genfu. Na poti 6kozi Francijo bi odigral eno tekmo v Toulouse-u, v Španiji bi potem nastopil v Barceloni, Madridu, Valenciji in Sevilli, na Portugalskem pa bi 6e pomeril v Lizboni. Na poti domov bi odigral eno tekmo v Nici, v 1'aliji bi odigral tekmo v Genovi. Pred odhodom na to veliko turnejo pa bo Grad-janski najbrž odšel na krajšo turnejo po Turčiji. V Dresdenu je bilo veliko sabljaško tekmovanje za nemško državno prvenstvo. Za naslov prvaka v meču 6e je potegovalo nič manj kot 51 tekmovalcev. Zmagal je v končni borbi Lerdon. Dosedanji prvak v tej skupini Kroggel je bil pri tekmovanju šele šesti. 11. t. m. sc bosta pomerili med seboj vojaški enajstorici iz Belgrada in Sofije. Solijsko moštvo bo zelo dobro sestavljeno. Tekma bo v Belgradu Nemci imajo za prihodnje tedne bogat športni mednarodni program. Tole imajo na sporedu: v nogometu: Nemčija : Švica f8 oktobra v Ziirichu, Nemčija : Hrvaška 1. novembra v Stuttgartu, Nemčija : Slovaška koncem novembra v Bratislavi. — Telovadci bodo nastopili na troboju Nemčija : Italija : Madžarska, ki bo 12. decembra v Budimpešti. — Rokometna tekma Nemčija : Madžarska bo 18. oktobra v Budimpešti. — Rokoborci Nemčije in Madžarske se bodo pomerili 15. nov, v Mannheimu. — Nemčija : Švica v boksu bo v začetku novembra v Ziirichu. Od 4. do 6. decembra pa bo velika boksarska,.priredite v na kateri bodo zastopane reprezentance Nemčije, Italije in Madžarske. — Aledmestna tekma Zagreb : Monakovo bo 18. t. m. v Zagrebu. V treh vrstah... Na vzhodni fronti je padel Jožef Seda, župni personalni referent nemške delovne fronte. V Račah pri Arnovžu je padel viničar Lov renc Rihtar tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in umrl. Pri Beljaku je trčil s kolesom v avto Jože Bruner in obležal s prebito lobanjo. Čeprav so ga takoj prepeljali v bolnišnico, je kmalu po prevozu izdihnil. Na Igu je pritisnil voz v trebuh 15 letno hčerko Pavlo Božnarjevo in ji prizadejal hude notranje poškodbe. V Mariboru je umrla v visoki starosti 90 let Klotilda Škollekova, po rod-u Kranja Bila ni samo mati, temveč tudi babica in i Sica. Na vzhodni fronti je padel 23 letni »S prostovoljec Alojz Gradischnigg iz Maribora. V Rogaški Slatini sta sc poročila Jože Ka-menšek in Leonija Modieeva. Tatvina v Jakopičevem paviljonu Akademski slikar Gorjup, ki razstavlja svoja dela v Jakopičevem paviljonu, je imel te dni na razstavi poseben obisk. Med številne obiskovalce se je vrnil tat, ki je odnesel iz paviljona lepo sliko, nato pa izginil. Ker akademski slikar ve, kdo je ta občudovalec njegove slike, mu priporoča, da mu sam vrne sliko, ki jo je morda hotel celo naročiti. Koledar r>anes, sreda, 7. oktobra: Kraljica Rož. četrtek, 8. oktobra: Brigita vd. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar Vič-Tržaška cesta. Zaradi slabega mleka že več tednov ni bilo pritožb, ker je sedaj mleko res prav dobro in tudi snažno. Laboratorij mestnega tržnega urada namreč vsak dan jemlje vzorce mleka že pri producentih, nato pa tudi po mlekarnah, da pregleda kvaliteto mleka. Slabo mleko zato lahko računamo že za izjemo in ne smemo več delati krivice kmetovalcem in mlekarnam. Če se mleko naglo skisa, so zvečine krive površne gospodinje same, ker ne hodijo po mleko z dosti snažnimi posodami. Posoda za mleko mora biti vsak dan pomita z vrelo vodo, priporočamo pa tudi, naj vodi dodajo nekoliko sode ter na ta način preprečijo kisanje mleka. Če je v posodi tudi samo toliko kot je črnega za nohtom mleka prejšnjega dne. se razvijejo glivice ter se mleko zato mora skisati. Da se pa mleko pri kuhanju ne prismodi, je priporočljivo, če ga vlijemo v mokro ppsodo in v tej posodi pristavimo k ognju. C0LLE6I MIMO - MOŠKI ZAVODI „B.DI RORRI"-Via Silvestri 9-ROVKSO „G. PRSCOLI" -Viale Fllopant* 10 - BOLOGNA Ogni ordmš di scuola Popom šolski red Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 7. oktobra ob 17: »Oče naš«. Red Pre- mierski. Krstna predstava. Četrtek, 8. oktobra ob 17: »Oče naš«. Red Četrtek. Opera: Sobota, 10. oktobra ob 17: »Traviata«. Red Premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, U. oktobra ob 17: »Seviljski brivec«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. E. Gregorin: »Oie naš«. Danes, v sredo, bo Erva vprizoritev nove igre, ki jo je napisal član »rame E. Gregorin. Igra, ki ima uvod in sedem podob, ponazoruje miselno vsebino očenaša. Posamezne 6like so zaključeni dramski prizori. Zajeti so iz današnjega življenja in vsebujejo social- ne in moralne probleme. V igri na&topajo v uvodu: Učenik — Gregorin. V 1. podobi: oče — Raztresen, Lucija — Levarjeva, stari oče — VI. Skr- binšek, babica — M. Vera, izvrševalec pravice — M. Skrbinšek, pomagača: Brezigar, Tomšič, uboga Košič, Znanec — Gregorin. V 2. podobi: podjetnik — P. Kovič, žena — Gabrijelčičev«, doKtor Štefan — Verdonik. delavec — Nakrst, gruntar Potokar, žena — Starčeva, Angela — Sancinova, Anže — Plut, oče Urh — Bratina, sin — Blaž, dekle — |. Boltarjeva, čevljar — Raztresen, Šta-cunar — Podgoršek, upravitelj — Lipah, naddav* kar — Brezigar, gospod — Košuta, gospa — Kraljeva, Metka — Remčeva, Bojan — Tomašič, Olga — Simčičeva — žena žagarja' — Rakarjeva. V 3. podobi: mati — Starčeva, oče: VI. Skrbinšek, hči — Rasbergerjeva, Anica — J. Boltarjeva, sosed — Košič, župnik — M. Skrbinšek. 4. podoba: mojster — Plut, žena — Kraljeva, sin — Brezigar, sosedova — Rasbergerjeva, 5 podoba: Helena — Ukmar — Boltarjeva. mati — M. Vera, maškari: Raztresen, Košič. 6. podoba: bogoslovec — Verdonik, osmošolka —> Levarjeva, mož — M. Skrbinšek, Nepridiprav — Košič. 7 podoba: igralec — Potokar, pastir — Podgoršek. Gospod — Gregorin. Igro je zrežiral avtor. Zvočne etekte zvonov je posnela tvrdka »Radio Philips« (Zrimšek). El AR - Radio Ljubljana Sreda, 7. oktobra: 7.30 Pesmi in napevi — 8.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.50 Poročila v slovenščini — 12.45 Plošče — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Segurinija — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Operna glasba na ploščah — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert, vodi dirigent G, Morelli, sodeluje tenorist Musi Gio-vagnoli — 19.00 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Valček — 20,00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Radio za družino — 21.15 Orkester Cetra. vodi dirigent Bar/izza — 21.40 Koncert'Šramla Ljubljana — 22.10 Koncert Tria di Trieste — 22.45 Poročila v ital. V. HEISER 113 Zdravnik gre križem svet Vsega ne moreš opraviti naenkrat, a ko je bila holandska civilna uprava končno spreobrnjena, se je lotila dela * vsemi silami Razširjali so propa ■IHunP filmo riaKo 7r1rarcivPti(a n« - suaim i\azsirjan so prup«- gandne filme risbe zdravstvene naprave, razpravice, tiskovine: skratka 2 vsemi srpdstvi so jpli poučevati ljud-stvo. Naposled so uredili velik zdravstveni muzej, ki so ga za ta namen posebej zgradili Imeli so tudi skiop-‘ična predavanja na velikem trgu Ko-ningspleinn v AVeltevrednu, kjer se je včasih zbralo na trideset lisoč Javaj-cev. A to so bili le zunan ji znaki popol-v j1® spreobrnitve 'v mišlienju Naš veliki prispevek otoku Javi pa je bil ta, da smo jim ponrtaeaM potem dovršiti zastavljene naloge Kdor je hotel vstopiti v holandsko koloir.alno službo, je mofal ve£ je{ p0prej obiskovati kolonialni zavod v Amsterdamu. Tam se je učil jezika, spoznal je ljudske šege >n navade ter malajska verstva. Toda način poučevanja je bil zdaj ves drugačen: kjer se je dijak nekoč učil, kako je treba zapovedovati, se je poslej seznanjeval z načelom, ,da je treba znati najprej prepričevatu Vzhod se je prebudil Nekega vročega junijskega popoldneva sem se vozil po novi cesti Hurun Krung v smeri proti pa|afi siamskega kralja, enega maloštevilnih neomejenih vladarjev na svetu. Nekdaj Bangkok, ki so mu vzdeli tudi ime »vzhodne Benetke«, ni »imel ulic, marveč samo z drevesi obrasle kanale, tako zvane »klonge«. Kralj .Vlaha Vajiravudh pa se je naveličal s svojim »datim labu-donru križariti po obširnom in mirnem Menama; čoln je poganjalo šestdeset veslačev, ki so bili napravljeni v sijajnih rdečili krojili in s plamenečimi pozlačenimi vesli rezali valove. Videl je avtomobile na Zahodu in ker je sam želel voziti so z njimi je dal vzdolž kanalov zgraditi za kakih 150 km cest, ki so jih dovršili v desetih letih, da bi se lahko v enem svojih 42 avtomobilov mogel peljati od enega konca mesta do drugega Naprej ni bilo nobene ceste več: samo široka planota, ki se je raztezala do skrajne meje obzorja. Vozili smo se mimo lepih javnih poslopij in palač, kjer so bivali neštevil- ni kraljevi bratje, strici, bratranci in nečaki. Neskončno število svetišč ie bilo pokritih z barvastimi ostrešniki ter z vitkkni pozlačenimi stolpiči. Ti stolpiči so se naenkrat prikazali iznad zelenja, kar me je nekam presenetilo, čeprav sem jih popre) že tolikokrat videl. Toplomer je kazal 58 stopinj, jaz pa sem bil oblečen v svečan in tesen frak. Tako se človeku zdi, ko da bi ravno najbolj vroči kraji bili najbolj vneti za pražnje obleke ter uradne slovesnosti. A po vseh teh dolgih pripravah krojaške umetnosti sem se vendarle razjezil, ko me je ravno pred narodnim muzejem lepih umetnosti zalotil kratek naliv ter mi zmočil cilinder, da je bil tak, ko bi bil prebolel črne koze. Naposled smo dospeli do krivine Menama v osrčju tega mesta, kjer ji s činom obit zid obdajal kraljevo bivališče. Straže so s sumljivimi pogledi gledale v avtomobil in delale, kakor da ne hi vedele, da je kraljevo vozilo in da sedi pol»g mene kraljev pribočnik. Ko smo 6e bližali vhodu, smo se Peljali skozi vrsto častne čete, ki jd stala v pozoru. Pozneje sem izvedel, fla je bil na avtomobilu kraljevi znak krave in ta nam j° takoj odprl glavna vrata. Nekaj časa smo tavali sem pa tja mimo raznih kraljevskih uradov, dokler nismo dospeli do palače Ilakri, ki jo je kraljev oče Hululongkorn dodal neštetim drugim poslopjem. Tu je imel' človek videti vse preproste in sijajne gradbene oblike Vzhoda. Tam‘«e je tudi vzdigoval »Dušit Mahaprasit Hall«, ki po svoji zidavi ne razodeva gradbenega načrta, marveč fantastičen sen umetnika. Videl »i vrh tpga še kraljevi Wat Phra Keo, Pod nadzidki je viselo na tisoče in tisoče prav drobnih zvoncev, ki so ob najbolj rahli sapici prav sladko zvenkljali. \ zidovih je bilo vdelanih na tisoče kosov stekla, da *e je ob sončnih dnevih vse lesketalo V skrivnostni notranjščini na visokem oltarju pa je kraljeval veliki Buddha iz čistega smaragda. Peljali so me v sprejemno dvorano, kjer so se mnogi uradniki zelo ljubeznivo z menoj jiogovarjali v odličnf angleščini. Nato so me z veliko slovesnostjo med dvema vrstama visokih vojaških častnikov vodili do majhnega >n skromnega poslopja ki je bilo po ne-znatnosti kar v nasprotju t vsemi ostalimi razkošnimi zgradbami. Takoj so me pustili, da sem stopil pred kralja, ki je bil oblečen v vojaško suknjo angleškega polkovnika Soba je bila polna generalov, admiralov, ministrov in visokih uradnikov, ki so vsi bili oblečeni v sijajne vojaške kroje. Vladar je bil mož majhne, ^epke postave z okroglim obrazom. Ponudil mi je sedež ter sam sedel na nizek divan. Potem ko sva izmenjala običajue nepomembne vljudnosti o potovanju in vremenu, me je nenadoma vprašal: »Kaj pa mislite o naši zdravstveni šoli?« »Nisem se pripravil za tak pogovor, veličanstvo,« »Pa bi rad vedel.« »Upam, da mi bo vaše veličanstvo oprostilo...« »A vendar bi ze'1« rad vedel.« Najbrž je bil opazil, da sem si nehote ogledal polkrog zvedavih obrazov, ki so bili okrog mene. Nemara je sodil, da me navzočnost vseh teh odličnikov toliko moti da ne morem na vprašanje odgovarjati. Obrnil se je namreč do njih ter rekel: »I-ahko irreste.« Nihče se ni zganil. »Dejal sem vam, da lahko greste!« je k rali ponovil z nedvomnim poveljujočim glasom. Obrazi so sp raztegnili v veliko začudenje, Neradi so odhajali. Sablje so jim zažvenketale m vrata so se zaprla. »Zdaj sva samti Povejte mi torej svojo sodbo o moji zdravstveni šoli,« je vztrajal kralj. »Veličanstvo, zagotavljam vas, da ne morem.« »Nihče mi ne govori po resnici. Slišim samo take besede, o katerih ljudje mislijo, da mi bodo ugajale Prosim vas. povejte mi 'svoje mišljenje čisto odkrito.« Sedanje diplomatsko življenje v Vatikanu Etokazi, da narodi gledajo danes v Vatikanu neoboroženo, a kljub temu nezavzetno trdnjavo prijateljskega sožitja na svetu Posebni dopisnik »Pester Lloyda« je poslal iz Rima izredno zanimivo poročilo, v katerem popisuje^ diplomatsko življenje, kakršno je bilo, zlasti pa še, kakšno je zdaj v vatikanski državi. Ker to poročilo v marsičem pojasnjuje sedanje stališče svete Stolice do vojskujočih in nevojskujočih se držav ter dokazuje izredni ugled, ki ga uživa katoliška Cerkev in njen vrhovni ^poglavar po vsem svetu, ga povzemamo v celoti. Takole piše: Obisk Rooseveltovega odposlanca Myrona Taylorja v Vatikanu kakor tudi njegovi ponovni dolgi razgovori s papežem Pijem XII. 60 spet opozorili na poseben položaj, ki ga v tej vojni zavzema sveta Stolica. Da ta položaj ni samo izreden, pač pa tudi važen, sledi iz dejstva, da je predsednik ene največjih vojskujočih 6e držav, Združene Amerike, smatral za potrebno, poslati, hljub oviram, ki izvirajo iz vojnega stanja med Italijo in Združenimi ameriškimi državami, svojega posebnega zaupnika v Rim, da se tam osebno porazgovori 6 sv. očetom. Razumljivo je, da vsebine teh razgovorov ne obešajo na veliki zvon, nič čudnega pa tudi ni, da so vatikanski časopisi pri tej' priliki pisali, da je obi6k Mfrona Taylorja potekal tako, kakor pač poteka uradni obisk kakega poslanika. Seveda se je vsakdo vprašal, kako to, da je ameriški diplomat, ki je že precej v letih, samo zato priletel s posebnim letalom v Rim, da bi tu razpravljal o tekočih diplomatskih zadevah, ko ima predsednik Roosevelt v osebi Titmana v Vatikanu vendar svojega stalnega odpravnika poslov. Ko navajamo te stvari, nimamo namena, da bi 6e ukvarjali s Taylorjevim obiskom, pač pa opozoriti na enega najvažnejših pojavov, ki ima svoj vzrok v izrednem položaju svete Stolice, namreč na delovanje diplomatov v vatikanski državi. To delovanje ima za seboj že precej dolgo pre- • teklost. ' Vatikan — zibelka diplomacije v sodobnem smislu Diplomacija, kakor jo pojmujemo v sodobnem smislu besede ima svojo zibelko v Vatikanu. Porodila se je iz stalnih diplomatskih stikov, ki so jih s 6veto stolico navezale najprej razne italijanske, nato pa tudi druge evropske države. V začetku so imeli izredni poslaniki, tako imenovani »Ora-tori«, večji pomen. Pozneje pa 60 polagoma uvedli stalne »ambasadorje«, veleposlanike. Ko je Italija postala kraljevina, je Rim zavzel čisto nov položaj. Na Kvirinai so prišli tuji diplomati, poleg njih pa so ostali v Vatikanu vsi dotedanji. In ko je Italija šla v prejšnjo svetovno vojno, diplomatki zastopniki Italiji sovražnih držav niso mogli več 06tafi v Vatikanu, pač pa so se morali preseliti v švicarski Lugano, torej v bližino italijanske meje, 6voje stike z Vatikanom pa so vzdrževali po vatikanski nunciaturi. Lateranska pogodba, ki je bila pozneje sklenjena med Italijo in sveto Stolico, pa je uredila tudi vprašanje in položaj diplomatov pri Vatikanu. SJdenjeno je bilo, da 6e v primeru vojne diplomatski zastopniki Italiji sovražnih držav smejo umakniti v Vatikan To odločbo so zdaj prvič začeli izvajati. Diplomatski zbor, ki dela pri Vatikanu, 6e zdaj lahko deli v tri skupine. Prvo tvorijo zastopniki tistih držav, ki 60 zaveznice Italije, ali pa 60 vsaj nevtralne. K tej skupini spada 6eveda tudi zastopnik Madžarske, baron Gabriel Apor. V drugi skupini 60 zastopniki ^istih držav, ki 60 z Italijo pretrgale diplomatske stike, v tretji pa one, ki so z Italijo v vojnem stanju. Poseben položaj ima francoski poslanik Leon Bčrard, ki ga prav tako kakor države, katero zastopa, ni mogoče prištevati k nobeni zgoraj omenjenih treh skupin. Zdaj je tudi on še vedno v Vatikanu. Diplomatski zastopniki tistih držav, ki so z Italijo v vojnem 6tanju, 60 6e preselili v Vatikansko mesto ter se nastanili v samostanu sv. Marte in v palači cerkvenega sodišča. Med njimi je poleg drugih tudi britanski poslanik Osborne, ki biva skupaj s svojim 6ilrežnikom in kuharjem. Dalje so tam tudi ameriški odpravnik poslov Titman 6 6 voj o družino, brazilski poslanik, potem Papee, zastopnik poljske izseljeniške vlade in »jugoslovanski« odpravnik poslov. Vsakdanje življenje teh diplomatov je seveda popolnoma nenavadno. Tesno omejeni prostor Vatikanskega mesta 6mejo zapustiti samo z dovoljenjem italijanske vlade. Italijanska vlada pa ne izvaja prav nič strogo tega predpisa in zgodilo se je, da je celo dovolila, da so se sovražni diplomati s svojimi družinami 6meli popeljati v Ostijo v morsko kopališče. Kljub temu se je tudi primerilo, da se je angleški poslanik v pasjih dneh rimskega poletja lahko ohladil v slovitem kopališču »Aquilone«. Diplomati imajo na razpolago tudi teniško igrišče, v njihovo razvedrilo pa so jim tudi posebne filmske predstave. Vsak dan jim je v določenih urah dovoljeno iti na sprehod po vatikanskem parku. Gotovo to ni prav preveč zabavno življenje, toda vedeti je treba, da so ti diplomati po večini sama starejši ljudje, ki imajo radi mirno življenje in študiranje. In v Vatikanu se človek lahko po mili volji posveti raznemu študiju. Eden omenjenih tujih diplomatov pri sveti Stolici često preganja čas s slikanjem v tem ali onem vatikanskem kotičku. Za prehrano diplomatov 6krbi Vatikan. Prav tako se ukvarja vatikanska uprava z oskrbo druge skupine diplomatov, namreč tistih, ki zastopajo države, s katerimi je Italija pretrgala diplomatske stike. Italijanska vlada re6 širokogrudno izvaja določbe lateranske pogodbe in zato tudi ni strogo vztrajala pri tem, da bi ti diplomatski zastopniki morali nujno oditi v vatikansko mesto. Polagoma 6e bodo preselili tja. čim bo zanje v vatikanski sodni palači dovolj prostora na razpolago. Na zunaj se v Vatikanu komaj kaj pozna, da je vojna Vatikanski državni tajnik kardinal Maglione prav tako sprejema poslanike ob sobotah in posebne odposlance ob petkih, kakor se je to dogajalo pred vojno, pri uradnih slovesnostih sede diplomati prav tako po rangu, kakor so v prejšnjih časih. Tako se zgodi često, da se znajdeta zastopnika dveh, med seboj sovražnih držav, drug ob drugem. Spričo znane velike obzirnosti, ki je lastna diplomatom, nikdar ne pride ob takšni priliki do kakšnih neprijetnih trenj. Nobenega dvoma ni, da je ob sedanjih okoliščinah diplomatski zbor pri sv. Stolici med najmočnejšimi na svetu Nad trideset po6lanikov, veleposlanikov in odpravnikov poslov je zdaj stalno na svojem delu pri Vatikanu. Med sedanjo vojno se je ta zbor celo še pomnožil. Japonska je imenovala Ken Harado za svojega veleposlanika, protestantovska Finska pa Gripenberga za poslanika pri Vatikanu. Celo Cangkajšekova vlada ni hotela zaostati pri tem in vprav te dni pričakujejo, da bo prišel v Vatikan tudi zastopnik iz Cunkinga, iz Cangkajškove prestolnice. Pridno udejstvovanje tujih diplomatov pri sveti Stolici, še bolj pa prenelljiva okrepitev tega diplomatskega zbora z zastopniki dveh nekršran-skih in ene protestantovske države pomeni očitno priznanje izrednega ugleda, ki ga Cerkev in njen vrhovni poglavar Pjj XII. uživata po vse svetu. To je obenem tudi dokaz, da gledajo narodi in vlade sredi do zob oboroženega sveta v Vatikanu neoboroženo, a kljub temu nezavzetno trdnjavo prijateljskega sožitja na svetu, trdnjave, od katere pričakujejo tolažbe in dobrega nasveta. »Mesec nad gorami« prodan na javni dražbi V Londonu je bil, kakor piše stockholmski poročevalec »CE«, na javni dražbi prodan eden največjih demantov na 6vetu, imenovan »Mesec nad gorami«. Prodali so ga za 5.200 funtšterlin-gov. Ta dragoceni demant je noč in dan stražilo šest policistov. »Ljudske gosli« Iz Berlina pišejo: Nemška vlada, ki ima namen zbuditi v Nemčiji čim večje veselje za glasbo ne 6amo med ljudmi po mestih, pač pa tudi med podeželskim prebivalstvom, ima v načrtu serijsko izdelavo nove vrste gosli. To naj bi bile tako imenovane »ljudske gosli«. Berlinski glasbeni zavod je že podrobno preskusil razne vrste gosli in se tudi odločil, katere bi Bile po mnenju strokovnjakov najprimernejše za »ljudsko uporabo«. Računajo s tem, da bo po vojni vsak Nemec lahko imel izborno violino. Bolgarski Judje grade nove železnice 2e 6Vojčas smo poročali, da so Judom tudi v Bolgariji močno stopili na prste in jih prisilili, ROMAN V SLIKAH « m m A 29. ligija ni vedela, ali bi se umikala Vinici ju ali bi gledala nenavadne prizore, ki so se začeli, ko se je cesar spet vrnil. Nastopili so šaljivci, pevci, nazadnje p^ plesalci, ki so s sirskimi sužnjami zaplesali divje strasten ples. Med plesom so na goste iz zlate mrežfe pod Stropom padale sveže vrtnice. Sužnji so prinašali vedno nove jedi in pijače. Gostje so bili bolj in bolj omamljeni. Godba je postajala vedno glasnejša. Lepi fantiči so močili gostom noge ‘7 dišavami 30 Ko je bila noč že pozna, js bil tudi Vinicij ves omamljen od hrušča, godbe, lepote, vonjav, vina in ligijine bližine. »Naj te poljubim,« je silil k njej. »Saj je vseeno! Danes ali jutri Outri boš tako pri meni, cesar mi je obljubil.« Ligijo je bilo groza. On jo je objel, čutita je, da ji moči popuščajo. Tedaj "mu je pa ne-, znana, strašna sila odtrgala roke z nje in ga sunila proč kakor uvel list. Vinicij je nad sabo zagledal ogromno postavo Ursusa. da so prijeli tudi za kramp in lopato. Zaposlili so jih pri javnih delih ter jih pri tem postavili tudi pod najstrožje nadzorstvo. Novo poročilo iz Sofije pripominja, da je velika večina bolgarskih Judov zdaj zaposlena pri graditvi železniške proge Sofija—Pernik. Iznajdba za dviganje potopljenih ladij Danski fotograf E. Jensen iz Nyborga je zadnje čase prijavil patentnemu uradu duhovit izum, s pomočjo katerega bi bilo mogoče dvigati potopljene ladje iz morja. Gre za čisto novo pripravo, ki temelji na svojevrstnem mehanizmu. Fotograf Jensen se je že več let ukvarjal z razglabljanjem tega vprašanja ter ga hotel na vsak način rešiti. Slednjič so bila njegova prizadevanja le kronana z uspehom. Sestava takšne dvigalne priprave pa je zahtevala ogromne vsote denarja. A | iznajditelj se tudi tega ni ustrašil, kajti delal je na tej iznajdbi s trdno vero, da bodo s pomočjo nje* gove nove priprave lahko dvignili iz morskih globin ogromne potopljene zaklade, ki bodo kaj kmalu krili stroške. Iznajdba danskega fotografa je zares lahko vzbudila povsod veliko pozornost zlasti v sedanjih časih, ko je morje postalo spričo pomorskega vojskovanja eno samo ogromno »pokopališče ladij«. Iz razumljivega razloga pa do-zdaj še niso povedali tistega, kar bi nas gotovo najbolj zanimalo, namreč, kakšna je tista duhovita iznajdba, ki bo baje z njeno pomočjo mogoče dvigati potopljene zaklade menda ne samo iz plitvega, temveč tudi iz najglobljega morja. Zahtevajte povsod naš list! Mizar Luka l. Prve dni soparnega julija, ko so nebo 6koraj ves dan zastirale tenke koprenaste meglice belkaste barve in pritisnile vso soparo k tlom, da se je zdelo, da se hoče vneti zemlja pod njo, so se igrali Lukovi otroci sredi ceste, pokrite z visokim prahom. Peljala je mimo njegove hiše v Jelševo vas. Ce6ta, ki je sipala v poletnih' dneh pred njegov prag cele kupe prahu, je peljala iz mesta proli Dobtni, kamor so začenjali zadnje ča6e zanajati počitka in 6onca željni meščani. Prav nasproti hiše je stala kapela, ki jo je dal zgraditi nekdanji župnik Jelševe va6i v čast Mariji sedem žal06ti. Pred to kapelo, na cementnem pragu, je posedala navadno Lukova deca in se igrala. Zjutraj si jo videl, kako je dretnuckala, ker jo je j>rvo sonce omamilo, zvečer se je skoraj z napol nagimi telesi tiščala ob zid in se hladila. »To pa ni prav, da se prav ob kapeli zbirajo ti otroci in kažejo gola telesca. Za to vendar ni bila postavljena! Vse, kar je prav!« je nekoč godrnjala kovačica, ki je šla mimo s polja. Luka, ki je oblal na dvorišču pred hišo deske, — bil je mizar — je to nalašč preslišal, vendar je ktnalu nato poklical otroke od kapele in jim zabičal, da ne 6tnejo nikoli več tja. Zadnje čase pa so otroci to prepoved že pozabili. Spet 60 se vse božje dni podili brez nadzorstva pri kapeli. Nekega takega julijskega dne, so otroci spet ekakljali pri kapeli. Valjavi so se okrog nje po travi, trgali z njive, ki je ležala za njo, pri-»rognjeno žitno klasje in skubili z njega zrela žitna zrna. štirje so bili Lukovi, dva pa še sosedova. Najmanjši Lukov je komaj kobacal, da je bil več na zadnji plati ko na nogah. Sicer je imel Luka še enega starejšega, ki je pred dvema letoma zapustil šolske klopi, vendar tega ni bilo skoraj nikoli čez dan doma. Oče ga je hotel pritegniti, kot pomoč k mizarskemu delu, a ta se je ves dan klatil za Polskavo in vedel skoraj za vsako ribo, ki je plavala kje v vodi. Hodil je ob vodi s trnkom, navezanim na nit, dano v dve gube in lovil. Kar je nalovil, je nosil k učiteljevemu 6inu, s katerim sta bila dobra prijatelja. Sicer dobra prijatelja samo takrat, ko je bilo treba početi kako lumparijo. Učiteljev sin sam si ni upal in je za to pošiljal Lukovega naprej, sam pa je čakal kje zadaj. Tako so vsako leto zginile s Piščevega vrta najlepša zgodnja jabolka, s kovačevega vrta hruške, večkrat pa s kakega gnezda jajca ali piščanci, ki eta jih potem pekla kar za Polskavo med kopanjem. Takega življenja se je Nanda. kakor so klicali Lukovega najstarejšega sina, navadil že z dvanajstim letom in tako je delal tudi še zdaj, čeprav mu jih je že šestnajst. Bil je že na tisti poti. ko se začno pod takim mladim človekom tla naglo vdirati in 6e tega zave šele takrat, ko mu orožniki vklenejo roke. Mogoče ne bi sam počel nikoli kaj takega ali učiteljev, ki vse počitnice m našel pametnejšega posla od hlastanja za lumparijami, ga je spodbujal k takemu početju. Nanda je bil več lačen ko sit in je za košček kruha, ki mu ga je učiteljev prinesel, storil, kar koli je ta zapovedal. Ce pa se je le ta kdaj obotavljal, je bil tepen in večkrat ga je učiteljev, ki je bil močnejši, prekopicnil kar oblečenega v Polskavo. Tega se je Nanda zelo bal, ker je slišal, da se oblečen najlažje vtopi. Stari Luka je bil torej mizar. Nad vrati hiše je bila ]>ritrjena deska z napisom: Ludvik Berger. Mizar. — Nekoč mu ie nekdo izmislil ime Luka in lo 6e ga je oprijelo. Zdaj je bil tega že vajen in ni ga prav nič več žalilo. Nanda se je zaradi ! tega očetovega imena, s katerim ga je rad kdo ! podražil, poslednjič sprijel v zadnjem razredu sole 6 svojimi 6oišolci Tedaj so vsi navalili nanj in spomin na to je nosil še vedno na glavi, kjer kvi. Sprva je šel le, če ga je kdo povabil. Pozneje pa ga je dobilo vino v oblast in je začel hoditi na četrti že z lastnim denarjem. Ti četrti so bili pa vedno večji, dokler ni začel nekega dne prav popi-vati. Od tedaj ni mogel strpeti niti 6uhega beliča v žepu. Toplega je zanesel za vino, čim ga je dobil. Delal je vedno manj. Ljudje so ga iskali, a ga ni bilo doma ali pa je bil tako pijan, da se ni60 mogli z njim ničesar zmeniti in ne naročiti. Tudi delo je opravljal dosti slabše, hitro in površno, da bi mu ostajalo več ča6a za popivanje in posedanje v gostilni. Ljudje ga niso več hvalili in naročila 60 mu počasi kopnela. Še tisti, ki 60 že kdaj prej naročili, pa jim do določenega časa ni izgotovil, kar so hoteli imeti. 60 naročili stvar kje drugje. Začel je popivati, ne več za svoj denar, ampak na .kredit. Gostilničar mu je vino kljub temu da; jal, saj je vedel, da je še nekaj vrednosti v zemlji in v koči. Ta koča ni bila daleč od njegove gcstil-komaj kakih pet minut — zato mu je ugajala. ne Za Ljudsko tUkani« * I.JublJanlt Ioit Kramarti - Izdajatelji tni Sodja - Urednik- Mir« tečna naročnina tl lii, ca tnosematvo 15 Ut — Uredniitvoi K.opftarJeva ulic* 6/111 — Uprava« mu je ostala brazgotina od udarca trde solske peresnice. „ • Pred Š€6timi leti je Lukova žena debila nekaj dote, ki ji jo je izplačal njen brat. Ni bilo veliko, če bi se pa dalo na pravo mesto, bi tudi mala vsota nekaj zalegla Luka ni imel nikoli ničesar, le žago, oblič in nekaj drugega mizarskega orodja. Učil se je v mestu in bil sprva dober mizar, pozneje pa je začel jx>pivati in je z dneva v dan bolj propadal. Tedaj sta z ženo kupila košček njive, na kateri sta zgradila sedanjo butano kočo. Na drugem koncu, proti cesti, jima je ostalo še toliko prazne zemlje, da sta razpela nanjo majhen vrt. Druge zemlje pa nista imela. Za zemljo in kočo sta potrošila vso njeno doto. za naprej bi pa morala pljuniti v roke, da bi kaj prislužila. Prve dni, ko sta se preselila v kočo. je imel Luka še veliko naročil. Oblal in žagal je od jutra do večera. Prvi hip se je zdelo, da bosta kljub revščini dobro 6hajala. Skoraj preobložiti so ga hoteli ljudje z delom. Večkrat je tarnal, da ne zmore; 6in je hodil še v šolo in mu nihče ni mogel pomagati. Vzel je vajenca, ki ga je že po nekaj mesecih pognal od hiše. ■ Žena se je pehala od zore do mraka za delom pri kmetih, kjer je morala vzeti ogone za krompir in koruzo, pa jih je odsluževala z delom. Tako je bil vse dneve v poletnih mesecih sani doma. Celo otroke, ki so 6e mu po desetih letih spet rodili, je jemala žena večkrat s seboj na polje. Kdo pa naj bi doma skrbel zanje? Možu bi jih ne mogla pustili, vsaj tako malih ne, ko si ne vedo poiskati še niti vode. On se ni brigal zanje. Naftde, ki mu je bilo tedaj desel let, pa je zahajal na pašo k premožnejšemu kmetu in ga že tedaj ni bilo ves dan doma. Luka je doma kar sredi dneva vrgel oblič iz rok in jo mahnil z denarjem, ki mu ga je kdo pred nekaj minutami komaj prinesel, v gostilno pri cer- o Javornik - HokopUo* oe vračamo - »Slovenski dom. **ha|a <*•> delavnikih ob IJ - M** Kopitarjeva ulica k Ljubljana - Telefon »ter 18-01 de 40« - Podražita, No*« Dobro je računal: delavce ali pa vsaj hlapce bi p* vendar lahko imel fjod njeno streho. Večkrat ga je kar sitil z vinom in še drugi so pili na njegov račun. Tako je mogel vedno bolj in bolj za6ajati 6voje grabežljive prste v dom, ki ga je trgal otrokom, nedolžnim otrokom in še bolj rušil družino-Otroci so bili spet pri kapeli. Stari Luka je bj; ta dan že od jutra v gostilni in se zalival. Sreai pof>oldneva, ko je 6once sipalo roje žarečih žarkov na zemljo in ko leži vse potie _ najbolj P°' kojno so se otroci naveličali valjanja po trav1. Kakor pijani 60 se opotekali od gladu in se za^ ganjali drug v drugega Niti govoriti 6e jim dosti ljubilo. Prevzela jih je moreča soparica. Najstarejša, šestletna Rozika, je čepela njivi in obirala s klasja ržena zrnja ter jih devaia I ’ i< Priola, ko io i< I mlajša girica »praSala. « I«