41. štev V Ljubljani, v čeirtek 15. aprila 1880. Letnik VIII. Imeratl se sprejemajo in vetji tristopna vratu: 8 kr., če ae tiska lkrat, ii it m i» ^ »» „ i, „ n 3 Pri večkratnem tiskanji k i«dn primerno zmanjša. R ok o pl «I te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N iročnino prejema opravni&tvi > (administracija) in ekspedicija na Dnnajski cesti 5t. 16 v Medija-tovi liiši, II. nadstropji. Po poŠti prejemir veli« : 7.a ceio leto . . 10 gi. — kr ta poiieut . . 6 — „ la četrt iet» . . » ' 50 V administraciji velja: Političen list za slo v en sK I oaroO. 7.h ceio leto . , 8 gi. <0 t* r.a poi let» . . 4 „ 20 gL za četrt ieta . . 2 „ 10 „t V Ljubljani na dom pošiijadv^ veliA 60 kr. več na ieto. Vredništvo je v Medijatovi liiai štev 15. Izhaja po trikrat na teden n sicer v torek, četrtek in soboto. Govor slovenskega poslanca Herimi v državnega zbora 65. seji o razpravi državnega proračuna za I. 1880, (Po stenogrufičnem zapisniku.) (Konec.) Ker je država nenaravna, mora na Dunaji tudi politika biti taka, da ob nji ne more dolgo obstati nobena skupnost. To je politika brez ljubezni, brez moči in resnice. Pogum imajo le proti vdanim (lojalnim) narodom. Bog plačuje dobre, a kaznuje hudobne. ,,Država" pa narobe ravna. Nikjer ni sledu o vravnBjo-čem , posredovajočem , blagodejnem delovanji najviše oblasti. Nam po deželah je treba trdnih podlag, nam je treba odkritosrčnosti, dobrovoljne pravičnosti, pogumnosti, sploh, pameti v politiki. Tega nam pa država ne more dati. Ko bi oblekla se s temi čednostmi, hipoma je ni več. Dežele se brez velike škode nadalje ne morejo dajati vladati vedno menjajočim se ministrom dunajskim ali marveč temu ali onemu sekcijskemu načelniku na Dunaji. Saj niso več mladoletne in brez pravic in se morajo same upravljati po svojem deželnem gospodu. Vse te reči in še druge gredo v dtželne zbore in se le tam spodobuo rešujejo. Veliko jih je bilo že rešeuih samo po kaki novi vrav-navi. Če bi bili mi praktični, bi ves počasni državni aparat: okrajna glavarstva, okrajne odbore, okrajne šolske svete, okrajne davkarije in notarjate v kot vrgli, na nj h mesto pa v vsakem količkaj obširnem okraji postavili samo eno gosposko. Ta edina , po okrajnem svetu podprta in po viši okrožni gosposki nadzi- rana okrajna gosposka, ki bi ob enem lahko od občin prevzela krajno poKcijstvo in oskrbovala zavarovanja opravke, bi bila ob enem tudi hranilnica in posojilnica , ki bi zajemala iz sirotinskih iu depozitnih denarjev, iz prostovoljnih denarnih vlog prebivalcev in iz zaloge deželnega zaklada ali če treba tudi z drugih posojilnic in bi toraj lahko in tudi namen imela, prebivalcem v zadregah naglo in ceno dajati posojila. S trm bi bilo pregnano oderuštvo, ravno tako bi bila rešena vprašanja o zavarovanji, poštnih hraniln cah, notarijatu in posilnem legaliziranji ter o zadavkanji po-Bojiln ce. Še več! Po malem odškodovanji v denarji, ki bi ga okraj dobival za oskrbovanje onih opravil, bi se nabral okrajni zaklad, ki bi t-časom tako narastel, da bi se lahko vsi upravni stroški okraja z njega poplačevali. Pri taki gosposki bi imel od vsega sveta zapuščeni kmetič zopet zaslombo, kakoršne Se takrat ni imel, ko je bil podložen grajščaku. Cerkvene, narodne in jezikove zadeve ne gredo pred cesarstvo. Za odgojo in izobraženje svoje mladine bomo skrbeli mi, v tem si z Dunaja, kjer je najslabše navadno ua vrhu, prav nič ne damo ukazovati. Uradn ke za svojo deželo si bomo izbirali mi, deželo svojo bomo merili mi, davke določevali, razdelili in pobirali m>. Za svojo varnost bomo skrbeli mi in vse to bomo zadeli najmanj vsaj tako dobro, kakor država ali , gospa država." Pri tem bi se znebili tudi vničevajoč h nas deželnih doklad. To bi bile priproste in naravne naredbe, podobne onim pred 1848. letom. Jaz sem videl tiste čase, bilo je veliko dobrega, kar bi se bilo moralo ohraniti. Uradovanje je bilo lahko, naglo in cen6, uradniki prav pridni. Notarjev ni bilo, pravd, advokatov in posojilnih dražb le malo. Priklade za občine iu okraje bo bile jako male, in skoro vedno ene in tiste. Deželnih doklad nismo imeli in tudi cesarski davek ni bil ravno prevelik. Javna varnost je bila skoro povsod dobra, hudodelstva, prestopki in samomori so bili silno redki. Ljudstvo je imelo denar in tudi grajščakom in uradnikom se ni slabo godilo. Vse pa je prevrglo se, ko je država še zadnje ostanke podedovanih šeg po deželah s stola vrgla in se še celo na najnižje stole sa-mosvojne deželne uprave VBedla. Zdaj je vse narobe, prav kakor da bi bile vse sile pekla ušle med nas, pa je še vsak dan huje. Vse to ima dunajska centralistična politika na vesti. Naj opomnim tu še nekaj, kako žganje razdeva ljudstvo. Država zoper to nič ne stori in ne more nič storiti. Tu morejo pomagati le posamezne gosposke, če bi za to imele oblast. Ako prašamo, kako bi prišli iz te doline solz, se pokaže, da bi le najviša vlada mogla po boljšem spoznanji, dobri volji in s potrebno ostrostjo izstopivšo reko v prejšnjo mirno strugo nazaj Bpraviti in nas rešiti od „države", od dunajske kancelijske gospode (birokracije). Saj ni nobenega dvoma o tem, da bi deželni go-Bpodar imel pravico, zmeniti se b cesarjem in deželami, kako bo v deželah gospodaril, dunajskega državnega zbora bi mu pa o tem ne bilo treba prašati. Ker je pa že vse zagrizeno v ustavo, naj se izvrši tudi vse po ustavi, kar je potrebno. Krona naj naroči vladi, da ima podati državnemu zboru predlog o samostojnosti dežel, po Petelinov Janez. Povestica iz ne šc preteklih časov. VI. Izdnjica! (Dalje.) „Vam smem ponuditi kozarec, gospod?" — pravi Potokar 111 ponudi gospodu župniku svoj do vrha napolnjeni kozarec. Ta ga prime in napije: „Bog vas živi, očo Potokar! Ste tudi vi tu?" „Sem le nekoliko pogledat prišel iu ravno mislil iti" — odgovori Potokar. „In glejte no, me veseli" — prične gospod župnik, ko zagleda Janeza — „tudi gospod Petelinov Janez jc tu. Pozdravljeni ! Ste prišli gotovo zavoljo domačih zadev?" Janez, tako ogovorjen, ni prav vedel, kaj bi odgovoril. Zato izprazni svoj kozarec iu med tem mu šinejo v glavo besede: „Čemu to vprašanje? Saj veste vi najbolje, kako je pri nas. Skoro bi jaz prašal, kako da ste vi prišli med našo družbo v to nizko sobo, v kteri vas gotovo še nikdar ni bilo." Te besede narede splošen molk, ker vse pričakuje, kaj bo gospod župnik odgovoril. Posebno hudo gleda Miha, ki ga pridno srka in sc mu pozna, da ga ima že nekaj pod kapo. Gospod župnik se nasmeje, vzame z žepa smodko, jo prižge in veli krčraarju: „Dajte migapoliček. Seri slišal, da imate dobrega, in bi ga rad jiokusil. Pri dobri kapljici sc da bolje pogovarjati in tudi poslušati. Jaz mislim, da nimate pogovora, ki bi ne bil za vsaccga poštenega človeka." Zopet tiliota. Janez grdo gleda, a za besedo 110 odpre ust, zato prične vnovič gospod župnik, obrnivši sc proti Janezu: „Gospod Janez, vi ste prišli najbrž z mesta, toraj nam bote lahko povedali od tam kakih novic?" „O , d;i" — reče Janez , kterega je bil Miha žo pod mizo z nogo, na mizi pa s ko-molcem dregal — „novic dosti, pa nc vem, če bodo vam všeč." „Zakaj ne?" — odgovori župnik mirno, — „Baj smo tukaj navajeni že novic dobrih in slabih." „Mojc novice vam gotovo ne bodo po vo- lji" — nadaljuje Janez — „morda ste kaj brali o volitvah, ki se imajo vršiti?" „Kaj pa da, saj moramo brati vse to, da moremo ljudem, ki ne bero, povedati pravo." „To se reče" — pritakne Miha — „da se ljudje sleparijo." „Boš tiho!" — se zagrozi Potokar in vstane, a gospod župnik ga potisne na stol uazaj in reče: „Kakor je videti, ste vi, Janez prišli sem zapeljevat ljudi, da bi volili liberalca nemšku-tarja. Bili ste že po več krajih v enakem poslu in opravili s svojim jezikom in svojega gospoda denarjem kolikor toliko." „Da" — reče Janez temnega pogleda — „niso več tisti časi, ko so črnuhi gospodarili in ukazovali." „Niso ne" — sc grozi Miha in nekteri drugi trkajo s kozarci ob mizo. V tem sc odpro vrata iu v sobo stopi — — oče Petelin. Zvedel jc bil že, ko jc domii prišel, da je Janez tu, iu to ga je zapeljalo j v Jurjevo gostilnico, ktere prej še ni nikdar znotraj videl. Težko je popisati prizor ta. Janez , zagledavši očeta , je omolkuil , drugi kteri se oblast državnega zbora omeji na gole zadeve vsega cesarstva , deželnim zborom pa nazaj po krivici jim odtegnjeno pravico: voliti poslance za državni zbor. Skrb najviše oblasti bi bila. tako predlogo spraviti do sklepa v tem državnem zboru in če ne v tem, pa v kaktm drugačnem. Skoro bi pa jaz trd.l, da bi celo ta državni zbor sprejel tako predlogo s potrebno večino dveh tretjin. Vsaj jaz si ne morem misliti, da bi bil med nami kak izdajalec svoje dežele — vsaj s Bvojo vednostjo ne — in če bi bil kteri, morda bi mu njegovi volilci pravo pot pokazali. Nič druzega ni treba, ko da se poduče liberalni krogi, ki so, kakor vsak ve, v državopravnih reči h ravno tako bistrega očesa, kakor v cerkven h. Konca odločitve je pa tudi res treb?. Narodi in stranke se ne poravuajo in ne prepirajo same med seboj , prepira dolgega med nj:mi nc bo konca, ako ga ne razsodi najviši sodn k. Zakaj ni še tc razsodbe? Nravno ni dovoljeno sodbe ne izreči. Ni dosti ne, če se sem ter tje spusti kak izrek o tem , naj se naredi mir in sprava, ker ta more tem manj izdati, če bi se morda ob enem V3i narodi napihili drug proti drugemu, da se j h po tem lahko vse brzda in sili narode in strankp, naj boljše moč, ki bi bile za dela miru, v medsebojnem boji pokončati. Prepir narodov in strank ni nič naravnega, nč potrebnega, ampak zbuja in vzdržuje ga dunajska politika. Vi, gospoda na levi strani, vi ste postavili se za ustavo centralistično, kakor je zdaj, za ustavo, pod ktere dobrotami narodi gredo na kant. Vi podpirate sistemo , ki ni ne duhovita, ne nravna. To je žalostno in nrhva-ležno početje vaše. Prav za prav vi ne bi imeli pravice, pritoževati se 7avol]0 splošne revšč ne in bede, saj ste tega tudi vi krivi. Pač pa bi morala biti viši oblasti skrb, Btrauke odgojiti, poboljšati in jih prid..biti za dobro reč, ne pa rabiti jih za dtuge namene. Ooi gospodje, ki so nedavno s svojim glasovanjem obvarovali državo velike nesreče, nekega (Hohenwartovega) ministerstva, ti naj bodo mirne vest;, ker jim tako ne more biti neznano, da pravi značajni možje imajo na Dunaji le malo upanja priti do veljave in više stopinj'3. Konservativci in narodnjak', ki so enkrat o drugi dobi biii tu že v večini dveh tretjin, dokler jih niso razpodili, na Dunaji še dolgo niso „za dvor", kf r za centralizem,, cesarskega'1 papeža in zatiranje Slovanov niso pridobiti. Da bi se jih ognili, se postavijo , nad stranke". Prosto cesto sporazuma , ki so jo takrat odprli, so zopet zapahnili in to gre zmiraj tako naprej, da ne moremo priti do miru, in tako je pešanje, v kterem tič mo, vedno eno in isto. Tako daleč so prišli s politiko „na pol in pol", da nihče več ne ve, kako in kaj, da nobeden drugemu več ne upa, da nihče nima vtč veselja do pravega dela in da vsi skup skoro obupujejo nad Avstrije prihodnostjo. Gonijo nas k spravi, pa ne marajo spo-razumljenja. Kdo li to razumi I Sprava bi bila že prav, ali s spravo ne morejo pričeti narodi iu stranke, 8 to mora pričeti viša oblast. Kjer se je ta spravila z nravnostjo (moralo), tam se spoštuje vsako pravo, vsak je varen v svojih pravicah in vsakega prepira je ob samem sebi konec. Naša gospodarska in nravna beda je le nasledek politične bede. Najprej se je lotiti državopravnega vprašanja. Prvo je, da se pre-viže sistema, vse drugo je manjše važnosti. Avstrija je nekaj mesecev že trdnjava za pravico in svobodo; toraj je pričakovati, da bodo ua Dunaji vcnlar enkrat začeli spoštovati pravice dežel in narodov, či pa ne, bodo narodi vsaj vedeli, kdo in kaj je prav za prav Krivo vse te nesreče in Biromaščine. (Potem se spusti govornik v splošne času primerne besede o dolžaosti vladajočih in vla danih iu konča:) Kar sera z vsem tem hotel reči, je to: Z drž-ivo brez Boga, s politiko brez nravnosti (morale) ne pridemo daleč. Kdor odpade od Boga, zlorabi svojo oblast, s tem se spridi ljudstvo; in da tuli oblasti ne bodo brez kazni, jih Bog zmede na u.nu tako, da se jim pravica krivica, a kriv ca prav ca zdi. V rokah tak h oblasti postane država neka reč, ki se za pravico nikjer ne zmeni, psč pa ua vse stran' krivico dela. Take oblasti, ki se za Boga ne brigajo, se lotijo tudi liberalizma in verskega (kulturnega) boja in s tem spravijo svoje narode v grozno nesrečo. Take oblasti tudi po krivicah, ktere so že storile in ktere mislijo J še storiti, in po nezaupnosti, ktero zbujajo zoper sebe, silijo svet, da mora biti orožja ves nataknjen. Nezvestoba vjiolitiki vabi sovrež u ka z orožjem v deželo. Ljudje ne morejo si pomagati pri tem, a morajo spriditi se; ali božja previdnost pokaže v čas h prst in svari, predno svojo sodbo tudi nad oblastuijami spolni. Zato naj b;, kakor Bog svet, vladali tudi vladarji narode, ne ravno po svojih mislih in volji in kakor bi jim več dobička kazalo, ampak po večnih jeklenih postavah pravice in resnice. To je edino pravi temelj politiki miru iu sprave. (Govorniku je bila burna pohvala ob koncu m pogosto med govorom.) Državni proračun. Žilostno je res fiaančno stanje Avstrije, ker vkljub tako visokim davkom nikoli ne moremo iz deficita ven priti. Imeli smo dvanajst let miru, in še v tem mirnem času smo dolgove delali, namesto da bi jih poplačevali. Čudna, prečudna je taktika nemških liberalcev, ki sedanjo vlado zavoljo deficita napadajo, ter zahtevajo od nje finančai program, in leka za vse naše gospodarske rane ! Saj ta vlada gospodari komaj pol leta, in v tem kratkem času vendar ne more popraviti vseh grehov in napak prejšnjih liberalnih vlad. Prav dobro jim je vse to grofKIam Martinic v državnem zboru' povedal. Ou je tudi povdarjal, da le v avto-nonrji je mogoče najti sredstvo, da se bo dalo kaj prihraniti ; vsemogočna in draga centralistična b rokracija naj se kolikor mogoče odpravi, iu dežele naj se vladajo in upravljajo same. Mi emo o tem že pisali, vendar ne bo odveč, ako stvar še enkrat v razgovor vzamemo. Koliko bi se dalo pribran ti pri raz! čnih ura-d.h! Ko bi župani sami davek pobirali od svojih sosedov in občanov, koliko davkar»kih uradnikov postalo bi nepotrebnih 1 It kli smo že, da je institucija okrajnih glavarjev čisto nepotrebna, ker ta posel memogredč lahko okrajne sodnije opravljajo, kakor je bilo prej. Če imamo ž? deželnega g'avarja, čemu je potem še deželai predsednik? Eden od obojih ie nepotreben. Sodnije bi si tudi lahko delo olajšale, ko bi manjše razsodbe kar ustmeno izvršile brez protokolov in pisanih „urteluov". Že poslanec Herman je povedal, koliko nepotrebne pisarije je zavoljo ti ga, ker je povsod dvojna oblast, cesarska in deželna. Mnogo reči, ki spadajo zdaj pred sodnijo, bi lahko kar župani razsodili. Vzemimo, Ptter reče Paviu: j „Ti si falotl" Pavel ga gre k županu tožit, so vprli oči v oba in če bi ne bil gospod župnik vstal in ponudil sedeža Petelinu tik sebe, bi bila tihota morda spremenila sc hipoma v hude besede , ktere so Petelinu že z ust gledale in bile Janezu namenjene. „Jurij, šc vina na mizo I" — ukaže Janez, kteremu je ta prizor neprijeten. Nekaj časa ni nobene glasne besede, pač pa zbadljivo šepetanje pri Janezovi mizi. To jc pa Mihi neprijetno, zato vzdigne kupico s klicem: „Živijo naš poslanec dr. Zvitovičl" Tri oni mizi zazvonc kupice, da jih par z rok pade, Miha pa pristopi k tej in pomoli svojo kupico Potokarju in Petelinu. A Petelin maline po roki Miho, da mu kupica na tla pade, in reče: „Pojdi sc solit ti in tisti, ki ti jc natve-zil tega doktorja; če jc prav moj sin, sta oba cnc vrednosti. Ste dosti neumni vsi, ki poslušate mojega spridenega sina." „Mirno, tiho, oče" — svari gospod župnik — „govorimo z ljudmi prav mirno, da nc bo kakega hujega prepira. Jim bom jaz po domače razložil to reč." Po teli besedah vstane gospod župnik in nagovori može ter jim razklada, kako sc jc zdaj jelo širiti brezverstvo , kako drugod hočejo gospodariti juti jc, pri nas pa nemškutarji in njiin podvrženi ljudje, in da jc vzlasti Slovencem treba držati sc svojih skušenih poštenih mož, nc pa segati po drugih šc nepoznanih ali pa ccló slabo znanih, kakor je posebno dr. Zvitovič, o kterem je slišati, da sc za ta okraj z vso silo ponuja. Kar jc gospod župnik govoril, bi bilo padlo gotovo na boljša tla, čc bi nc bilo Janczevega vina vmes. Stari Potokar je vstal in rekel: „Tako bodi, kakor ko gospod župnik povedali. Kaj maramo ini za tiste novotarije! Naj počno drugje, kakor se jim zdi , mi sc bomo pa starega držali: svoje vere, svojega jezika, svojih navad in svojih duhovnov. Kur nam bodo ti svetovali, po tem sc bomo ravnali, ker skušnje nas uče, da jc bilo to vselej šc najbolj prav. Jaz sem ob takih skušnjah star postal in slabo nc mi šo tudi ni nikdar godilo. Bodimo pametni 1" Ali v tem je že Janez vstal in z besedami: „kaj se bomo onih bali", začel razkladati na dalje svoje misli. To pa žc ni bil več navaden govor za kmete, jc že predaleč segal v više kraje in ko ga jc končal z besedami: „proč s farji", je skočil oče Petelin kviško in zaupil na ves glas: „Kaj si rekel?" „S farji proč, čc niste dobro slišali" — odgovori Janez ves vroč. Oče Petelin, kakor je bil že star, sc zažene proti sinu , da bi ga čez mizo zgrabil. Pri tem sc podere miza proti Janezu iu pade na-nj in morda bi bilo zdaj zgodilo rc še kaj druzega, če bi se nc bilo posrečilo gospodu župniku Petelina spraviti s krčme. Za njima so šli vsi poštenejši, drugi pa so šc ostali pri Jurji. Domu grodc jc 1'ctcliu grozil sc jeze ves zelen: „Da jc to moj sin! Saj ni. No, danes smo mu žc zasolili, da od doma nc dobi nc krajcarja več." Gospod župnik pa jc zdilioval: „Tako lepa edinost jc bila do zdaj v naši fari! Zdaj pa jc ta nesrečni Janez zascjal ljuliko raz-pora in Bog daj, da bi nc imela sadu!" (Dalje prih.) župan obsodi Petra na 5 gld globe v ubožao kašo, in če Peter ne plača, ga zapre župan v obč nsko keho za en dan; kaj je k temu treba druge sodnije? Ali pa Jaka je Janezu dolžan 10 gld., župan rt če: „Plačaj mu jih, če ne, ti bomo kravo prodali !■' Ali je k taki razsodbi treba toliko učenosti, ali ]e treba znati vse paragrafe, kolikor jih je v državi? Iq koliko ceneje bi prišlo tako uradovanjel Pa še ena stvar je, ktere se vsi govorniki og bajo, in to so obresti od državnega dolga. Te obresti nam požio vsako leto 130 miljonov, tedaj več , ko vsi vojaki in kanoni. Dokler se obresti ne bodo znižale, dokler bodo judovrki bankirji srkali našo najboljšo kri, tako dolgo ni mislit', da bi zamogli iz dolgov priti. Po luščanskh nazorih so obresti odrtija; ker pa so dandanes krščanski n&zeri tako zaničevani, zato se nam tudi tako godi, da so vse evropejske države tako zadolžene, da po'ovico davkov skoraj obresti požio. Če mora revež za domovino umreti, in njegov oče ali brat tudi za domovino visoke davke plačevati, kako pride po tem, da bogati bankir ne bi mtral ničesa za domovino žrtvovati, zakaj bi on ne mogel iz patriotizma državi denarja brez obresti posoditi? Kako je to, da taki ljudje ravno iz vojsk največi dobiček vlečejo? Mi smo že tako pojudeni, da niti ne vemo in ne slutimo, kako nas molzejo, kako smo jim sužnji podali! Žalosten je pogled na naše finance, pa še bolj žalostna so sredstva, ki j h centralisti priporočajo za pokritje defic ta. Tisti , rojeni iinaučui m nister" Plener ni vedel diuiega sveta, ko povišanje neposrednjih davkov I Od kodi bosta kmet in obrtuik denar jemala, da bi še vtč plačevala, ko že to breme težko nosita? Za naše finance ui druzega zdravila, ko pomanjšanje stroškov. Ponižanje obresti od državnega dolga, avtonomija in boljši kup ura-dovanje, znižanje stroškov za šole, odprav-ljenje nepotrebnih poslanstev po tujih državah, in še mnogo tak h r< č , ki nas miljone in mi-Ijone stanejo, pa bi se lahko boljši kup opravljal, to je edina pomoč, da se d.ficitu v prihodnjo iz gnemo. Centralisti zahtevajo od naše stranke, da bi kar naenkrat vse popravila, vse dolgove plačala, deficit odstranila, ljudem denarja in zaslužka priskrbela, pri tem pa ničesa ne spremenila ua prejšnji sistemi. Oai pa ue pomislijo, da naša stranka ue more nič storiti, ker niti krmila v rokah nima, saj ministerstvo Taaffe-jevo se tako malo ozira na avtonomiute, kakor ua centraliste, in hodi svojo pot. Pa tudi sedauja vlada se ne sme obdolžiti, da je sedanje slabo stanje zakrivila , saj ona je stvari že v tem stanu našla, kakoršne so. Centralisti ali ustavoverci so državne fnance v strašnem neredu zapustili, ko so odstopili, in treba bi bilo pravega Ilerakleja, da bi ta Avgiatov hlev iztrebil. V časih dobr.h letin, v časih miru so delali dolgove na dolgove, so pustili sle parjem prosto roko, da so prouzročili znani ,,krah", so denar trosili za , chabrus", za „svetovno" razstavo in take reči, davki pa so rastli; ob enem pa niso ničesa storili za avstrijsko obrtnijo, kupčijo in poljedelstvo; pečali so se le s politiko, ker so imeli s potlačenjem slovanske opozicije tol.ko opraviti, da jim ni ostajalo časa, na druge reči misliti. Zares nerazumljivo je potem takem, kako se predrzne taka stranka vladi in naš.m poslancem poduke dajati, kako je treba gospodariti. Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 15. aprila. Nasprotja strank v državnem zJtoru se ostre od dne do dne. Ministra lArlcgs-itli inTauilc sta tudi poprijela za besedo in odbijala napade centralistov. TaaiTe je rekel, a hoče braniti vse narode r njih natornib in zgodovinskih pravicah , in da je tudi pripravljen ustavo prenarediti, ako bi se potreba pokazala. li tega se vidi, da se Taaffe zmirom jolj na našo stran nagiba, To je naglašal tudi glavni poročevalec tuJgeta, Poljak Suiarzevtki, ter pozdravljal vlado ko vlado desnice. Pravijo, da to premembe v ministerstvu v kratkem pričakovati, da bo Stremayr šel, Konrad prevzame notranje zadeve, Kriegsau pa bogočastje in nauk. — Poročevalec Stnarzevski je po nepotrebnem napadal Rusijo iu hvalil zvezo z Nemčijo, dokaz, da Poljak ne pride nikdar k treznemu razsodku, da ga v vsem le Btrast vodi. Potem se je z veliko več no sklenilo, da se ima pr četi specijalna debata o bud-getu. Kromuvjtter je rekel, dasta dva ministra brez portfelja preveč, in predlagal, naj se 60.000 gld. izbriše. Pa to mu ni obveljalo. Pride na vrsto „d i s p o s i t i o n s-fond" (zaklad ua prosto razpolaganje vladi) G r o h o 1 b k i reče v imenu Poljakov, da hoče za to svoto glasovati, ne da bi s tem hotel izreči kako posebno zaupanje. Ko v als ki reče v imenu Itusinov, da se s tem denarjem Ru-sini zatirajo, da ue vživajo nobenih pravic, in da hoče tedaj on nasproti tej svoti glasovati. Taaffe reče, da je ta zaklad vsaki vladi potreben. Stranka desnega kluba je bila že prej sklenila , da hoče za dispoz cijski zaklad glasovati, pa s pristavkom , da nima do vlade pravega zaupanja, dokler je Stremayr minister. Levičarji bo vsi sklenili proti glasovat1. Pride do glasovanja in zgodilo se je nekaj, kar zna važne nasledke imeti: naših je bilo premalo v zbornici, in Nvotn Je I>Sla oclilita k fl.»4 it roti 15« £ltt*»oii}. To je velika nezaupnica vladi, in radovedni smemo biti, kaj bo Taaffe zdaj naredil? Sprevidel bo morda, da b posredovanjem med Btrankami ne gre, in odprta sta mu le dva pota: a i odstopiti, ali pa okleniti se popolnem desue stranke, razpustiti državni zbor, razpisati nove volitve in delati na to, da za-dobi močnejša vtčino; potem pa sestaviti popolnem avtonomistično ministerstvo iz desnice. Vsakako stojimo pred odločilnim trenotkom; tako ne gre dalje naprej. Nemci sami že spre-vidijo, da bodo morali Slovauom nekoliko pravičnosti privoščiti. Tako je priuesel „W. Tag blatt" v torek članek, v kterem trdi nek državni poslanec iz naprednega kluba levičarjev, da je treba spoštovati narodne pravice Slova-nonov, pa da se mora gotovo meja potegniti, kako daleč smejo terjatve raznih narodov Begati. Res je, da se slovansko gibanje ne bo več zatreti dalo, dokler ne dosežejo Slovani v Avstriji popolne ravnopravnosti, kakor jo imajo celo že turški Slovani, Srbi in Bolgari. Srečni izid angieških volitev je položaj za Slovane toliko zboljšal, da je v Avstriji Lasser-Auer-spergova sistema zauaprej nemogoča postala. Vnauje države. Rutki kancler (.»r£nkov je nevarno zbolel, in ker je že 82 let star, Be boji, da ne bo več okreval. Pravijo, da bo Giers njegov naslednik. Na Angleškem Wighiše vedno zma- gujejo, in že vdaj imajo 20 glasov čez polovično večino brez irskih poslancev. Gladstone se pripravlja na prihod v London, kjer ga bodo slovesno sprejeli. Kopčijska pogodba med Atslrljt» ia Mciiic'J