Leto LXVIL, ŠL 200
Cena Dla t<-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do SO petit vrst šl Din 2.-, do 100 vrst a. Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popast po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25j-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIOTVO LJUBLJANA, Knafl jeva nttea Ml *
Telefon: 3122, »23, 3124, 3125 in 322«
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
VODJA RAZPUŠČENEGA LANDBUNDA
O AVSTRIJSKEM REŽIMU
Hode obdolžitve podkancelarja Winklerja — prevrata v Avstriji - Pogajanja Heimvvehra
Praga, 4. septembra, h. Nemški list >Montag« objavlja danes razgovor svojega urednika z bivšim avstrijskim podkancelar-jem inž. Winklerjem, ki biva sedaj v vasi Schoppenhof pri Hebu. Dne 24. julija, je dejal inž. Winkler, sem odpotoval popolnoma v redu v Češkoslovaško, kjer sem nameraval imeti razgovore z nekaterimi prijatelji. Nisem torej pobegnil iz svoje domovine, temveč sem prišel na Češkoslovaško z rednim potnim listom. Na vprašanje o ko-rupcijskih obdolžitvah, ki jih je dunajska >Reichpostc dvignila proti voditeljem Land-bunda. je odgovoril inž. Winkler, da sedi v avstrijski vladi precej korupcionistov. Na socialne demokrate in na narodne socialiste so streljali s topovi in puškami, proti Land-bundu. ki odklanja orožje v političnem boju, pa streljajo z orožjem obrekovanja. Poleg tega se vrši ta borba še zelo strahopetno, kjer so landbundovci popolnoma brez obrambe. V kolikor niso aretirani, se ne morejo braniti proti tem obdolži t vam niti v Tistih, niti z drugimi sredstvi, ker ni nobene tiskovne svobode. Kar se zlasti tiče bivšega ministra Bachingerja, more s čisto vestjo potrditi, da ve ta idealni kmet, ki ni imel nobenega poslanskega mandata, in ki je doprinesel velike žrtve za mladino, prav tako kakor njegovi obdolžitelji, da je popolnoma nedolžen.
Na vprašanje glede njegovega prejšnjega političnega prijatelja inž. Schumvja, ki je v Celovcu izjavil, da hoče ločiti med vladi zvestimi in med korupcionisti, je dejal inž. Winkler: Kar se tiče g. Schumvja, so avstrijski politiki vseh strank soglasni v tem, da je zelo izpremenljiv političen značaj. T,«™ je še hodil roko v roki z narodnimi socialisti, ki jim pa je takoj zopet pokazal hrbet, ko je vstopil v vlado. Po svojem izstopu iz vlade, je zahteval zopet najstrožjo opozicijo. Ko se je njegova želja po zopet-nem vstopu v vlado povečala, se je v Budimpešti na agrarnem kongresu spravil z dr. Dollfussom.
Na vprašanje, ali je bil prevrat od 25. julija zgolj akcija narodnih socialistov aH skupna akcija nacionalne opozicije, je dejal inž. Winkler: Nacionalna opozicija, kar morem reči s poudarkom, ni mislila na nasilno vstajo ne samo iz načelnih vzrokov, temveč tudi zaradi tega, ker je položaj pred 25. julijem nudil absolutno gotovost, da bo zaradi vedno večjega razpadanja vladne fronte in zaradi ojačenja opozicije padel sad zrel z drevesa. Nobena formacija nacionalne opozicije ni izvedla nobenih priprav za nasilno vstajo, šlo je samo za delno akcijo majhnega oddelka, ki ni mogel počakati na evolucijski razvoj.
Na vprašanje, kakšno vlogo sta major Fey in Heimwehr igrala v dneh prevrata,
Ozadje hitlerjevskega z narodnimi socialisti
je odvrnil inž. Winkler: Kakor sem ugotovil v zadnjem času, so se voditelji Heimwehra v zadnjih dneh pred prevratom zelo intenzivno pogajali z narodnimi socialisti. Po pre-osnovi vlade 11. julija, pri kateri je Fey prišel v nemilost in so mu odzeli varnostni resor, ni bil samo ogorčen, temveč tudi odločen sodelovati z nasprotniki režima, zlasti z narodnimi socialisti, da čim prej vrže vlado, v prvi vrsti dr. Dollfussa. K temu je prišlo še to, da se njegovi slabi odnošaji do Starhemberga niso dali popraviti. Fey se je še v zadnjih dneh pred prevratom potom zelo znanega voditelja Heimvvehra, čigar ime pa še ne morem povedati, ki ga bom pa kasneje imenoval, pogajal z narodnimi socialisti. S tem je vili narodnim socialistom pogum, da o jači jo borbo proti Doll-fussu. Ne opuščam upanja, da bodo narodni socialisti iz Nemčije enkrat odprli svoje arhive. V avstrijski vladi so vodilne osebe, ki sodijo o drugih, sami pa so zelo obremenjeni. Svet bo z začudenjem d ozn al, kako daleč gredo zveze med narodnimi socialisti in najvišjimi predstavniki države, politike, birokracije in Schutzkorpsa.
Glede fc^Vv}> * >w \V je dajal inž. Winkler: Smatram to vprašanje za resnejše kakor mnoge druge. Zelo velik del naroda vidi glede na sedanje razmere v Avstriji     r   *   " " '
Rusija in Društvo narodov
Konec italijanskih načrtov o preureditvi Društva narodov — Poljska zahteva po razširjenju zaščite manjšin
Nov načrt za zagotovitev miru v Evropi
S sodelovanjem Francije in Rusije naj bi se namesto vzhodnega pakta sklenila splošna evropska pogodba o
si pomoči
ni izključeno, da bo sprejeta v obliki eno-I stavne medsebojne obveznosti o skupnem nastopu za priimer nemškega napada. Ta obveznost bi veljala za nemški napadi proti vzhodu kakor proti zapadu. Taka pogodba je povsem mogoča, ker že sedaj veže Francijo in Poljsko pogodba o medsebojni zvezi. Pogodbo o medsebojni pomoči bi podpisale malone vse evropske države in ttt'di -države izven Evrope. Vse se namreč zavedajo, kako kočljiv bi postal mednarodni položaj, oe bi Rusija odnehala od svojih sedanjih zahtev in se vrnila k politiki Rapalla
Pariz, septembra. AA. P od ep posebnega zanimanja za bližnje ra-sprave v Ženevi kjer bo šlo za sprejem Rusije v Društvo narodov, kar podpira sedaj prav tako radikalna »Ere No« vel le c kakor konzervativni »Figaro«. kažejo lkrfci vetfko zanimanje »a vtziKvta.? pakt..
»Oeuvre* pravi, da so zunanji uradi pred veilklmi počitnicami ta pakt že napol sprejeli, sedaj pa vse kaže, da ga bo težko uveljaviti- Po mnenju lista bo skušala franooska vlada najti z Rusijo način, ki naj da trajen mir. čeprav je zaenkrat še težko govorrti, kakšna bo ta pogodrta.
Rusko japonska pogajanja
Japonski predlog za ustvaritev nevtralnega pasu ob Mandžuriji se zdi Rusom nesprejemljiv
P^riz, 4. septembra. AA_ Posebni poročevalec >Petit Parisiena< javlja svojem« listu iz Moskve, da sta se japonski poslanik v Moskvi Ota in pomočnik komisarja za zunanje zadeve Stomrjakov vnovič sestala. Njun razgovor }e trajal več ur. Čeprav o tem sestanku sedaj ni mogoče zvedeti ničesar podrobnega, je vendar jasno, kakor na-'iljuje dopisnik lista, da se je tu razpravljalo o predlogu, ki ga je Ota izročil v petek komisarju za zunanje zadeve glede odstranitve ruskih in japonskih čet iz obmejnih krajev na r>arjnem vzhodu in o morebitnem porušen ju tamošnjih utrdi). Pomočnik komisarja za zunanje zadeve ni mogel dati japonskemu poslaniku na te predloge nobenega določnega odgovora, ker je komisar za zunanje zadeve Litvi nov odsoten. Važno je tudi, da poslanik Ota svojih predlogov ni predložil v imenu ja-posnke vlade, marveč v svojem lastnem.
Predlogi japonskega posflanika so napravili v moskovskih diplomatskih in političnih krogih globok vtis. Vsi ti krogi poudarjajo, da je japonski poslanik zaenkrat
govoril v svojem imenu, verjetno pa je, da bo v najkrajšem času postavil podobne predloge tudi uradno v imenu japonske vlade.
Moskovski politični krogi smatrajo, da je japonski poslanik svoje predloge zelo spretno formuliral. Po njegovem predlogu gre za to, da se ustanovi na meji Mandžurije nevtralen pas zaradi preprečenja obmejnih incidentov.
Ce bi Rusija ta predlog odbila, bi mogla japonska vlada predvsem svetom poudariti, da odbija predlog, ki hoče odstraniti sedanjo napetost na Daljnem vzhodu in zavarovati mir v tamošnjih krajih.
Moskovski krogi so obenem mnenja, da bi japonski predlog, če ga Rusija sprejme, koristfl samo Japonski, ki bi v tem primeru umaknila svoje čete samo nekaj kilometrov od mandzurske meje, d očim bi morala Rusija opustiti vsa svoja oporišča in utrdbe v Vladivostoku in v bližnjih primorskih krapa. Z vojaškega stališča bi Rusija mnogo več izgubila kakor Japonska.
23 milijonov podpirancev  j Sestanek Društva narodov
Waghington, 4. septembra, d. Po ofiei-elni cenitvi bo prihodnjo zimo podpiranih v Zed in jenih državah iz javnih sredstev 23 milijonov ljudi, kar pomeni znaten prirastek napram lanskemu leti. Vzrok za porast Števila podpore potrebnih je predvsem v tem. ker ?e kmetsko prebivalstvo na srednjem zapadu utrpelo veliko Škodo zaradi vročine hi suse. Da bo pozimi večji naval na podporne fonde, se more oklepati tudi zaradi  zvišaia splošnega  nivoja cen.
Washingt©n. 4. septembra. AA. O priliki >Dneva dela« ie izjavila miss Perkins. da eo ee sicer iz eeronekTb razlogov razmere edcer nekoliko poslabšala, vztic term fe i>» rfanpp zaooslenih z** Mr*/« več delavcev kakor pred letom dni. d očim se na meezdac izpiaoa eelo 16% več.
Ženeva, 4. septembra. w. Včeraj se je sestal finančni odbor Društva narodov k «vojemu 55. zasedanju, ki ga vodi belgijski delegat Joansen Na dnevnem redu so finančne zadeve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Danes se bo sestal odbor garancijskih držav za avstrijsko posojilo Društva narodov iz 1. 1923. V odboru so zastopane Francija Angliia, Italija. Češkoslovaška, Nizozemska, Švica, Švedska, Norveška in Kanada.
Sofija, 4. septembra. AA. Včeraj sta odpotovala zunanii minister Batolov in .finančni minister Todorov v Ženevo na zasedanje Društva narodov. Na postaji so 'e od njiju poslovili vsi ministri, odposlanec kralja Borisa in skoraj vsi tuji diplo- J matafci zastopniki v Sofiji.
Gospodarski svet Male antante
Praga, 4. septembra, d. Gospodarski svet Mate antante se bo sestal 34. septembra v
Beogradu. Program njegovega zasedanja še ni končno določen. Predvsem bo nadaljeval že pričeta dela ter zavzel stališče glede na pereča trgovinsko-politična vprašanja. Bržkone bo program beograjskega zasedanja gospodarskega sveta Male antante znatno razširjen, ker se more pričakovati, da bodo na sestanku državnikov v Ženevi določene nove smernice za trgovinsko politiko v srednji Evropi, ki se bodo tikale tudi držav Male antante.
Dr. Benes pojde v Rim
Pariz, 4. septembra. »Figaro« javlja iz Rima, da se doznava iz češkoslovaških krogov. da bo obisku francoskega zunanjega ministra Barthouja v Italiji najbrže sledilo tudi potovanje dr. Beneša v Rim.
Gospodarsko sodelovanje nordijskih držav
Oslo, 4. septembra. Na povabilo švedske vlade bo 6. in 7. septembra v Stockholmu konferenca zunanjih ministrov Norveške, Danske. Finske in Švedske, na kateri bodo razpravljali o gospodarskem sodelovanju severnih držav.
Pariz, 4. septembra. AA. Rimski dopisnik pariškega slatina« poroča, da v italijanski prestobikii uradno potrjujejo prejšnje vesti, po katerih bo Italija v Ženevi podpirala kandidaturo Rusije za stalno članstvo v svetu Društva narodov. Takšno zadržanje Italije, dodaja *Matinov« dopisnik, je popolnoma v skladu z njno prejšnjo politiko nasproti Rusin, saj je Rim zmerom naglasa! potrebo, da Rusija sodeluje v evropskem koncernu. Fašistična vlada je bila prva, ki je priznala Sovjetsko unijo. — Na drugi strani, zaključuje "Matinov« dopisnik, bo italijanski pristanek po vstopu Rusije v DN obenem napravil konec načrtom o preureditvi Društva narodov, ki so meseca decembra lanskega leta tvorili eno izmed glavnih točk italijanske zunanje politike.
Varšava, 4. septembra. AA. Kakor se doznava, bo Poljska zahtevala v Ženevi, naj se posplošijo pogodbe o zaščiti narodnih manjšin. V Varšavi poudarjajo, da mora biti ta zaščita razširjena na vse države ali je pa ni treba.
To* vprašanje postaja tem pomembnejše
v trenutku, ko se Rusija pripravlja za vstop v Društvo narodov. Ker Rusija na obstoječe pogodbe o manjšinah ni vezana, bi se, kakor mislijo v Varšavi, utegnila pritožiti pred ženevsko skupščino zaradi ravnanja z rusko manjšino na Poljskem, ne da bi Poljska imela priložnost sklicevati se na recipročnost.
Bern, 4. septembra, g. Zunanjepobrtic-o-a komisija švicarskoga zveznega sveta je razpravljala včeraj s švicarsko delegacijo %za Društvo narodov o stališču švicarske zvezjie vlade grlede vprašanja vstopa Rusije v Društvo narodov. Soglasno je bilo sklenjemo predlagati zverznemn svetu, naj pooblasti švicarsko delegacijo, da na plenarnem zasedanj-.! Društva narodov glasuje proti vstopu Rusije. Zvezni evet bo sklepal o tej zadevi v soboto, Čeprav bo švicarska delegacija za Društvo narodov dobila navodilo, naj glasuje proti vstope Rusije, ni izključeno, da za to ne bo imela prfirke, ker je mogoče, da, bo ca povabilo Rusije v Ženevo iztran postopek, ki bo onemogočil to demonstracijo.
Odmera samoupravnih doklad malim obrtnikom
Važno pojasnilo davčnega oddelka v finančnem
ministrstvu
Beograd, 4. septembra. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o odmeri samoupravnih doklad za male obrtnike in odmeri davka za avtotaksije, kakor tudi, ali so dolžni obvezniki, ki plačujejo pridobnino po čl. 59 zakona o neposrednih davkih, predlagati prijave za pridobnino.
1. Kot osnova za odmero samoupravnih doklad pri vseh davčnih oblikah služi ra-
\ zen pri davku za rente in usTužbensk em davku na dohodek do 4000 Din na mesec, osnovni davek. Ker pa je z določbo § 8 odst. 7 zakona o izpremembi in izpolnitvi zakona o neposrednih davkih od 20. feor. 1934 določeno, da služi pri malih obrtnikih v krajih, za katere veljajo določbe točke 3 ČL 37 zakona o neposrenih davkih in pri davkoplačevalcih tretje skupine čl. 42 istega zakona kot osnova za odmero samoupravnih doklad 80% letnega, davka, se ima smatrati, da predstavlja teh 80% osnovni davek, a 20% dopolnilni.
2. Po določbi čl. 42 zakona o neposrednih davkih spadajo v tretjo skupino poleg drugih avto taksiji, ako vrše obrt sami in nimajo več kakor en voz. Lastniki avto-taksijev plačajo 50% več kakor ostali davkoplačevalci iste skupine. Oni davkopla-
čevalci, ki imajo več voz, spadajo v prvo skupino točke 6 čl. 42 zakona o neposrednih davkih.
3. Davkoplačevalci, ki plačujejo pridobnino po fiksni postavki čl. 59 zakona o neposrednih davkih, niso dolžni predlagati prijave za pridobnino, dolžni pa so predlagati prijave o višini izvršenega prometa v prejšnjem letu, da bi mogel davčni odbor, pristojen za določanje osnove za odmero tega davka, ugotoviti višino njihovega prometa, kakor tudi to, ati izvršujejo svojo obrt z dvema ali več pomočniki.
Avtotaksdji in izvoščki so oproščeni plačevanja davka na poslovni promet po zakonu o taksah in jim zato ni treba predlagati prijav o izvršenem prometu. Te prijave pa morajo predlagati mah obrtniki v krajih, za katere veljajo določbe točke S & 37 zakona o neposrednih davkih.
Mali obrtniki, ki se obdavčujejo po fiksni postavki iz čl. 59 zakona o neposrednih davkih ter izdelujejo blago na podlagi uredbe o skupnem davku na poslovni promet od 14. marca 1. 1931 ter uredbe o odmeri in plačevanju davka na hiksuz od 14. avgusta 1. 1932. se ne morejo oprostiti plačevanja skupnega in lukzusnega davka na promet s tem blagom.
Zopet poplave na Poljskem
Krakov. 4. septembra, g. Mala Poljska je zopet ogrožena od poplavne katastrofe, ki bo morda še večja kakor poplave spomladi. Zaradi deževja, ki traia že od sobote, je mnogo rek prestopilo bregove. Ozemlja, ki so že spomladi zelo trpela, eo sedaj zopet pod vodo. Reka Biala, Poprat, Kamenica, Ehjnajec in Raba so prestopile bregove ter poplavile velika ozemlja. Zlasti katastrofalne eo poplave v okrajih Novi Sonca m Novi Targ.
Angleška ekspedicija v polarne kraje
London, 4. sept AA. John Rvmifl odrine z ostalimi člani svoje antarktične odprave prihodnje dni s parnikom »Penola* na Falklandsko otočje Odprava namerava preiskati nad 1000 milj popolnoma neznanega ozemlja Grahamove dežele, ki je v zvezi s Falklandskimi otoki. To bo najpomembnejša angleška odprava v antarktične pokrajine po Shakletonovi ekspediciji čez to celino pred približno 20 leti. Angleška vlada in mnoge ustanove so naklonile odpravi znatne podpore. Pokroviteljstvo ie prevzel angleški prestolonaslednik. Rvmill •n njegovi tovariši dobro poznajo polarne razmere.
Bombni atentati v Sofiji
Včeraj sta v Sofiji eksplodirali dve bombi, ki pa nista povzročili večje škode — Atentatorjev niso izsledili
Sofija, i. septembra, r. Včeraj zjutraj je v ofcraju, kjer se nahaja artiljerijska vojašnica, eksplodirala bomba, ki je razbila sipe in vrata na hiši kapetana Isajeva v ulici Kneza Karla švedskega. Poleg te hise stoji hiša generala Marin k ova. ki je bdi upokojen ob prihodu nove vlade in ki je bil šef glavnega bolgarskega generalnega štaba v času takozvane vohunske afere, nekaj časa pa tudi poveljnik orožnistva. Generala Marinkova dolie, da je kot Šef generalnega štaba dovolil, da so neodgovorni činitelji zaprli in mučili aktivnega bolgarskega polkovnika pokojnega Marin-polskega Zato sklepajo, da bomba ni bila namenjena hiši kapitana Isajeva, temveč generala Marinkova, ki se nahaja sedaj na oddihu v neki vasi pri Samokovu. 15 minut po eksploziji bombe pred niso Isajeva je v neposredni blizini, in sicer na dvorišču hiše Marinkova eksplodirala druga bomba. Zaradi te eksplozije so popokale šipe na hiši generala Bakardžijeva v ufici "Ptimitra Oregorova. General d* jev Je bfl vojni ▼
ske afere in ga dolze. da na svojem mestu ni samo dovoljeval, da so neodgovorni činitelji vodili preiskavo proti aktivnim bolgarskkn oficirjem temveč je s svojimi izjavami v Narodnem sobranju in svojim postopanjem sam omogočil to nezakonito postopanje. 2e ob pol 4. zjutraj so v diru prihiteli na mesto dogodka oddelki orožnikov na konjih, nato pa tudi vojaštva ter skupina policijskih agentov. Čeprav je bila uvedena vsestranska preiskava, krivcev niso izsledili. Domnevajo, da je obe bombi vrgla ista oseba. Glede na ta dva bombna atentata so se razširile v Sofiji dve verziji. Po prvi naj bi bdi i bombi vrgM prijatelji pokojnega polkovnika Konstantina Marinpolskega, čegar rehabilitacija je bila včeraj slovesno izvršena in ki je točno pred štirimi leti izvršil samomor oziroma bil obešen v zaporu. Po drugi verziji so bombi vrgli nasprotniki sedanjega režima ter prijateljev pokojnega Marinopolskega Oba atentata sta izzvala veliko ogorčenje v sofijskih uradnih krogih ter je bila storjena stroga preiskava.
Ogromnega morskega psa so ujeli
Ljubljana, 4. septembra.
V soboto dopoldne se je po Sušaku bliskovito raznesla vest, da so ribiči v Gra-brovi pri Kraljevici ujeli ogromnega morskega psa. Pes se je okrog 7. zjutraj zaletel v mreže, iz katerih se ni mogel več izmotati. Kljub temu so imeli ribiči težak boj, predno so velikansko morsko pošast ukrotili in ubili. Med silovito borbo je bila mreža znatno poškodovana.
Pes je vzbudil veliko pozornost zlasti zato, ker so takoj videli, da ni iz našega morja. Dolg je 7.60 metra, tehta pa 2400 kg. Ko so ga očistili in mu odstranili drobovje, je še vedno tehtal 1800 kg. Po zunanjih znakih ima vse oblike morskega psa, je pa brez zob. Izvedenci so mnenja, da je pošast ena tistih, ki žive v Pacifiku. Ko so mu praznili želodec, 10 ugotovili, da je prazen. Morski pes je najbrž že delj časa stradal in verjetno je, da ga je glad prignal v ribiške mreže. Je pa zgolj naključje, da se je zaletel v Jadransko morje
Ribiči so morsko pošast naložili na tovorni avtomobil in jo hoteli prepeljati v Ljubljano, a so imeli v Delnicah defekt. Ker se za pošast zelo zanima tudi Zagreb, je nastala med Ljubljano in Zagrebom huda borba. Kam jo bodo ribiči naprej poslali, še ni znano.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2300.40 — 2341.76, Berlin 1336.25 — 1337-05. Bruselj 796.91 — 800.85 Curih 1108.35 — 1113.86, London 166.80 — 168.40, Newyork 3312.44—3340.70, Pariz 223.90 — 225.02. Praga 141.12 — 142.98, Trst 290.46 — 292.86 (premija 285 odstotka). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8—8.10.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 4. septembra. Pariz 20.2026, London 15.0&5O, Newyork 301.375. Bruselj 71.90, Milan 27.25, Madrid 41.8750, Amsterdam 30.55, Berlin 119-86, Dunaj 67.—, Praga 12.4. V*r6ava 57.90.  B«kar«9ta t.05.
Stran 2«
»SLOVENSKI NAROD«, dne 4. septembra 1934
Ster 2C0
Konferenca
iskih zbornic
5. decembra bo po vsej državi obrtnUUd teden — Po zaključku posvetovanj si ogledajo delegati veleaejem
Ljubljana, 4. septembra.
Kakor smo že javili, to se včeraj ob 15. v posvetovalnici ZTOI sestali predstavniki vseh vodilnih obrtniških organizacij iz vseh zbornic iz vse driave k razpravi o prireditvi obrtniškega tedna, ki naj bi bil cfccembra po vsej državi in mj bi opozoril vse prebivalstvo na pomen in potrebe domaćega obrtnega stanu. Posve-vanja pod predsedstvom podpredsednika ZTOI g. Josipa Rebeka so se udeležili skoraj vsi navzoči in se je po poročilih podpredsednika Zveze hrvatskih obrtnikov g. Sedmaka fn glavnega tajnika g. Kle-menta Vučinovića zavleklo skoraj do 23., med tem se je pa seveda nadaljevala tudi konferenca zbornic od 17. do pol 21. Glede obrtniškega tedna je bilo sklenjeno, da se bo teden po vsej državi pričel 5. decembra s predavanji, priobčevanjem člankov, s predstavami v kinu, razstavami in drugimi propagandnimi sredstvi, a stroške nosijo sorazmerno vse organizacije.
Po zaključku našega lista je konferenca zbornic nadaljevala razpravo o noveli-zaciji obrtnega zakona in so bili sprejeti sklepi glede prisilne organizacije združenj in okrožnih odborov, nadalje glede poostrenih mer proti šuSmarstvu, zlasti glede zaplembe orodja in blaga. Sklenjeno je bilo tudi, naj se takoj oživotvori v zakonu predvidena institucija obrtniškega razsodišča (izborni sud dobrih ljudi), končno je bil pa fiksiran obseg obrtnih pravic in delokrog elektrotehnikov, ki so dobili obrtno pravico po starem zakonu, ki jim je dovoljeval mnogo večje pravice.
Razprava o obrtnem zakonu je bila nato prekinjena s sklepom, da se danes nadaljuje, nato se je pa pričela razprava o postopanju pri odmeri pridobnine in o davčni praksi. O tem prevažnem vprašanju je na podlagi predlogov in mišljenj vseh zbornic in obrtniških organizacij v imenu ljubljanske ZTOI poročal prav temeljito in obširno konzulent g. Žagar. Sklepi so se med drugim nanašali na razširjenje sistema pavšalne pridobnine na vse obrtnike, ki imajo največ dva pomočnika in plačajo sedaj (rjo pridobnino. V večjih krajih z davčnimi  upravami naj se
ustanove strokovni davčni odbori za ob-
davčenje obrtnikov. V vse davčne odbore kot davčna oblastva prve stopnje so doslej delegirale člane občine, v bodoč* naj jih pa delegirajo obrtniška združenja. Pri ugotavljanju davčne osnove ta obrtnike naj se ne ozira samo na zunanje znake, temveč naj se upošteva točno razmerje režijskih stroškov napram kosmatemu dohodku. Pri odmeri pridobnine naj se pri obrtnikih, ki so zaposleni samo v gotovi sezoni, upošteva le čas, ko so v resnici delali.
Najbolj živahna debata se je pa razvila pri razpravi o členu 7 .novele k zakonu o neposrednih davkih, ki predpisuje najmanjšo davčno osnovo po najemnini za stanovanje in lokal. Govorniki so navajali nešteto drastičnih primerov, ki dokazujejo nevzdržnost tega sistema, ker bi s tem nastala neznosna preobremenitev, ki bi jo gospodarski sloji ne mogli prenesti. Sprejet je bil sklep, da se zahteva ukinitev čl. 7 pri  obrtnikih    in    spet uvede dosedanji
način obdavčenja po prosti oceni davčnih odborov s tem, da ne more biti v nobenem primeru višina davka večja od prejh njega leta. Sprejet je bil tudi predlog sarajevske zbornice, da se pri določanju pridobnine obrtnikov dohodek do 4SO0 Din smatra kot obdavčbe prosti eksistenčni minimum, kakor je to določeno za usluzben-ski davek.
Davi se je konferenca nadaljevala ob 8. z razpravo o obrtnem zakonu, nato pa slede še razprave o zaščiti domače delavnosti in zaposlitvi tujih delavcev po referatu sarajevske zbornice, nadalje razprava o referatu podgoriške zbornice o sistematični organizaciji pospeševanja obrti in o referatu osiješke zbornice p uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah. Razprave se bodo zavlekle čez poldne, a po zaključku konference si zborovalci ogledajo vele-sejem, predvsem pa razstavo Zavoda za pospeševanje obrti ZTOI, zvečer ct> 21. sta pa predsednik ljubljanske ZTOI in predsednik obrtnega odseka ZTOI Dovabila delegate na večerjo v hotel Bellevue, a jutri ob 7. se delegati odzovejo povabilu ZTOI na izlet z avtobusi na Bled in v Bohinj.
tova usoda pa je ta, da mora dolgo mofafee s tovariši popravljati aparat. Kadar tečajniki ne lete ali pa na krpajo letal, ta seveda najdejo primernih rasvedril v obliki 1» gubljene ljubezni, podoknice, taroka ali pa štafetnega teka po vasi. Zabav Jkn ne zmanjka, ker sodelujejo pri teh v veliki meri tudi domačini, Id eelo upoštevajo mlade letalce. Ena od najljubših zabav je tečajnikom poleg: že omenjenega Stafetnec* teka skoai vas tudi takozv. bloški plog-pong. To Je čudovita Ura t odejah, ki ne.
koliko spominja na Japonsko igro baraki -ri.    Pri bioAkem    pdaff-pOBgu je namreč
glavni igralec prisiljen tapeti z Ifaftcevo kiihalmco Nmega sebe po zadnji plati V dobrem urtrlbanju po samem sebi Je vea stržen   te   bloške Igre.   V veseftje v
etem času pa je vdelan kot demant v prstan običaj, da ee tečajniki pod nobenim pogojem ne dotaknejo sJtoohomih pijač In se ie Bi pripetilo, da u bili avij a ličarji sa-nemarjali ponedeljek zaradi premeta« nedelje.
Brezznotorno letenje je bilo do sedaj pri nae aejMSBiari sport. Prvi so ga uvedli v svoji domovini Nemci, ki bo tu dosegli do sedaj velike uspehe. Prvi Začetek pa Js bil v nami olji domovini podan z otvoritvijo tega prvega tečaja za orezznotorno letenje, ki se asu bo prav gotovo posrečilo, da bo vesroju v bodoče kot stalna 3«takdca
ustanova mnogo navdušenih pilotov, ki bodo mala ceniti pomen letalstva kot sport, njegovo gospodaraloo m vojaško stran.
Tudi vreme
naklonjeno velesejmu
Jutri bomo
lahko govorili v sprejemni aparat in poslušali svoj glas na gramofonski plošči
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Žrtve avtomobilskih nesreč. — Samomor. — Uspeli Slovenke v plavanju. — Novi grobovi
15. avgusta sta ee peljaki z avtomobilom brata Mirko in Dominik Makovec po Water-loo Rd. v Clevelandj. Blizu 173. ceste se je hotel Mirko, ki je šofiraL umakniti drugemu avtomobilu, zaradi nagle vožnje se je zaletel v telefonski drog s tako sik), da ee je avtomobil razbil. Pri silnem karambolu je bil Dominik težko poškodovan in so ga morali prepedjiati v bolnico, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam. Pokojni je bil star 28 let, doma je bil iz vasi Gorenja fcrgjša pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 8 letL Za niim žalujejo mati in trije bratje.
Huda nesreča je doletela Janeza Kosmača v Ohicagu. Ko je šel Čez cesto, je nenadoma pridrvela neka avtomobilistka in ga podrla. Zadobil je hude notranje in tudi amunje poškodbe, zlomljena ima štiri rebra in nekoliko natirto lobanjo. Morali eo ga prepeljati v bolnico. — Tretja žrtev avtomobilske nesreče je pa postal Franc Zaje ml., ki ga je 6. jiriia blizu mesta Minturn, država Oolorado, povozil avtomobil. Ba je takoj mrtev. Za njim žalujeta poleg žene m štirih otrok tudi roditelja
V hipni diševni zmedenosti si je v Mil-vrtaukeeju, država rVisconsia, končal življenje 66 letni Josip Baudel. Ustrelil se je v glavo in je bil takoj mrtev. Pokojni je bil doma iz tižaeke okolice, — V Calumetu, država Miehigan, so pa našli mrtvega 43 letnega Matijo Sotliča, ki ee je obesil. Vzrok samomora ie biLa neozdravljiva bolezen, imel je raka na želodci. Pokojni je bil doma in. Dooliča v Beli Krajini.
Ameriški listi poročajo o vedno lep Sem napredku mlade slovenske plavalke Ane Govednikove. Nedavno ee je udeležila tekmovanja za prvenstvo USA v Detroitu, država Miehigan, in je bila prva na 200 in. Če bo ostala v tei formi, je sigurna kandi-da&nja za prihodnjo oiimpiiado. 2e zdaj je določena, da bo zastopala USA leta 1936 v Berlinu
Mavnardi. država Obio, je umrl 50 letni Andrej Zlatoper, doma iz Cerkna na Primorskem. — V Rroaklvnu, država NevvTork |e umrl 58 letni L. Rosman, doma iz Mrave pri Novem selu. Pobrala ga je jetika. — Po kratkem trpljenju je v Clevelandu rmrl Franc Rupar. star 78 let in doma iz vasi Kot, fara Rob. V Ameriki \e bival 44 let — Dperaciji je podlegla v La Sa-lhi, država Illinois. 42 letna Marija Gende. — V Cle-relandu je miri eden naših pionirjev, splo-|no znani Anton Pueeij. Pokojni je prišel fiot 18 letni mladenič" v Ameriko in je uča-kal starost 54 let Ves čas je žrvel V Clevelandu, kjer se je pridno udetetvoval v raznih slovenskih dr-jfitvih. Doma >e bil iz Stavce vasi pri Žužemberku. Za n;>im žalujejo žena in tri hčerke, — Po daljšem bo-tehanju je v Clevelandu vrmrla Frančiška Evans roj. KonciOja. Pokojna (fb bila stara 51 let, doma je bila iz Zgornjega kota, fara Žužemberk, od koder je prišla v Ameriko pred 35 leti. - V Oaagi države Weet \ir-ginia, je umrl naere smrti 46 leto i Jakob Perko doma iz Petelinja pri St Petru na Krasu. V Ameriki ie bival 90 let V starem kraju žaluje za njim mati. — 7. anrgusta je v VVestmoreland City, država PensJlvania, umrla ena naših najstarejših rojakinj Katarina šuet. stara 92 let Pokojna je bila doma is Zalije vasi. fara Poljane. — Po dolgem in močnem trpljenju je ▼ Clevelandu umrl 67 letni Lovrenc Trček, doma iz Velike Li-gonje Pri VrhnJnki. V Ameriko je prišel pred 33 leti in je težko jraral po raznih tovarnah. Pred tremi leti ee je pri delu zastrupil in so mu morali odrezati eno nogo, letos pa še drago, nato sa je smrt resila trpljenja. Umrl je v veliki bedi. — 24. julija ie Sel Anton Zupančič iz Jolieta zdrav na delo ko je pa prišel domov, mu je poslalo slabo ki ie istega vedam je podlegel kapi.
Pokojni je bil rojen leta 1879 v vasi Gam-bišce, fara št. Vid pri Stidni. Zapjstil je ženo. štiri sinove in dve hčerki. — 17. avgusta je v Clevelandu po dolgi bolezni umrl 43 letni Matija Debevc Pokojni je bil doma iz vasi Opališ pri Borovnici na Notranjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 24 leti. — V Pjeblu, država Colorado, je umrla v najlepši dobi 26 letna Ženi Jurčičevo. Poleg moža žaluieta za njo dve hčerki, &'m in starši. — V Cleveland j je umrl Jožef Pucelj. star 44 let, doma iz Grebena pri Sv. Gregorju na Dolenjskem.
LjtfbJjaoa, 4. septembra.
Iczjcmo.ma je tudi vreme naklonjeno naše m-u velesejmu, da je nehalo deževati. Na seomisou je rudu ob delavnikih živahno, privabijo koncerti, varijete in lutkovno gledališče vsak dan mnogo p ose tankov, ki imajo lepo priliko, da lahko združi k> prijetno 9 koristnem.
te v četrtek smo poročali, da se pripravlja na letošnjem velesejmu posetni-kom prijetno presenečenje, da bodo namreč lahko govorili, peli ali igrali na inetru-m en te v sprejemni aparat, potem bodo pa izdelane gramofonske plošče, ki bodo hkrati tudi reproducirane. Prvotno je bilo določeno, da bo predvajal sprejem ki izdelavo gramofonskih plošč univ. prof. In*. Osana v torek, zdaj Be je pa program te-premenil v to 11 ko, da bodo posetnlki vele-sejina prvič lahko videli, kako se Izdelujejo gramofonske plošče, jutri popoldne ob 15. v paviljonu F. V Četrtek bomo pa slišali v paviljonu J javno predavanje snemanja gramofonskih plošč. Začetek ob 115. Plošče bomo lahko odkupili po 20 do 30 Dfcn.
Agilno društvo »živalca« je vzorno organiziralo na velesejmu rastavo koz m ovac. Danes so razstavni prostori Že polji i, razstavljeni ih Je okrog 150 glav i-zbrane drobnice, ki se bodo zlasti zanimali za njo naši rejci msliii žival!   in kmetovalci.
Ribarska razstava
Ribolov, lahko rečemo. Je poklic, ki se je moral zanj zanimati že naš pračlovek.
Ribe je lovil, ker jih je rabil za hrano. Ribo omenjajo najstarejši pisatelji, o ribi govori že sv. pismo. Riba je poslastica, je postna in ljoidska hrana širokih slojev, ki stanujejo blizu morja in velikih rek.
Gotovo pa draži človeka pogled na ribo v prvi vrsti nekako tako,   da si jo želi
ujeti in si šele nato zamisli, t kakšni meri naj Je ujeta riba bolj ali manj u&it-
na. Sporedno z razvojem tehnike in proučevan jeni ribjega življenja se je povzpelo ribarstvo do neverjetne višine. H\rObiologlja, studij živalstva v vodi obče in ithiolo-gija, proučevanje rlfce kot take, omogočata, da moremo razpoznati prav vse življenjske vodne prilike. Korak naprej in smo že približali spoznanju riibogojetva. V mislih imamo sladkovodno ribo, ki se je potroši največ, dokler je sveža, ali pa jo razpošiljamo Sivo v vodi, če smo poskrbeli za kisik In temperaturo.
Kar so nam uprizorili nosi ribiči na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani, je več nego smo mogli pričakovati. Ribarska raastava ni več običajni pohod po paviljonu, temveč ima že mucejako vrednost. Prilik za študij vodnega življenja In k> virrdh metod je toliko, da se za veruje* ali daš poučiti in ti minejo ure kakor minute.
Tu je privlačnega in poučnega toliko, da morejo razmišljati šola ki starši, da ne zamudi šolaka mladina to nadvse pomembno   nazorno priliko.
Kako neki je bilo mogoče našim ribičem, da so mogli izvesti tako čudovito zamisel. Vsaj je pralo že mesec dni nebo kot ie škafa. 2 i ve ribe ni bilo videti ne na trgu, ne v trgovini. RHbičem pa se je
posrečilo naravi izviti v najtežjih prilikah toliko in tako prelestno krasnih komadov živib rib. Nazorno, nadvse naravno se nam kažejo krasni raki, ribe tn ri/bice vseh domačih vrst, vseh velikosti in v terarijih in b rež in ah, ki se niti najmanj ne ločijo od narave v prostem, živali in živaMoe, ki so v tesni zvezi z vodo v živem potoku. To je nazorna šola, ki jo pogrešamo. Zvezi ribarskih društev vse priznanje za trud, ki ga srn a jo ceniti ne samo domačini, temveč tudi tujci, ki smo jih slišali, ko so ocenjevali to prireditev kot nekaj res dovršenega.
DANES VESELA OPERETA
VALČKOV CAR
V glavni vlogi:  Maurice Chevalier. Petje, godba, smeh in zabava.
ZVOČNI   KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. url. Cene 4.50 in 6.50 Din.
Tečaj brezmotornega letanja
Bloke, 2. septembra
2e dva meseca se vrši na Blokah, v okolici Nove vasi tečaj brezmotornega letenja, ki ga prireja ljubljanski Aeroklub. Bloška planota, znana po svojem smučarskem terenu, nudi mladim, navdušenim letalcem dovolj prilike, da se spuščajo s svojimi a^parati oo grebenih in pobočjih hribovja ter se vadijo v letenju. Tečajniki, sami mladi fantje dijaki, imajo na razpolago tri brezmotorna letala (dva tipa Zogling enega tipa Griine Post). Letala so bila zgrajena v Ljubljani v delavnicah brezmotorne sekcije AerokJuba. Izdelovali so jih a/vijatičarji sami kljub pomanjkanju denarnih sredstev. Eno izmed letal je bilo zgrajeno v Kranju ter razstavljeno na lanskem ljubljanskem velesejmu, kjer so si ga imeli priliko ogledati številni obiskovalci.
Lahko trdimo, da je bil z otvoritvijo letošnjega tečaja položen temelj brezmo-tornemiu letalstvu v naši ožji domovini. Tečaj vodita dva pilota-učitelja Raenotaik Stane in MCivoj šircelj iz Ljubljane. Pod njunim vodstvom je položilo dosedaj prvi A diplomski pilotski izpdt IS tečajnikov in drugi B izpit 5. Kmalu pa se bo kader B pilotov pomnožil na 10, ker se sedanji tečajniki vztrajno pripravljajo na drugi izpit.
živl-jenje v tečaju samem je zelo pestro. Tečajniki vstajajo ob 4. uri zjutraj ter me že pomikajo z aparatom, ki so si ga bfli izbrali za ta dan. proti PiSkovcu ali Bra-datki. liri borna ki obračata svoje strme rebri proti Novi vasi. Počasi se pomikajo Krava ali France ali Posta (kraeOna imena za aparate) proti vrhu aH do srede pobočja, odkoder se prične šolsko letanje. Delo okoli aparata gre v lepem redki, fteet j tečajnikov pristopi h gumijasti, 25 m dolgi vrvi. ki je zapeta za nos aparata. Pilot sede na svoje mesto, se priveze z vezmi to posluša navodila, ki mu jih daje učitelj. Na učiteljeva povelja nategnejo nato moš-je pri vrveh gumijasto vrv. Ko Je ta dovolj nateismjena. s^pusti tečajnik pri aparat ovem repu posebno kljuko, in aparat s« v brzem zaletu odtrga od tal in zdrvi po zraku v smer in na mesto, kamor hoče pilot. Pristanek z letalom je zelo miren, kajti aparat se podrsa pri pristanku na smučki ob zemljo. Seveda se večkrat zgodi, da se izvrši pristanek na nosu, v ograji ali na smreki. V takih primerih se pilot in smreka zelo poškodujeta, iz zem lje se prikaze v vsej goloti krompir; pilo.
Španski pustolovec
Ljubljana, 4- septembra 2e pred nekaj leti je prejelo več petič-nih ljudi v Ljubljani pisma iz Španije, v katerih je anonimni pisec navajal, da Je zaradi političnih, prestopkov ujetnik španskih oblasti in da zaradi tega ne more do svojega kovčega, ki mu leži na neki francoski ali nemški postaji in kjer ima shranjeno lepo imetje, če mu kdo pomaga do tega kovčega, bo z njim delil imetje.
Kolikor znano, pri nas pretkanemu lopovu ni nihče nasedel, pač pa v AvstrijL čeprav se pa njegovemu tarnanju pri nas ni nihče odzval, je začel ljubeznivi š>panec zopet pošiljati v Ljubljano slična pisma, Te dni sta prejeli dve tukajšnji tvrdki iz Španije dva dopisa sledeče vsebine: Cenjeni!
Kot ujetnik španske vlade Vas prostei, da mi pomagate do mojega denarja v znesku 1,800.000 frankov, ki leži v kovčegu na neki francoski postaji. Seveda ni potrebno, da greste sami po ta kovčeg, temveč poravnajte samo moje sodne stroške, da bom lahko dvignil tudi zaplenjeno aktovko, ki je v njej skriti predal s prtljažnim listkom kovčega. Za Vašo usluznost in za nagrado Vam obljubljam tretjino vsega denarja, če ste pripravljeni pomagati mi, prosim, brzo javite takoj mojemu bivšemu zaupnemu slugi. Ko bom prejel brzojav, Vam bom sporočil še druge podrobnosti in tudi moje ime.
Martin
Lista Correos 647, Ribaš, Španija. Obe pismi sta v nemščini, pisala Jih je ena in ista roka. Obe tukajšnji tvrdki sta pismi izročili ljubljanski policiji, ki bo skušala stopiti v stik s s^nskimi oblastmi in jib opozoriti na prevejanega Španskega pustolovca.
Zatiranje svinjske kuge
Ljubljana, 4. se^onibra. Na veterinarskem kongresu v Sarajevu sta poročata veterinarja Petrovič in Zofi-jevski o pomenu svanjske kuge prd nas glede na ni eno zatiranje s simultanim cej>-Ijenjom. Kongres je sprejel o tem nasled-itjo resolucijo:
1. Z zadovoljstvom se ugotavlja, da se 1e veterinarsfoi vedi in veterinarskim stro-•kovn.:akom v našn državi posrečilo dobiti za razj&rjeoie stv^n-jske kuge zanesljivo in učinkovito sredstvo v simultanem cepljenju. S tem se smatra, da. je to vprašanje s strokovne veterinarske strann popolnoma režemo. Zdaj je na rTrerodajirih faktor-j-Hi, da omogočijo veterinarski stroki, da b! se moglo to sred'stvo v praksi čim bolS ackorisfe'ti v kori-st narodnega gospodarstva
2. Zarade praktičnega izvajanja tega ceoijeoja je treba i«premenitj zdaj veljavne predpise, da se vsem veterinarjem s prav-ico prakse omogoči neovirano ti ob pravem času izkoristiti to učinkovito sredstvo v borbi s svinjitko kugo.
3. Za uspeh tega dela je potreba poskrbeti, da pridejo v promet samo dobra cepiva. Za kakovost cepiva mora odgovarjati serumski zavod. V tem pogledu je tre-
ba organizirati strogo kontrolo rezuAta-tov. Ker lahko po nestrokovni rabi ceoi-va nastopijo tecške posledice i pri cepljenju živali j pri širjemju nalezljive boksam, mora bdti cepljenje in uporaba cepiva poverjena talehjčoo veterinarjem, Poskus z raznih strani, da bi se to strokovno veterinarsko delo šabJonaziratlo in poverilo Lajjkom, se najstrožje obsoja, ker lahko narodnemu gospodarstvu samo škoduje. Zato je treba uvesti strogo kontrolo nad prometom s cepivom, da bd isto ne prSSo v promet brez veteirkiarske ordinacije. Nadzorstvo nad prometom s cepivom naj se zagotovi pristojnomu veterinarju.
4. Gospodarska moč našega živinorejca onemogoča široko uporabo simultanega cepUeoja v vseh potrebnih primeril in zato apelira zbor verteriaariev na me roda j-ne činitelje, da s« povečajo raEjpoJož^Hva sredsfrva in ročen! cepivo. V zvezi s tem je treba proučiti vprašanje državne proia-vodinje tega cepiva.
Delavsko planinsko društvo
Ljubljana, 4. septembra Nači širši javnosti ni mnogo znano, da ima fjgoslovenako delavstvo poleg številnih drugih kulturnih in športnih organizacij tudi prav lepo deluioče planinsko društvo >Prijatelj prirode«. Duštvo ima svojo staro tradicijo, obstoja že trideset let in je torej v Jugoslaviji eno najetarejžih planinskih društev. Centrala >Prijatelja prirode« ie v Sarajevu, podružnice pa so ne samo v Bosni, temveč tudi na Hrva takem, v Beogradu, v Vojvodini in tudi v Slovesniii, v Mariboru, v Ljjfcijani, v Trbovlfah in v Hrastniku.
Posebno uspešno delujejo bosanske podružnice. Sarajevska podružnica ie doslej zgradila že štiri planinske koče. Prvo kočo ie postavila na obali Bonačkega jezera, ki ie najlepše jezero Bosne in Hercegovine, oddaljeno štiri ure od Konjica. Ker se je tjristični pronivt v zadnjih letih zelo razvil, je postala koča pretesna. Zato je letos sarajevska podružnica postavila ob Bo na 6-kem jezeru še eno kočo, enonadetropno stavbo. V obeh kočah lahko prenočuje nad 160 planincev. Tretjo kočo ima sarajevska podružnica na znani planini Prenj. Ker so na Prenju obširni smučarski tereni, ima koča tudi kot zimekosportno oporišče lepo bodočnost. Četrta koča ,ie na Crepoljekem, 1450 m nad morjem, tri in pol jre hoda od Sarajeva Crepoljsko je najpriljubifenejša izletniška točka Sarajeva- Pozimi je Cre-poiako pravi ra,i za smučarje. Podružnica v Zenici bo prihodnjo spomlad postavila svojo kočo na Babinem smetu. Podružnica v Tuzli vodi vse priprave in zbira sredstva za kočo na Majevici planini. Podružnica v Novem Sad j bo postavila svoj dom na Fra-ški gofi. Podružnica v Zagrebu ima za svoj dom na Slemenu že zbran danar, ki pa je za sedaj v hranilnici zamrznjen.
Podružnice v Sloveniji nimajo potrebe postavljati lastnih koč po planinah, ker je v nafiih Alpah koč že dovolj. Pač pa zbira tn podružnici v Trbovlfah in v Hrastniku prispevke za Počitniški dom ne Mrzlici, ki ie nujno potreben, zlasti za otroke iz revirja, no zimi pa kot zavetišče za s&vjčarje. Imate
že na razpolago prav lepo zemlj^Sče vrb Mrzlice, kjer sta že postavili zasilno kočo. Ze sedaj hite čez leto vsako nedeljo iz Trbovelj In iz Hrastnika velike mnnolic' na Mrzlico, kjer prebijejo nedalfo v prosti naravi, na solncu in v svežem traku. Tako opranrlja »Prijatelj prirode« v svoiem delokrogu tudi za splošnost koristno delo kljub težkim razmeram.
KOLEDAR. Danes: Torek 4  septembra kttoličanl: Roaalija.
DANAŠNJE PRIREDITVE, Kbio Matica: Kralja valčka. Kino Ideal: Na povelje tetke Onetflce' Kino Dvor: Valčkov čar. Kmo Sižka:  Maratonski tekač.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bahovec, Kon«rreani tr* 18, Hočevar, Ljubljana, Celovška 34 In TJatar. St. Petra cesta 78.
Posvetih so potrebna, da se zaslužni možje zavedajo svojih neprecenljivih zaslug. Enako so potrebna tudi odlikovanja, pa naj bodo ie kakršnakoli kajti odlikovani udje so sol telesa ne samo po odlikovanih prsih, temveč tudi oc razboritih možganih, čim bolj je člm-ek odlikovan, tem odličnejši ie njegov položaj med razumnimi bitji. Brez dela ni fela. brez zaslug ni odlikovanj.
Vsaka dobra knjiga moru imeti uvod. Tisto rusko o muhi in volu gotovo poznate, saj velja tudi za naše muhe in vole. Kmetic se vrača s polja, kjer je oral od zore od mraka. Voliča sta trudna, komaj Se prestopata z noge na nogo, saj sta bila ves dan vprežena v plug in vlekla sta, da so jima kar pene silile iz gobcev. Kmetic ju je priganjal z bičem, kar se je dalo, na vso moč je pritiskal na plug, da je rezal brazde in puščal za seboj globoke razore. Ko je pa legal na zemljo mrak, si je obrisal z rokavom potno četo in pognal utrujena voliča domu. Zjutraj še v stafi doma je bita pa sedla enemu voliču na rog muha in ker ji je ugajalo enakomerno guga-nje, je kar obsedela na njem in tako se je vračala zvečer z voličem z dela v stajo.
Z muho na rogu se prima je utrujeni volič v stajo, a tam sedi po stenah vse črno muh. In ena brž vpraša tovarihco na voličevem rogu:
— Kje si pa bila? Kaf st početa ves dan?
— Orali smol — ji odgovori maha na vofičevem rogu samozavestno.
Posvečeno mnogim muham, ki sede jas voličevem rogu in orjejo, da jim drogi pose je jo, kar sami požanjejo.
Naše gledališče
Torek 4.: Zaprto.
Sreda, 5.: Ples v Savo ju. Gostuje Mkna Balkanska iz Sofije. Izven.
Četrtek, 6.: Češka vaška skladba. Izvaja Narodopisna společnost iz Plzna. Izvan. Znižane cena
Petek, 7.: Travkrta. Izven. Znižane cene.
Sobota, 8.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Opereta. Premiera. Izven.
Nedelja, 9. ob 16.: Prodana nevesta s sodelovanjem   Narodopisne   společnosti lz Pbma. Predstava bo na letnem giedaft-5čn v Tivoliju. Izven. Znižane cene. ★
Gospa Mfcml Balkanska kot poet v našem gledališču. V sredo dne 6. septembra nastopi v opereti Ples v Savoyn ena najodllčne^tb umetnic, ki nastopajo T opereti, ga. Mlmi Balkanska iz Sofije. Lani je absorvirala z velikim uspehom par gostovanj na našem odru, trtumtfe je žela v Zagrebu, kjer gostuje tudi prav te dni. Jut rito/i nastop v opereti Ples v Savovu je njeno edino gostovanje v Ljubljani. Poje vlogo Madeleine. Opereto dirigira kapelnik frtnrtotf. režija je Sestove. Predstava je izven, vrsi se v sredo dne 5. t. m Cene zvišane operne.
Nameravani simfonični koncert opernega orkestra, ki naj bi bil 6. septembra, odpade zaradi tega, ker rrl bilo mogoče dobiti orkesterskjb materijalov ju gos lo venskih plesov, ki so izposojeni v Rum unij i In v Rlgi, kjer jih pravkar Izvajajo. Namesto simfoničnega koncerta je predstava v operL kjer se izvaja Ples v Savovn z Mirni Balkansko.
Slovanski plssl v opori. Prva prireditev iz cikla slovanskih plesov bo v četrtek dne €. L m. ob 20. uri v opernem gledališču, češki narodni običaji, ki se vnšik) v okolici Plzraa ob priliki svatbe, dalje prekrasne pestre narodne noše, pristno narodne popevke, vse to bomo imeli priliko videti in slišati v četrtek zvečer v naši operi, fitlridejansko vaško svatbo uprizori Narodopisna společnost fcz Pkcna, ki je v tem pogledu najboljša, in najisti-nitejša predstav i tel jica čeških narodnih običajev. Cela skupina Šteje nad 50 oseb. Veljajo znižane operne cene. Predprodaja pri dnevni  blagajni v operi.
Premiera operete Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Opereta je prav za prav vesela revijalna igra s petjem In plesom v treh dejanjih, katere dejanje se vrsi na slovaški zemlji. Opereta je popolnoma folklorls Ličnega značaja. lina 16 slik b naslednjimi naslovi: I. dejanje: Jutro na Slovaškem, Amerika nas pozna. Letalec je kot ptič, Krasni Tino je mojster in Zapležimo po naše. »II. dejanje: Na sejmu je veselo. Da bi le ne prišla nevihta, Sveti Anton, kaj najbolj pomaga?, Zapojmo in zaplešimo!, Ljubezen je bolezen, Sumljiva oseba. Poskusite novo vi* no in Božja pot. m. dejanje: Da te karp ne zadene, Maruša sodi pravično, Naj žive Slovaki! Opereto pripravljata ga. Vera Baletka in kanemIk Neffat, koreografija je ge. Moharjeve in g. Golovina. Premiera bo v soboto dne 8. t. m. ob 20. url v opernem gledališča.
Newto*K>va raztresenost
Newton si je hotel nekoč skuhati za zajutrek jajce v mehko. Stopi! je pred lonec z uro v roki. da bi pazil, da bi se jajce ne skuhalo v trdo. Kar je opazil lep vzorec, ki ga je tako zanimal, da je začel ves navdušen razmišljati o njem. Voda v loncu je pa vrela in vrela. Končno se je Newton zdramil iz za-mišljenosti. Brž je hotel vzeti jajce iz lonca, pa >e opazil da drži jajce v roki, njegova ura se je pa kuhala v vreii vodi.
tev 200
>SLOVENSKI NAROD«, <toe 4. Mptembra 1934
> ttšttđS Stran S.
Danes velefilmska opereta
KRALJA VALČKA
Opereta polna veselja, petja, sabave in domačnosti. Predstavlja nam boj med
Strauasom in Lannerjem. Renate Muller, Willy Fritech, Pavel Horbiger, Bose Barsony. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. Predstave danes ob  4., 7 Vi In 9 H url
Elitni kino Matica. Telefon 21-24*
DNEVNE VESTI
Uradne ure v državnih uradih. Po
<*rredibt min.; trškega sveta trajajo uradne ure v državnih uraditi od včeraj od 8 do 12. in od • 15. do 18. t— Velik u^neh slovenskega fotoamaterja
v inozemstvu. V Luzernu v Švici je bila od 14. nilija do 5. avgusta velika mednarodna razstava umetnostne fotografije, ki so za njo IsfOamatetii 30 driav poslali nad 300) svojih del. Razsodišče za sprejem slik na razstavo je bilo silno strogo in je razstavilo le 452 mojstrovin v resnici samih znanih fotografskih umetnikov, ki ie pa med njimi seveda naravno največ Švicarjev. Med razstavi jalci so najslavnejši mojstri vsega ev**-ta, ki eo z večino razstavili tudi na ljubljanski mednarodni razstajvi fotojrrafske umetnosti, in konkurenca za nagrade fe bila nadvse ostra in težka. Nagrad je bilo prav malo, vendar ie razsodišče odlikovalo ljubljanskega fotoamaterja in znanega Člaua Fotokluba g. Anteta KorniČa t bronasto medaljo za tudi v Ljubljani znano fotografijo .»Reber v zimskem eolncu«, poleg te slike Je bila pa razstavljena tudi že znana njegova »Kavarna«. Ante Kornič je bil edini jucoslovenski amater, ki so bila nje-sova defa sprejeta na razstavo, čeprav je svoje stvari poslalo ve? naših amaterjev. Odlikovanje pomeni spet priznanje Svetovnega fora. da je naša fotografska umetnost na višku, ziniti pa. da ie nos Ante Kornič med najboljšimi fotografskimi umetniki vsega Sveta, se; |S t idi že na drugih razstavah dobil več odlikovani- V zvezi s tem zasluženim visokim odlikovanjem je velika pariška revija ~La Revue Moderne illustre des Arts et d la Vie« g. Korniča s čestitkami pismeno naprosila za razne podatke, da o tem našem fotografskem "imetniku objavi večji Članek s rer>rod u kepami njegovih del. Piav prisrčne čestitke!
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, led* vičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki
trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenćica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Prodaja dolenjskega gradu. Idilični
gradiček Smreko pri Vnsji gori je 6edanji lastnik 5. Petrič, vpokojeni ravnatelj ljubljansko poStne direkcije, prodal za 275.000 Din mlademu dunajskemu industrijalcu g. Petru vit. pl. Klarwillu, ki bo tu najprej preživel medene tedne, nato se pa stalno naselil, ko mu bodo grad in posestvo * -uredili naši arhitekti Ln sadjarski ter vrtnarski strokovnjaki. Čeprav smo proti prodaji posestev inozemcem, vendar to pot pozdravljamo novega lastnika, ki bo starodavni gradič strckovnjaSko restavri-ral in že olepšal, medtem ko drugi našd najlepši in tudi zgodovinsko najbolj važni gradovi propadajo zaradi pomanjkanja &a ohranitev velikih poslopij potrebnih sredstev. Poleg vsega tega bo pa novi lastnik o prem JI grad % dragoceno starinsko opremo in umetninami, ki jih pripelje iz inozemstva, drugi pa nenadomestljive predmete na.se stare umetne obrti in umetnosti izvažajo iz naše države čez meje na vse strani. Upamo torej, da dobimo med Višnjo goro in Stično vzorno sadjarsko in vrtnarsko urejeno posestvo, ki bo našemu kmetu z dobrim zgledom le v korist.
— Spominska pl°*ča DavOrinn Trstenjaku, v nedeljo 16. t. m. odkrije učitelj-stvo kostajniškesra sreza v Kostajnici spominsko ploščo svojemu velikemu učitelju in pedag-cgii Davorinu Trstenjaku. To bo velika nacijonalna rn kulturna manifestacija kraja, kjer je Davorin Trstenjak služil kot učitelj in zapustil neizbrisne spomine na nacijonalnem pedagoškem, socijalnem in gospodarskem polju. Na programu je tudi predavanje o življenju in delu Davorina Trstenjaka. Predaval bo znani pedagog Salih Ljubimčič. profesor učiteljišča v Zagrebu, ki je napisal pred dvema letoma zanimivo razpravo o Davorinu Trstenjaku.
— yovi slušatelji višje pedagoške šole v Beogradu. 8. oktobra se prično predavanja na višji pedagoški šoli v Beogradu. Slušatelji so razdeljeni po odsekih L (na-cijonalnf- skirpina), H. (skupina tujih jezikov),  m.   (skupina  prirodoslovnih ved),
IV. (skupina matematično-fizičnih ved) in
V. (veščine). Iz dravske banovine so sprejete v višjo pedagoško šolo v Beogradu učiteljica v Celju Karničuik Marija s. Jo_ lan da (HI.), učiteljica v Brežicah Monopoli Ana (H. s francoščino) tn učiteljica v Senovem Angela Pucelj (HI).
— Mednarodni kongres filozofov. V nedeljo je bil v Pragi otvorjen VTJI. mednarodni kongres filozofov, ki se ga udeležuje 600 delegatov iz 21 držav. Svečani otvoritvi so prisostvovali med drugimi naš poslanik v Pragi dr. Grisogono, pomočnik prosvetnega ministra Dvorkovič in prof. dr Brana Petronijevič.
— Češkoslovaški letoviščartf na Jadranu. V nedeljo zvečer je prispelo v Spit 275 češkoslovaških letovfščarjev pod vodstvom ^narektorja češkoslovaškm železnic Novaka. Včeraj zjutraj fe prispela v SpVt druga skutmia Ceh o Novakov. 80 po številu. Vv So se odpeJJUi v Dubrou-nft.
— O si ješko gledališče na j cenej še v državi. Tud osi ješko gledališče je otvorilo novo sezono in ^e obrnilo na meščane s pozivotru naj stop-: jo v krog a bon en to v. Vsak abonent ima. pravico do 50% popusta pri vseh premijerah. Mesečni abonma za premijere znaša 300 Dih v vetjfcj loži, v mali lož   160 Dim v prvih vrstah par-
terja 40 Din itd. Na balkonu stane abonma v prvih dveh vrstah mesečno za 4 premiere 30 Din, v vseh drugih vrstah pa
20 Din, najcenejši sedež v a'tonmaju stane torej za. eno predstavo 5 Din, najdražji pa 10 Djn, Tako nizkih cen nima nobeno drugo g!edai:šce v naš državi.
— Letalske tekme. V četrtek dne 6. t. m., na rojstni dan prestolonaslednika Petra, ee 'bo tudi letos, kakor vsako leto, vršilo veliko tekmovanje j u gos lo venski h vojaških letalcev za najvišjo trofejo, za zlati pokal Nj. Vel. kralja. Poveljstvo našega zrakoplovstva je že izbralo 50 najboljših vojaških letalcev, ki bodo tekmovali v treh skupinah. Središče tekem bo v Novem Sadu, kjer so se že zbrali tekmovalci. Glavno tekmovanje bo z dvose-detnimi letali Ln bo zmagovalec te skupine dobil zlat kraljev pokal. V drugih dveh kategorijah bodo tekmovala lovska in šolska letala za nagrado vojnega ministra i<n za nagrado komandanta zrakoplovstva generala Nediča. Tekmovalci bodo startali ob 5. zjutraj, tako da bodo tekme končane že popoldne.
— Zbori. Revija nove zborovske glas-bre. Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Još-ko Jaronik, zalaga pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letnik X., št. 4., je izšel. Vsebina glasbenega dela: E. Adamič: a ženka mi goste gre«, »Furmanska«, obe narodni za mešan zbor, L. Horvat: »N* ča bom več vinca piv« (koroška narodna), D. Bučar »Venček narodnih za moški abor«. Vsebina književnega dela: Z. Prelovec: P. H. Sattnerju v slovo, Z. Prelovec: Praški pevski festival 1934. Iz naših organizacij kn društev. Novosti. Razno. Iz uredništva in upravništva. Književno prilogo krasijo slike t p. H. Sattnerja, združenih moških zborov na pevskih svečanostih v Pragi in staroste POO ter vodje vsega slovanskega pevstva, ki je letos praznoval 701etnico rojstva. Naj ne bi bilo nobenega pevskega društva, nobenega zbora in nobenega pevca in pevke, ki ne bi bili naročniki na svoj pevski list! Letna naročnina le 50 Din, plačljiva tudi v obrokih, samo da je plačana na št. 12134 ček. računa poštne hranilnice
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačnost upadla, temperatura pa zvišala. Včeraj je razen v Ljubljani in MarOboTu deževalo po vseh krajih n«aše države. Največ padavin so imel; v Špiritu. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 23, v SpM'tu 21, v Lj ubijani 19.6, v Zajrretbu 18, v Mariboru 17.6, v Sarajevu 15. v Beogradu 14. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 762.S, temperatura je znašala 13.2.
— Strašna osveta po 20 letih. V nedeljo ponoči sta vdrla v biišo kmeta Dimitrija Rlstiča v sremskem mestecu Ileoi dva razbojnika m zahtevala žganja. Potem sta začela spraševati kako kaj žive domači. Ri-stieeva žena Mileva jo pa takoj opazila, da imajo opraviti z razbojnikoma. Skrivaj je zbežala z dveletno hčerko in obvestila sosede, da sta v h.si razboin ka. Prihiteli so orožrhilci in poliicrsiti, ki pa so našli na pragu Dimitrija Rrstiča mrtvega. Razbojnika sta ga uiStreJ la. Blizu h!še so naišli v konrzi mrtvega 13Ietnega Ri-srJčevega srlnčka. Famtek je hotel zbežati, ko s>ta razbojnika ustregla njegovega očeta, pa je krogla zadela tudi nJega. Gre za osveto nekega Ritstićevega znanca zaradi' osefane-
ga sovraštva starega Že 25 let
— Ljubavna tragedija v Beogradu. Včeraj popoldne se je odigrala v Beogradu pretresljiva ljubavna tragedija. Trgovski pomočnik Miroljub Banac je ustrelil svojo ljubico Zagorko Boškovič, potem je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Ona je bila takoj mrtva, on se pa bori s smrtjo. Banac je oženjen.
SAMO ŠE DANES vesela burka s HANSI NIESE
Na povelje
tetke Gustike
Smeh, zabava, grohot in veselo razpoloženje.
ZVOČNI KINO »IDEAL«
Predstave danes ob 4., 7. in 9*4. Vstopnina  Din  4.50   6.50 in  10.—
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanskemu meščanstvu. Pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se bo vršil v dneh od 5. do 10. t. m. festival slovanskih narodnih plesov v Ljubljani. Prireditev, zamišljena in izvedena v velikem obsegu, bo velikega pomena £a mesto Ljubljano, ki bo aopet imela priliko izkavzati svojo gostoljubnost in zavednost svojih prebivalcev. V zahvalo visoki pokroviteljici in počastitev številnih visokih gostov ter udeležnikov iz širne naše domovine, pa tudi skoro vsega slovanskega sveta, bo mestna občina ljubljanska razobesila na svojih poslopjih zastave, ljubljansko prebivalstvo pa se naproša, da tudi 8 svoje strani stori vse. da bo prireditev, ki bo v svoji vrsti edinstvena, imela čim lepši značaj ln uspeh. — Zupan in mestni načelnik: dr. Puc.
—llj Slavnostni sprevod udeležencev festivala slovanskih plesov, ki se bo vršil v soboto S. t. m., se bo pomikal po sledečih ulicah odnosno  trgih: Bleiweisova
— Gosposvetska— Tavčarjeva — Mlklcši-čeva — Marijin trg — Stritarjeva — Mestni trg — Pod Tramčo — čevrjarski most — Dvorsko nabrežje — Dvorski trg
— Kongresni trg — Selenburgova — Aleksandrova — Bleiweisova do velešejma — rashod na velesejmu. — Zbirališče vseh skupin narodnih noš ob pol 10. uri na let-
nem telovadi«u ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Pričetek sprevoda tofino ob pol
11. uri.
—lj Na festivalu slovanskih plesov in slovanske glasb«, ki se bo vršil med 6. in 10. septembrom V LJubljani, bo gotovo napravil mogočen vtis nastop ljubljanskih »borov Hubadove pevske župe. Nad 300 pevcev ln pevk bo v soboto dne 8. septembra popoldne v odmorih med plesnimi nastopi odipela sledeče pemni: Bmil Ada« nrič: čuj nas, zemlja! — Emil Adamič: Zdravica (moška zbora). Nato bo sledil mešanj ^bor s pesmimi: Anton F o rs ter: Naše gore, in Matej Hubad: Gor čez iaa-ro. Vse zbore bo dirigiral pevovodjs Hubadove pevske župe g. Zorko Prelovec.
—lj Vsem ljubljanskim pevskim društvom! V četrtek 6. t m. točno ob 20. uri bo v veliki dvorani Unkona skupna pevska vaja za moški Ln mešani zbor. Note prinesite s seboj! Udeležba obvezna za sledeče zbore: Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Slavec, Sloga. Tabor, Krakovo-Tr-novo, Narodna čitalnica v SlškL Bežigrad, P. H. Sattner, Sava. Ljubljana. Moste, Danica na Viču. Ker je ta pevska vaja zelo važna za bl;*njl nastop, aato pričakujemo najlepše udeležbe. Uprava Hubadove župe.
Marta Eggert —
Jan Kiepura
POROČENA
Prideta v Ljubljano!
—lj Vstopnice za prireditve festivala slovanskih plesov in slovanske glasbe v
Ljubljani so v predprodaji na razpolago. Prodajajo se v paviljonu pred kavarno Emono na Tvirševi cesti dnevno od 8. do 12. ta od 14. do 19. ure po sledečih cenah: Sedeži po 26, 20, 15 in 12 Din, stojišča po 6 Din, permanentno stojišče za vse tri !■» vedtoe slovanskih plesov L2 Din. Za operne predstave veljajo znižane operne cene, predprodaja v opernem gledališču. Vstopnice za stojišča se morajo viduo nositi. V slučaju slabega vremena se izvajajo slovanski plesi v unionakl dvorani Zato je na vsak; vstopnici za sedež označen tudi sedež v um ionski dvorani. Ker je število sedežev omejeno, naj se Jih blagovoli cenjeno občinstvo nabaviti v predprodaji.
—lj »Kralja valčka« še vedno navdušujeta naše občinstvo. Film nam pričara veselo bitko med dvema komponistoma. Godba v tem filmu nas zaziblje v veselem valčku. Renate Muller In Wllly Fritsch sta v tem filmu ljubka ln simpatična. — Za 6, t m. nam Elitni kino Matica pripravlja prijetno presenečenje. Na programu ima namreč zadnje delo Jana Klepure in Marte Eggerthove. To delo prekaša vsa dosedanja dela Jana Klepure. Tu nastopa kot dovršen igralec in rutimiran pevec. Njegov glas doni kot glas srebrne strune, a Marta Eggerthova je v tem filnnu ljubka in lepa. Oba sta se našla in združila. Da bo delo še bolj privlačno, je re*i-ser Gal lame poskrbel, da bo vedno nerodni Pavel Kemp zabaval publiko Pomaga mu še blazirani Teho LLngen in vedno veseli Pavel Hdnblger. Vsi ti skrbe, da bodo kinoobiskovalci zadovoljni m veseli, poleg tega pa bodo slišali boftansko pesem Jana Klepure.
—lj Opozarjamo na današnji koncert Sattnerjevega zbora v razstavni dvorani na velesejmu. Koncert začne točno ob pol 18. uri, Sattnerjev pevski abor bo izvajal celo vrsto cerkvenih pesmi, ki jih je složil pater Hugolin Sattner. Zbor je priznano najboljši cerkveni zbor v naši domovini in nocojšnji koncert nam bo nudil prav poseben užitek. Jutri koncertlra ob Istem času Slovenski vokalni kvintet, v četrtek pa Orkestralno društvo Glasbene Matice IjiiMjanske.
Marta Eggert —
Jan Kiepura
POROČENA
Prideta v Ljubljano!
—lj ZKD kinopredstave. V letošnji sezoni bo ZK£> predvajala niz lepih zabavnih in kulturnih filmov. Izbira filmov je bila dokaj skrbna in vestna, tako da bodo obiskovalci predstav zadovoljni. Prva predstava bo dne 14. t. m. Na sporedu je vesela burka »Veleturist«, v kateri nastopa komik Otto VVallburg.
—lj Jan Kiepura, slavni tenorist, in Marta Eggerthova, znana filmska zvezda, sta se poročila. Seznanila sta se pri snimanju filma »Pesem z neba«, kjer igrata glavni vlogi.
—lj Pevkam ln pevcem ljubljanskih zborov Hubadove župe JPS! V čotrtok zvečer ob 20. vaja moških ln mešanih« zborov v veliki dvorani Uniona. Pridite prav vse ln vsi, da bo Vaš nastop dne & t. m. res veličasten. Note s seboj. Pevo-vodja.
—lj Grafolog Karmah v Ljubljani. Obiske sprejema v hotelu »Soča«. V Ljubljani ostane do 10. septembra. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. ,
—lj Trgovine na praznik. Trgovine bo do v soboto dne 8. t. m. na praznik roj. d. Marije dopoldne odprte, na kar se kupujoče občinstvo opozarja. Uprava združenja trgovcev.
Iz Celja
—c Proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra bo priredilo Sokolsko društvo v Celju t sredo dne 5. t. m. ob 30. v Sokole k em domu v Gaberjn. Ob tej priliki se bo tudi spomnilo bazoviških žrtev. Po programu, ki obsega sedem točk, bo br. Kramar predvajal titan »Celjski župni zlet 1954«. Vse članstvo Sokola ta Sokotetvu naklonjeno občinstvo je vabljeno, da se udeleži te sokolske manifestacije.
—c Na glasbeni soli Glasbene Matice v Celju se je že pričelo vpisovanje novih in starih gojencev in gojen k. Staršem svetujemo, da vpišejo svoje Otroke že te dni, ker s« bo 15. t. m. pričel redni pouk. Vse podrobnosti so razvidne na razglasni deski na šolskem hodniku v t. nadstropju. Slomškov trg 10.
—c Dva referata o regulaciji Savinje tn pritokov. Občinska organizacija JWS Ul mesto Celje bo "priredila v sredo 6. t., m. ob 20.30 v Celjskem domu prvi redni me-
sečni članski sestanek po počitnicah. Na dnevnem redu sta zanimiva referata fi-nančmega referenta mestne občine g. dr. Dragotlna Vrečka In narodnega poslanca g. Ivana Prekorška o regulaciji Savinje in pritokov, torej od predmetu, ki živo zanima našo javnost Članstvo mestne in tudi okoliške organlsacije JNS je vabljeno, da se zanesljivo udeleži sestanka.
—c Umrli so v celjski bolnici:v nedeljo 841etni posestnik Anton Piki iz Pe-trovč ln 401etna prevžitkarlca Neža Pra-protnlkova, v ponedeljek pa 121etni Franc Korošec, sin goodnega delavca iz Dramelj. Korošec Je padel v petek doma v apneni-co in dobil težke opekline po vsem telesu, ki Jim je tri dni pozneje v bolnici podlegel.
Iz Trbovelj
— Spominska svečanost za pok. generalom Maistrom. Legija koroških borcev v Trbovljah priredi v nedeljo 9. t. m. na Sv. Planini pri Trbovljah spominsko svečanost v počastitev spomina blagopokoj-nega vrhovnega vodje legije generala Rudolfa Maistra in borcev, ki so preminuli v (borbah za svobodo slovenskega Korotana. Spored prireditve je sledeč: ob 10. uri maša zadušnica za generalom Maistrom s spominom na borce, ki so ob rojstvu Jugoslavije dali svoja mlada življenja za zibelko slovenstva, za naš tužni Korotan. Po maši zborovanje legije koroških borcev pred planinsko cerkvijo. Govorilo se bo o saslugah generala Maistra xa naš narod in državo ter o nalogah in ciljih legije koroških borcev. Legija vabi prebivalstvo rudarskih revirjev ln tudi drugih krajev naše domovine, da se žalne svečanosti v čkn večjem Številu udeleži. Prav posebno
pa vabi vse one, ki so stali ob prevratu v obramlbi naše eeverne meje, da se poklonijo spominu našega velikega narodnega
borca in vodje generala Maistra in tovarišev, ki so preminuli v borbah p<> prevratu na naši severni meji.
— športna nedelja v Trbovljah. Naša športna publika pa tudi ostalo prebivalstvo je s velikim zanimanjem pričakovalo nedeljske športne prireditve, kajti po programu sodeč bi bila to prva prireditev V takem obsegu ln s tako odličnimi moštvi v Trbovljah. Toda deževno vreme je našim športnikom in njihovim prijateljem prekrižalo račune. Nekaj športnih gostov je dospelo že v soboto z večernimi vlaki, večina pa v nedeljo zjutraj. Tekme W se morale pričeti že v nedeljo zjutraj ob 7. uri in sicer plavalne, zaradi slabega vremena pa jih Je vodstvo prireditve odipove-dalo. Okrog poldne so se oblaki nekoliko dvignili in je nehalo rositi. Zato je nastalo po cesti živahno vrvenje naše mladine. Okrog 14. ure se je pričela športna publika zbirati na igrišču SK Trbovlje, ki pa Je bilo precej razmočeno, dasiravno je precej preraščeno. Ob določenem Času sta se spoprijela prireditelj SK Trbovlje in SK Amater. Borba je bila napeta, spočetka je valovala iz polja v polje, kar je kazalo na enako tehnično spretnost igralcev. Proti koncu igre pa se je pokazala lahka premoč SK Amaterja, ki je zmagal a rezultatom 3:1. Zanimanje športne javnosti pa je bilo osredotočeno na igro »Hašk«, Zagreb in Ilirija, Ljubljana, saj se je ae celih 14 dni med mladino slišalo samo • tej tekmi. Lahko se reče. da je prišla naša mladina v polni meri na svoj račun, kajti igra med obemi iiglnimi moštvi je bila izredno lepa. Večina tako lepe igre še ni videla. Reeultat 1:3 za »Hašk«. Zaer*#v
Dan kmečke mladine
v Novem mestu
Deževno vreme ni moglo preprečiti prvega tabora kmečke mladine v dolenjski metropoli
Novo mesto, 3. septembra.
V nedeljo se je vršil pri nas prvi tabor kmečke mladine. Dopoldne je bila razstava, kamor so iz bližnje in daljnje okolice prignali kmetje živino in konje Vzlic dežju se je nabralo mnogo navdušenih fantov in deklet. Ob 11. je prispel a. ban. ki se je v spremstvu župana dr Režeka, župana šmihel-stopiške občine (2 Matka, poslanca g. Klinca, srez. nač. Logarja in ostalih odpeljal v po zadnji poplavi opustošene kraje pod Gorjanci. Sli so na Brusnice, od tod v Gaberje in se preko Stopič in Težke vode vrnili v mesto. Kmalu po drugI uri so se začele zbirati velike množice meščanov in kmetov ob obeh straneh ceste, po kateri naj bi šla povorka. Zbirališče za povorko je bilo pred podružnico »Kmetijske zadruge« na Ljubljanski cesti, odkoder je ob 3.45 krenila povorka skozi mesto. Take povorke še ni videlo našo mesto. Na čelu so jezdili fantje, za njimi kolesarji, za njimi godba in zvezni prapor iz Ljubljane. V povorki je bilo 17 voz, na katenh so predstavljali gostilno, kovače, mizarje, terice, zimski večer na kmetih, kmečko svatbo, sirarno, vesele družbe itd. Največjo pozornost pa je vzbujalo 18 Belokranjcev v slikovitih nošah So namreč oni. k? bodo pokazali svoje kolo na plesnem festivalu v Ljubljani. S seboj imajo lastno godbo, ki je ves čas veselo igrala. Z balkona mestne hiše je vzklikajočo kmečko mladino pozdravil g. ban.
Povorka je iz Kandiie krenila nazaj po isti poti mimo hotela Metropol na Loko, kamor je odšlo vfe občinstvo in udeleženci. Tu so se zbrali na tribuni: g. ban dr. Marušič. poslanec Mravlje poslanec Kline, dr. Brolih. dr. Veble, sreski načelnik Logar, žirpan dr. Rezek, ing. Zidanšek. ravnatelj Kmetijske šole na Grmu ing. Zu-panič, ravnatelj mešč. šole Mervič in predsednik pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet Cvetko Zorko. Ta je otvoril prvi dolenjski tabor Zveze kmetskih fantov in deklet, pozdravil navzočega bana, poslanca Mravljeta in Klinca ter zastopnike raznih korporacij in občin Z besedami: »Borci Gubčeve vojske so se zbudili« je vzpodbujal kmečko mladino, naj se zbere nezmagljiva, nepokolebljiva in neustrašena pod zvezinim praporom, ter naj bo ponosna nanj Za njim je nagovoril g. ban kmetsko mladino približno takole:
»Draga kmetska mladina! Kmet živi v t ■> t>i z i.^rnvr Ona j-* SjegOv* dobrotni-ca in sovražnici. Daje mu roo-5i in življenje je izvor vseh dobrin. Je pa tudi navidezna sovražnica, ker dostikrat uniči vse delo in plodove, ki jih je kmet z žulji ustvaril. Tako nam je hotela pokvariti praznik. V tem pa leži dobro, kajt; ti mladina si pokazala, da se ne ustrašiš njene sovražnosti, marveč ti krepi voljo, da dosežeš svoj cilj. Ti mladina si se zbrala, da manifestiraš svojo kmečko idejo. Ta ideja je, da se moramo zavedati važnosti kmečkega rodu, ga vzgajati rod za rodom, te lepe in dobre naše prebivalce. Vsi se moramo zavedati kmečkega rodu, ker to je zdrav rod. ki mora imeti spoštovanje do samega sebe. Pesnik Prešeren je zapisal »»Kmečki stan je zanič'van«. Vi sami ste bili krivi, ker ste trpeli in se uklanjali vsem izkoriščevalcem. Vi ste se premalo zavedali svojega stanu. V vseh j državah, naj si bo v Angliji ali Nemčiji, | dasiravno sta industrijski deželi, je kmečki stan tisti, ki tvori zdrav temelj države. Produkte usvarjate z zemljo in delom. Vse vaše dobrine so neobhodno potreone človeštvu. Človek ne more živeti brez tega, kar kmet daje na mizo. Ne molimo zastonj: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« To je ono, kar tvori kmeta kot j prvenstveni stan v državi Nemogoča je ] država, ki nima kmečkega stanu. Državo tvori ozemlje, meja in prebivalci in pri : tem mislimo na kmeta. Z državno-uprav-nega stališča smatram kmeta za bazo dr* zave. To sem vam hotel povedati. Človeštvo živi v težkih razmerah. Rešitev je v tem, da pomagamo malemu človeku — kmetu. Pregovor pravi: »Ce se kmetu dobro godif se vsem dobro godi.«
V vas je temelj države in s temi besedami v srcu morate delati. Zato v srca samozavest in korajžo Ljubite delo, ki je težko, a počitek je sladak. Prihajate na kmečke praznike. S pesmijo pojd'te ns travnike, njive in polja. To delo je sveto in najbolj zdravo. Ne v mesta, koder ne-
zdravo življenje uničuje ono lepo in zdravo kmetsko življenje. Iskreno vas pozdravljam, zadovoljen in srečen sem, da s<;m med vami. Na tej poti naprej v zmakjo!«
Banovemu govoru je sledilo viharno odobravanje in navdušenje. Delegat zveze, poslanec Mravlje, je pozdrivil množico v imenu zveze in v imenu poslinca Puclja. ki je pohitel v Savinjsko dolino med elastiko mladino, ki je tudi priredila tabor. G. Mravlje je dejal med drugim:
»Fantje, dekleta možje in matere! Poteklo je 10 let. odkar se je kmetska mladina organizirala. Hotela je odstraniti v«e ovire, ki niso dale ujedinit naše vasi, močno povezane v strankarske okove. Mladina je sklenila, da gre svojo pot in ustvari to. kar se starejšim ni posrečilo. V 10 letih Je napravila zmagovito pot. Nekoč je bilo tako, če je šel tvoj nasprotnik po desni strani, si se mu ognil na leyo, želel si sosedu nesrečo in vse gorje. Nobena prireditev se ni vršila brez pobojev, klevet in obrekovanja. Ko pa je mladina stopila na plan, so take razmere ponehale. Kmečko gibanje je v moralnem pogledu važen pokret. Gre ven s svojim vplivom in hoče doseči kmečko mladino, ujedinjenje vasi. Odkrižati se je treba starih gre-gov. »Vas je vas. brez vas' ni ničesar,« je dejal pokrovitelj Nj. Vel. kralj Aleksander. Kmečka organizacija je kulturna in socijalna. Noče rušiti, temveč z lepimi primeri prikazati in pokazati lepo bodočnost. Oni, ki zabavljajo, v našo sredo nimajo dostopa. Tu je mesto tistim, ki hočejo dela. Iz naroda za narod Prišel bo eas, ko bo država mirno živela ko se bo vsakdo zavedal svojih dolžnosti do naroda, ne pa iskal samo koristi. Mladina je zdrava kot zemlja. Pri delu ne izkoriščanja, pač pa žrtvovanje. Po tei poti naprej.«
Ravnatelj meščanske feole Anton Mervič je dejal, da mora ljudstvo ustvariti bodočnost. Kot zastopnik kmečke prosvete je omenil, da hoče kmetska prosveta pokazati, kako je bilo nekdaj, kakt> je danes in kako bo v bodoče, da se kmet ne zaveda sile, ki jo ima v sebi. Ko bi on verjel, da v svoji moči lahko čudeže dela, bi vladal svetu. Ljudje so zamudili prilike, s katerimi bi spravili v svet svojo moč. Prežeti naj bodo neomajne ljubezni clo zemlje, ki se pokaže v težkih časih. Zastave v našem mestu kažejo, da ste vzbudili zanimanje. Z geslom »-Ljubite nišo grudo« je končal svoj govor.
Ravnatelj Kmetijske šo'e na Grmu, in^. Zupanič, je povdaril, da praznuje mladina praznik veselja in da ji je poleg osnovnošolske Izobrazbe potrebna tudi strokovna. Da je napačno, če je človek preveč konservativen. Naj se gospodar ne drži tega. da bo tako gospodaril kot njegov oče. Povdaril je, naj bi ostali vsi v najboljših stikih z raznimi kmetskimi tečaji in šolami.
Zadnji je govoril predsednik pododbora Cvetko Zorko, nakar so Belokranjci zaplesali kolo. V kolo so zajeli tudi g. bana. Godba mestnega Godbenega društva je veselo zaigrala in na plesišču se je vrtelo staro in mlado. Med tem pa so razdelili nagrade, ki so jih prejeli najlepše okrašeni vozovi. Prvo nagrado DHn 175.— so dobili Belokranjci, drugo Din 100.— kovači in tretjo Din 50.— terice. Zvečer se j# vršila zakuska na čast pokrovitelju g. banu in narodna veselica v prostorih hotela Koklič.
Iz Kamnika
— L>ruštvx> poštenjakov. Kaj pa je tebe treba bilo, bo morda kdo rekel, ko bo slišal, da imamo v Kamniku poleg cele vrste društev, organizacij in bratovščin še društvo, ki se oficijelno imenuje »Društvo poštenjakov«. To društvo je sicer zaenkrat še tajno in ni izdalo niti svojih pravil, niti ne vemo, kdo so njegovi člani, vendar pa razvija že Živahno delovanje, ki pa je prav posebne vrste. Nekateri meščani, pa tudi okoličani so namreč pred kratkim pričeli dobivati po polti pisma z najrazličnejšimi razglabljanji. Pisma obsegajo dve gosto natipkani strani pisarniške pole, podpisana pa so z vabljivim imenom: »Društvo poštenjakov«. TI poštenjaki dajejo na prav edinstven način meščanom nauke o morali, korupciji, propadanju poštenosti in drugih pojavih današnje dobe. MeSčani so zelo radovedni, kdo so častivredni člani tega društva, ki skuša na tako vnet m skrivnosten način posegati v reševanje težavnih problemov našega mesta.
NAEODc, dne 4. ^gfbmJMm 1984
200
Pomson du TerraU:
113
Lepa Židovka
Roman.
— Reči hočete, da se ni nič zgodilo m da ste morda tudi sami postaLi žrtev zlobnih jezikov, kar se žal tako rado pripeti tudi v najboljši družbi. Toda govorite gospa, opogumite se končno.
— To, kar vem, gospa, vem od druge strani in vsi moji gostje tega ne smejo slišati.
— Upam, da mi boste to lahko povedali vsaj »vpričo dam.
— To pa rade volje.
Dame so obstopile grofico de Blossac in gospa de Gazin ie tiho nadaljevala:
— Govori se, da je Filipina de' Ge-tiouilhac preveč rada poslušala markiza de Mathalin in da se je z n>im speča-la.
— Z maT&Jzom de Mathalin? — je vzkliknila stara grofica, — kaj se je vam zmešalo? Saj ga sploh še nikoli nismo videle, moja hčerka in jaz ga sploh ne poznava, moja vnukinja je pa komaj kaj slišala o njegovih pustolovščinah.
— Madame!
— Kot babica ubogega dekleta vas pozivam, gospa, da mi poveste, odkod izvirajo te govorice. Če nočete povedati, vložim jutri proti vam tožbo.
Te grožnje se je gospa de Gazin zelo ustrašila in takoj ie priznala, da ji je povedala to neka dama, njej pa namestnik državnega tožilca Queyries.
— To je pa resnejše, nego sem pričakovala, — je odgovorila grofica. — Nobenega dvoma ni, da se skriva za tem podlost Lahko ste pa prepričani, da bi se nihče ne drznil blatiti naše rodbine, če bi bil moj zet markiz de GenouiHhac še živ. iMe smo same slabotne ženske, skoraj brez zaščite. Toda grofica de Blossac vam prisega, da je njena vnukinja poosebljena krepost, in trdno upam. da boste mojim besedam verjeli.
Komaj je grofica izgovorila te besede, je stopil od sosedne skupine k njej lep mlad mož in jo vprašal:
—: Oprostite, madame. afi niste vi grofica Sara de Blossac?
— Da, gospod.
— Ista, ki je nekoč v najtežjih razmerah pripomogla gospodični de Saint Hermine do svobode?
— Ista, gospod.
— Ce je tako, gospa, se vam pa ni treba več ozirati po zaščitniku. Jaz sem   vicomt Rolarid de Coarasse.
— Sin grofa Henrika?
— Da, gospa, in tu je moj prijatelj Godefrov de Main-Hardve. Upam, da bova znala zavezati podle jezike. Izvolite sprejeti mojo roko, gospa grofica.
— Loarasse, Maki-Hardve, sinova junakov! — je ponovite, grofica de Blossac.
— Da. mladeniča, ki lahko tudi sama postaneta junaka, 6e jima dovolite zavzeti se za vašo rodbino, — je pripomnil Godsrfrov.
V hipu. ko je grofica de Biossac sprejela Rolandovo roko, se je obmfl Godefrov de Main-Hardve k družbi, rekoč:
— Na gospo grofico de Blossac in njeno rodbino je padlo podlo obrekovanje. Zanima«]a se bova, odkod izvira ta podlost, m lahko ste prepričani, gospoda, da bodo krivci pošteno kaznovani.
Tem besedam je sledilo zamolklo mrmranje po dvorani, toda mladi plemič se za to ni zmenil. Prijazno je pozdravil družbo, namignil dvema drugima mladeničema, potem je pa zapustil z njima in Rolandom ter grofico de Blossac salon.
Kmalu so bili v grofičini pakačri in v sobi, kjer je še vedno čakala markiza, ki so ji kratko povedali, kaj se je bilo zgodilo pri gospe de Fevdi en. ~ — Zdaj, gospod vicomt, — je spregovorila stara grofica končno, — mi
pa. prosim, povejte, kdo so di sp remije vaška.
— To sta najina mlajša brata, ta to je Faukred de Main-Hardve, otri tam je pa moj brat Csovis.
— Izvolite sesti, gospodje* — je dejala grofica mladeničem, ki so še vedno spoštljivo stasii okrog nje.
— Gospa, v prvi vrsti vas moramo prositi oproscema, — je dejal Godefrov Main-Hardve, — kajti priznati vam moramo velik greh.
— Kar povejte, kaj vam teži srce.
— Naš prvi greh je bA, da se nismo takoj po prihodu v Bordeux zg£a-sili pri vas. Grof de Coarasse in moj oče sta nam položila na srce, naj najprej povprašamo po vaši paiači. Obljubili smo jima to«..
— Pa niste izpolnili svoje obljube, — ga je prekinila grofica.
— Žalibog ne. Prispeli smo v mesto davi. Komaj smo stopđ! na brec smo bili povabljeni na ples. Za divjake, kakršni smo mi, je Ma to nepričakovana sreča in tako smo se dali kaj lahko zapeljati.
— Usoda je hotela, tako dragi Godefrov, ker se je vam tako nudila prilika, da postanete zaščrtniki davne dolinice vašega očeta cnevaliera de Mann-Hardye.
— Hvala vam. madame, za te laskave besede. Rekli so nam, da bomo spoznali v vas najplemenitejšo ženo, lahko bi nam bili pa tudi rekli, da ste najgracijoznejša in ... najlepša.
— Nikar mi ne pojte take slave, — se ie zasmejal a grofica. — Raje mi povejte kaj o grofu Henriku. Aii je še vedno tako prijeten družabnik, kakor sem ga poznala, jm gospod de Mara-Hardve in Galaor de Casterac in gospa de Mas?
— Moj oče, madame, — je odgovorih Rol and, — je še vedno tak, kakršen je bil, samo da je postal zdaj navdušen lovec
— A vaša mati?
— Moja mati je še vedno sve&rJca, kakor ste va, mra bete lase, ki jL ze4o lepo pristojaja
— Bila je zelo lepa in vi ste ji podobni. Nikar ne zardevajte, ta poklon velja nja. A vaš oče, dragi Main-Hardve?
— Ah, moj oče je tudi še vedno Ga-skonec kakor je brl. Se nikoh" ga nisem vaded utrujenega, Čil in krepak je, kakor pred dvajsetimi leti. Kar se pa tiče de Casteraca in de Masa, vam moram povedati, da se ju je lotil pustolovski duh. Dve leti po svojem prihodu sta zapustila Loureaeno m krenila v Kanado, Od jezera An ta rio do Ouebe-ca sta bila zrrana kot najdrznejša lovca fific, vider tn medvedov. Zdaj sta oba premožna in živita mirno življenje.
—Ce bi vedeli, draga moji, — je vzkliknila grofica, — kako sem se v teh kratkih trenutkih pomladila! Toda pozabiti ne smem, da ste mi vi priskočili na pomoč kot vitezi. Sprejemam vašo viteško roko. Jutri moramo zvedeti, odkod je prišlo podk> obrekovanje, nad katerim sem morala prvič v zavije rrjn zardeti.
— Jutri bomo zvedeli, odkod izvirajo te podle klevete.
— Hvala vam, gospodje, zdaj pa tshko greste, Želim vam vse najboljše. Ni treba Še posebej omenjati, da so vam vrata moje biše •vedno na štežaj odprta.
— Zanašali smo se na to, madame, ko smo zapuščali New Orleans, in hvaležni smo vam.
Mladeniči so vstali, se spoštljivo priklonih grofici in njeni hčerki ter od-šU.
Po njihovem odhodu je markiza vprašala svojo mater, kaj je sklenila glede večernega dogodka.
— Sklenila sem prepustiti to zadevo vicomtu de Coarasse, draga hči.
Zavist
— Ce bi se še enkrat omožila, bi vzela vegetarijanca, — pravi najemnica sosedi.
Soseda si pa misli: Saj bi tudi drugi v to kislo jabolko ne vgriznil.
Skrivnos
Tudi na dan morja so in ožine, tam Je pester
Treba bo počakati, da   dobimo   točne jš v*, poročila o čodesih, ki sta jih videla Američana dr. VVilkam Bee-be in Otis Ban on, kc sta se spustila nedavno na Bermudih 100C m pod morsko gladine Cio veka kar mraz strese, če rxwmsH na tako globino. Toda ka je 1000 metrov v primeri z giobirjarnc. k jih dosega zemeljska skorja, nad katero se razprostirajo   morja. V filipinski kotlini s^ namerili 10.000 m_ Pi tudi to še ni največja globina morja.
Morje! Neizčrpen wr pesniške in slikarske inspiracije. Morje je pa tudi največja in najpomernibnejša prvina* človeške kondicije, saj pokriva 71 stotink zemebske površine. V Parizu H izšei nedavno poč gtavnim uredništvom profesorja brestske plavalne šole Ka-mrla Vahanxa 800 strani obsegajoč ^Splošni zemljepis morij«, sad 30kt-nega dela raznih strokovnjakov. Morje je kompJicdran subjekt: zemOjepis, vodopis, meteorologija, kemija, biologija, zoologija, botanika itd- — vsem tem vedam nudi dovolj gradiva in še nobena ga ni izčrpala. V morju so skoraj vse znane prvine, morje ima svojo lastno cirkulacijo, zlasti svoje še vedno skrivnostne toke, čijih meteorološki vpliv je tako velik in še tako maio raziskan. Morje je neizmerno skladišče živil in neizčrpen rudnik za kemične izdelke.
Morje ni nič »danega«, ono ne traja od vekov — ni nastalo obenem z našo zemljo, temveč je imelo svojo evolucijo in se še vedno razvija. Odkod slanost morske vode? Lavoisier jo je smatral za nekakšno skupnost slanosti rečnih vod in res je, da nosijo rečne vode v morje razpuščene soli, ki im pobirajo v zemeljski skorji. Toda morska voda je bogata na kloridih, ki jih v rekah skoraj ni. S praosom rečnih vod se sestav morske vode nikjer in nakoK ne izoreminja. Morska voda je zelo stama, tako da se vsiljuje vprašanje, aH ne igra tu odločiine vloge morska favna in flora. S tem pa ni rečeno, da imamo na to vprašanje že zanesljiv odgovor. Gotovo ste že stišali o odnosu morske vode do krvi. Naj bo že kakorkoli, podoba je, da vsebuje morska voda razne prvine v istem razmerju, v kakršnem se pojavljajo v živalskem rirkttlačnem sistemu, Slanost morske vode je kapitalno dejstvo, Id se z njim pojasnjuje cela vrsta zdravfmfh in fizioloških pojavov. Ali pa zopet postanek in smer morskih tokov, ki so tako pomembni. Drug zanimiv problem: Rekli smo, da te morje na nekaterih krajih zeio globoko. Ali se v teh velikih globinah uveljavlja vpliv notranje zemeljske vročine? Ali je morda zemlja koteL v katerem se morje segreva? Trdilen ah vsaj verjetno trdilen odgovor je bil doslej mogoč samo glede na omenjeno filipinsko kotimo, ki jo obdajajo strme pečine, da je podobna velikemu lijaku.
^ Zelo zanimive podatke priobčuje »Splošen zemljepis morij« glede napredka kartografije morskega dna. Predstave o njegovi obliki so bile dolgo samo meglene in zmedene, ker nismo imeli zanesljivih pripomočkov za merjenje morske globine. Pri sedanji akustični sondaži se zabeležijo podatki avtomatično na vsakih 20 m. Ce merimo globino morja v različnih smereh
SO
grebeni, doline, planine z trajno favno in floro
Makulatura! papii
proda
uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
SOPOTNIKA
ta potovanje sprejmem za dravsko banovino in Gorski Kotor. — Ponudbe pod značko >Stalno potovanje z limuzino 2717«.
PUMPARCE
modne Hlače, najboljši nakup.
A. PRESKEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fttev. 14. 6/T
KRAJEVNE ZASTOPNIKE
išče zavarovalnica proti proviziji in mesečni plači. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Zaslužek 2696«.
Difaike sobe
oglašujte v dne —
N
0.50
LJETO VI&Č ARJEM NA BLEDU se oddajo sobe z eno ali trem posteljam s hrano ali brez. — Mirna lega, električna razsvetljava. — Pojasnila daje: Jerica Aiman, Bled I, Krekova cesta št. 88.
Ce oddajate aH *š2ete stanovanje
oglašujte * »Slovenskem Narodu«. — Osseds OJSO
SPREJMEM MEHANIKA
kot sodelavca za ponikljanje koles. — Pismene ponudbe na: AJhtig Alojzij, Gotovlje - Žalec
2710
****"*"""    ZA VAJENCE
najboljša vzgoja in oskrba. — Mesečno 350 Din. — Obrtniški vajenski dom, Lipičeva ulica 2.
53/T
_______
vam najlepše napravi po izbiri blaga speci jami oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg Z. — Kdor kupi oiagc pr meni, mu Jib is-gotovim orezplačno! 46/1
MUZIKA klavirji, ajaaial — LJubljana, Sv. Petra cesta 40 — se Je preselila v Knafljevo ulico 41. 4» ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T
OGLAŠUJTE-
V malih oglasili v »Slovenskem Naroda« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek zs mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Man oglasi se plačujejo takoj; pc posti lahko v znamkah — Zs odgovore malih oglasov treba priložiti znamko
plovbe, dobimo mnogo med seboj izpo-poln>u:očih se podatkov, na podlagi katerih lahko zelo točno narišemo relief morskega dna; ta se pa ne razlikuje mnogo od reliefa nad gladino moiečega dela morja. Tudi na dnu moria so gorski grebeni, dotfne, planine in ožme, tam je zelo pester svet z bujno favno in floro, ki jo vedno borj spoznavamo. Prvotno je tvorilo morje med lenima mejo, ločilo jfh je. Človeka so pa ue ovire dražile, iskal je in našel sredstvo, kako premagati jih. Nekatera plemena, tako Malajci, so bila že v pradavnih časih pravi mojstri na morju. Dolgo so učenjaki mislila, da je bila Polinezija obljudena yz Amerike, toda izkazalo se je, da so prišri prvi na njo Malajci. Ameriška celina je bila torej odkrita večkrat. Najprej so jo odkrili Azijati, v začetku 11. stoletja Islandci, v 15. stoletju Baski in Breton-ci, končno pa Kolumb.
Morja se močno razlikujejo med seboj. Razlikujejo se tudi med seboj zvezana morja. Sredozemsko morje je zvezano z Atlantskim oceanom, toda v Sredozemskem je zelo malo rib, do-om jih v Atlantskem kar mrgolri. Morja se razlikujejo tudi po toploti, slanosti, tokfh in flori. Pomembno vlogo igrajo zlasti morski toki. Tu igrajo odločilno vlogo mnoge okolnosti in o nekaterih vemo tudi zelo malo. V poštev prihaja somce, vetrovi, topografija, podmorski zemljepis, meteorologija im vtse to nam nalaga probleme, ki jjh oceanografi ne znajo vedno pojasniti.
V zrakoplovu nad brazilske gozdove
Poročati smo že, da se pripravlja za prihodnje leto velika znanstvena ekspedicija z zrakoplovom nad Brazilijo. Finančno je že zagotovljena, ker so obljubila znanstvena društva ter ffhnska in druga podjetja organizatorjem znatno denarno podporo. Odstranjena je bila tudi že druga ovira. Zadnje čase je bila zelo razširjena navada iskati v brazilskih džunglah legendarna mesta, zJato in demante, toda mnogi, ki so tvegali te nevarne ekspedicije, se niso več vrnili. Zato ie izdala brazilska vlada lani zakon, ka določa, da brez posebnega dovoljenja nihče ne sme v brazilske pragozdove. Po daljših pogajanjih je vojni minister general Boes Montiero v začetku letošnjega leta dovolil polet novega Zeppe-lina nad brazilskimi pragozdovi. Predsednik GetuMo D. Vargas se za polet dr. Eckenerja živo zanima m strinja se z dovoljenjem brazilske vlade, ki ie določila pogoj, da se udeleži poleta tudi član generalštaba. Tako so bile odstranjene vse zunanje ovire in zdaj pripravlja znanstveno vodstvo ekspedicije prvo izdajo svojega dela o zemljepisu, geologiji, botaniki, emologiji in arheologiji dežele. Ta knjiga bo znanstveni vodič ekspedicije.
Notranja Brazilija ie zek> obširna, prometne žile pa tako redke, da so mnoga ozemlja še neraziskana. Mnogi ljudje so plačali z življenjem hrepenenje najti legendarna mesta in ostanke stare indijanske kulture. Med njimi je nabolj znan polkovnik Fawcett. Nekateri raziskovalci, ki so se vrniH iz pragozdov, pravijo, da živi Pawcett pri nekem indijanskem plemenu, splošno pa prevladuje prepričanje, da je mrtev.
V brazilske pragozdove vlečejo raziskovalce mnoge skrivnosti- Tam upajo najti zlate zaklade, ležišča de-mantov in nafte. Etnologi upajo, da bodo mogli zapolniti vrzeli v zgodovuni človeškega pokolenja, botaniki pa hočejo študirati tropično rastlinstvo. Ekspedicija z novim zrakoplovom prihodnje leto si je zastavila za cilj raziskati večji del tajnosti brazilske dzun-gie. In njeni izgledi na uspeh so zelo povoljni.
Pristopajte fe „Vodnikovi družbi"
Otroci kot Hlmski igralci
Ljudje, ki so ogorčeni nad tem, da zashižašk> otroci kakor je Shirlev Tem-pie tisoč dolarjev na teden, se morajo potolažiti z zavestjo, da nobena siava otroka ni trajala dolgo, zlasti ne v filmu. Baš zdaj preživlja dneve največje slave petlerna Shiriev Temple in ameriški kinematografi, kjer ima«K> na sporedu filme z njo, so vedno nabito potni. Od ene obale do druge ismajo blagajne kinematografov rekordne dohodke, če je na sporedu eden izmed dveh zadnjih fiknov s tem otrokom v glavna vlogi. Cez tri teta pa ne bo mogel ta otrok zaslužiti nt« 10 doAanev na teden. To pa ni žalostno, jtajtj v treh letih bo imel otrok že tohko denarja, da mu vse življenje ne bo treba dela r„
Tak je  zdaj  Jaekie Coogan
Kaj se je zgocSSo z drugimi slavnimi otroci, ki so nastopali v filmu? Ja-ckie Coogan se pripravlja zdaj v šoli na drug pokhc, ker je skoraj izključeno, da bi še kdaj prišel k filmu, toda zdad je premožen, za to so poskrbeli njegovi starši.
Tipičnejsa za usodo otrok filmskih zvezd je usoda Margarete Montgo-mery, lri je bila kot Babv Peggy ljubljenka občinstva. Zdaj je brez premoženja, pa tudi up aura nima nobenega, da hi na'praviT'a karijero pri falrnu. Tu-& Wes1ey Barrv, ki je bil pred leti slaven filmski igralec, je zdaj vesel, če dobi kakšno postransko v+ogo. Leon Jaorrv je pa sploh izginila s filmskega platna. Le tu pa tam se shši še kaj o Mici Crreenovi ali o Katarini in Jeani Lee Jackie Cooper je še vedno zaposlen, toda fikni z njim ne dosegajo več takih uspehov, kakor pred dvema letoma.
Najmlajši zastopnik slavnih otrok v HotH;rwoocra je pa babv Le-Roy. Bil je že zvezda, ko mu še ni bilo leto dni. Toda občinstvo ga smatra že zdaj za prestarega, da bi bil razkošen, in za premladega, da bi mogel nastopati v fjhrra.
% nlesei?!r
— Nedeljski spori. V nedeljo popoldne se jo vršila na igrišču »Bratstva** pokalna tekma za prehodni pokal LXP mec SK Radovljico z Radovljice in SK Bratstvom z Jesenic. Tekma je končala z lepe zmago Bratstva z rezultatom 81. Igra j« bila prav lepa in so bili Jeseničani res Č£? v veliki premoči. Velik del igre >e je odigral na strani nasprotnika, ki je v zidnjib 25 minutah močno popustil. Kljub terr.u da je bilo izredno slabo vreme, je bila prireditev zadovoljivo obiskana. Bilo je mnogo Radovijičanov in domačinov, ki se z velikim zanimanjem sledili tekmi it močno navijali za barve svojega kluba
Iz Maribora
— Proslava pr SS to Ion a s ledn i-kovega rojstnega dne, V četrtek dne 6. t. m. bo ob jpriUki orestoLanasleđnikovega rojstna ga dme sloveena služba božja v vs*\h umri bo rskih cerkvah. V stoLndci in v pravrv-slavni kapelici bo shužba božja ob S. uri, v evangeljski pa ob 10. Vsi rezervni častniki se morajo udeležiti shržbe božje v svečani obleki.
— Iz mestnega dnevnega zavetišča nam poročajo, da se dobe tiskovine za prošnjo za sprejem v mestno dnevno zavetišče pari mestnem socialno političnem uradu na Rotovžkem trjru ali pa pri upravi Mestnega mladinskega doma v Ko-roščevi ulici. Prošnje, ki morajo biti potrjene od šolskega upraviteljstva m mladinskega predstojnika, naj se o-Majo pri upravi   zavoda  5.  ali  7. septembra.
— Zelezn ićarska Jadranska straža pohiti na mejo. V nedeljo 9 t. m. .priredi krajevni odbor Jadranske straže železničarjev v Mariboru izlet v št. »Ilj. S pesmijo in dobro voljo bodo pohiteli stražarji k naši severni meji, kjer jih ljudstvo že nestrpno pričakuje. Sodelovala bo tudi železnica rs ka godba »Drava«, kar jamci, da bo potekel izlet v animiranem razpoloženju. Zatorej v nedeljo vsi na plan, v št. IIju bo naš dan!
— Nesreča nikjer ne počiva. Nenavadna nesreča se je pripetila 21lPtnemn delavcu Milanu Flore tu. Med vožnjo se je nanj prevrnil s hlodi naložen voz in ga pokopal pod seboj. Pri tem je dobil Flore hude notranje poškodbe, zlomil pa si je tudi levo nogo. Težko ponesrečenega delavca so prepeljali reševalci v bolnico.
— Drzna tatvina. V Kratki ulici stanujoča zasebnica Marija Sončeva je prijavila mestni policijd, da jo je neka neznana oseba okradla in jo oškodovala za preko 1300 Din. Neznanec se je v njeni odsotnosti splazil skozi okno v pritlično stanovanje in odnesel .potni kovčeg, 4 pare ženskih čevljev, več parov nogavic, platinasti ženski prstan z rdečim kamnom, žensko pozlačeno zapestnico, potni list in več dni-gib. dokumentov na njeno ime, ženski klobuk, žensko čepico tn ročno torbico z 6S Din gotovine. Storilcu so se na sledi.
Zs Narodno dakanoc: STrmn JssmssJc
— Zs opravo u» tnsarstm dal Usta: OUm UhrtstoL
v"si v ma&UaBL