Leto XX. I |f M Številka 38. Naročnina za Jugoslavijo: B8 ^B8 Bjl JBm VSkB^ pHB^m Hj Bfl Pffi Uredništvo in upravnlštvo celoletno 180 din, za '/« leta HH Mi wBSS &»*!§§$ H BB KM BH je v Ljubljani v Gregor«- BO din, za 'U leta 45 din, pp 01 ^||k 9HP 9 6671 ulicl — Rokopisov mesečno 15 din; za ino- ^£0 ne vračamo. — Račun pri aemstvo: 210 din. — Pia- * m . m m m _ pošt. hranilnici v Ljubljani ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, o ort in denarništvo št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaja^}„TdSS Ljubljana. ponedeljek CenaSS, VSO Krepki živio predsedniku Benešu Z velikanskim navdušenjem Im danes sprejet od vsega naroda •predsednik češkoslovaške republi-. 'ke dr. Beneš. A ne samo v Beogradu ga bodo pozdravljala vsa srca jugoslovanskega naroda, temveč prav tako tudi v vseh drugih krajih Jugoslavije in še prav posebno v Sloveniji. Kajti že od prvih početkov slovenskega preporoda je bila usoda češkoslovaškega in slovenskega naroda zelo ozko zvezana. Skupni boji za ohranitev narodne individualnosti, za dvig narodne kulture in priboritev vseh nacionalnih pravic so skovali oba naroda v neločljivi zvestobi, ki je doživela svoj višek v velikanski in nepozabni manifestaciji ob 501etniei Narodnega divadla v Pragi, ko je še pred preobratom proglasitev gesla: zvestoba za zvestobo! napovedala Slovencem in Čehom njih 'bližnje osvobojenje. Vsa ta dolga doba skupnih bojev je Slovencem zlasti jasno dokazala naslednjo resnico: Vselej, kadar so se Slovenci ravnali po češkem vzgledu, so tudi napredovali in zmagovali. Vsaka oddaljitev od češkega vzora jih je oddaljila tudi od njih narodnega ideala. Dostikrat smo Slovenci na to resnico pozabili, sedaj ob prihodu predsednika dr. Beneša naj bo ta resniea zopet osvežena med nami, da ostane vedno živa med nami in da nas bo vedno vzpodbujala k napredku. Ob prihodu predsednika dr. Beneša v Jugoslavijo imamo tudi vse razloge, da se spomnimo na to staro resnico. Kajti predsednik dr. Beneš ni le naslednik dr. Ma-saryka na najvišjem mestu predsednika republike, temveč tudi zvesti čuvar in hranitelj vseh onih najlepših in najvišjih tradicij češkoslovaškega naroda, ki so dvignile ta narod na tako izredno visoko stopnjo materialne in duhovne kulture. To so tradicije iz husitskih bojev porojene češke zavednosti, ki je bila oplemenitena z visokimi človečanskimi ideali Komenskega, to so ideali, ki so dobili moderno obliko v naukih Masaryka in njegovih predhodnikov. In na teh temeljih počiva tudi današnja Češkoslovaška in zato napreduje in se razvija, da raste njena moč, pa čeprav je na tako eksponiranem mestu, ko malo-katera druga država. Baš te dni je bila jasno izpričana ustvarjajoča sila te stare kulturne tradicije, ko je bil dosežen notranji sporazum med praško vlado in nemškimi ter madjarskimi aktivističnimi strankami. Tudi tu je za nas zelo nujen in vzpodbuden primer. Najzapadnejša veja severnih Slovanov so Čehi, najzapadnejša veja južnih pa mi Slovenci. Tudi v tem velikem dejstvu je pojasnilo, zakaj so morala biti naša pota podobna in zakaj je bila naša narodna zgodovina tako zelo povezana. Tudi po zedinjenju z vsem slovanskim jugom ni naša eksponiranost na zapadu prenehala in češki vzor je nam Slovencem danes prav tako potreben ko nekdaj. Zlasti pa na gospodarskem polju, za katero moramo ne sebi v čast konstati-rati, da naša odvisnost od tujega kapitala kljub zedinjenju ni nazadovala, temveč celo napredovala! Ko pozdravljamo predsednika dr. Beneša ob njegovem prvem oficialnem obisku Jugoslavije kot reprezentanta bratske Češkoslovaške in vseh njenih najvišjih in najslavnejših tradicij, pa se z globoko hvaležnostjo spominjamo tudi njegovih osebnih zaslug za našo nacionalno stvar. Ko je bil dr. Be- Prvi trgovski zakon, ki velja po vsem svetu, je, da se mora kupcu postreči v njegovem jeziku, ker kupec je tisti, ki diktira svoje pogoje. Na to pravilo pa naš poslovni svet skoraj redno pozablja, zato je prav in razveseljivo, da se tudi o tem vprašanju v naši javnosti razpravlja in zato ponatiskujemo uvodnik, ki ga je o tem važnem predmetu objavil zagrebški »Jugo-slovenski Lloyd«, ko piše: »Znano je, s kakšno lahkoto in uslužljivostjo uporabljamo tuje jezike v občevanju s tujci. To je vsekakor znak tako naravnega daru za tuje jezike ko tudi uslužljivosti ter nam more biti s tega stališča ta naša odlika le v čast. So pa tudi primeri, ko zapostavljanje našega jezika ne le ni v skladu z našim narodnim ponosom, temveč naravnost donaša našemu gospodarstvu dejansko škodo. To velja zlasti v prometu z našimi tujimi dobavitelji. Vsak bo razumel, da je le naravno, če n. pr. naš človek ponudi Nemcu svoje blago v nemškem jeziku. Prodajalec hoče in mora biti uslužen svojemu odjemalcu, poleg tega pa tudi hoče, da ga kupec dobro razume in da pri kupčiji ne bo nesporazumov. To je torej popolnoma v redu. Če pa naš človek prejme iz tujine ponudbo blaga ali če ga obišče trgovski potnik tuje firme, potem bo tudi v teh primerih naš človek, kakor žalibog vemo, smatral za popolnoma naravno in samo po sebi razumljivo, da vse dopise, pogovore in zaključke sklepa v tujem jeziku. To pa vsekakor ni pravilno in tega ne bi smelo biti! Naj se to ne smatra za prav noben šovinizem. Globlji vzroki tako narodnega splošno gospodarskega stališča ko tudi lastni osebni interesi zahtevajo, da se v takšnih primerih poslužujemo v občevanju s tujo firmo svojega jezika! Upravičenost tega stališča nam baš najbolj očito dokazuje Avstrija. Spomnimo se n. pr. samo na to, da je v Avstriji mnogo našega šolanega naraščaja (slovenski koroški inteligenti, op. ured.), ki morajo bivati v tujini in ki težko ali pa nikdar ne najdejo zaposlenosti. Če bi pa bilo vsako avstrijsko in nemško podjetje, ki ima interes na tem, da dela kupčije z našo državo, prisiljeno, da dopisuje v našem jeziku, koliko možnosti zaposlitve bi se nudilo našim ljudem! S tem bi se dejansko domačinom ne vzel noben zaslužek, ker bi avstrijski ali nemški podjetnik plačal našega nameščenca z dobičkom, ki bi ga dosegel v poslu z našimi kraji. Premislimo pa tudi, koliko naših ljudi v domovini bi našlo zaslužek, če bi naši uvozniki načelno zahtevali, da sc pogajajo s trgovskimi potniki le v svojem jeziku in da sklepajo kupčijo le v svojem slovaškega osvobodilnega gibanja, je bil tudi zvest sobojevnik našega naroda, ki je tudi naši narodni misli znatno pripomogel k zmagi. Prav tako pa je bil tudi kot dolgoletni zunanji minister Češkoslovaške vedno zvest in zanesljiv prijatelj našega naroda in naše drža-|ve, ki je mogla vedno računati na jeziku! Koliko tujih podjetij bi bilo primoranih, da imajo v naši državi svoja zastopstva, namesto da imajo v raznih srednje-evropskih centrih svoja »generalna zastopstva« za južnovzhodno Evropo in za Balkan. In končno! Koliko primerov iz prakse nam je znanih, ko so naši poslovni ljudje dejansko zašli v škodo, ker niso dobro razumeli trgovskega potnika ali zaključne pogodbe ali naročilnice, katero pa so seveda podpisali, pa čeprav besedila dostikrat niso dobro, včasih pa sploh ne razumeli. Nastale so nato reklamacije, spori in procesi, ki so povzročali kupcu in prodajalcu izgubo časa, razne sitnosti in druge nerodnosti. Dostikrat pa pri Zadnji »Privredni pregled« razpravlja o nepričakovanem skoku tečajev, zlasti državnih papirjev pred nekaj tedni. Predvsem navaja razne komentarje, ki se slišijo o tem skoku. Tako se govori, da je dvignila špekulacija nekoč tečaj vojne škode celo na več ko 450 din. Res pa je tudi, da se je kasneje pojavila neka druga močna roka (Poštna hranilnica) in dvignila tečaj vojne škode, ki je med tem padel na 180, zopet na 300 din in ga na tej višini tudi obdržala. Nastaja vprašanje: Ali ima ta močna roka interes, da še bolj dvigne tečaj papirjev? List je mnenja, da sta vplivala za zadnji skok oba preje omenjena faktorja, vendar pa iniciativa ni izšla iz špekulacije, temveč je ta le izkoristila razvoj. Močna roka ne more le kopičiti papirje v svojih rokah. Ko se je zaupanje v papirje omajalo, takrat je bila njena naloga, da je nastopila, sedaj ko je zaupanje obnovljeno, ni razloga, da zadržuje za sebe papirje, ki so namenjeni publiki. Tem manj, ko se sedaj vsa sredstva koncentrirajo za številne javne potrebe. Zato je tudi ta močna roka prišla do prepričanja, da mora polagoma spraviti svoje papirje na trg. Seveda pa ima interes na tem, da jih proda čim bolje in ker je finančno zelo močna, ni nikdar prisiljena, da prodaja za vsako ceno, temveč le, kadar je tendenca ugodna. Špekulacija sama pa se znatneje na trgu še ne opaža. Zelo pa vpliva na skok papirjev to, da kapitali vedno bolj gravitirajo k rentierskim poslom. V te objekte gre pri -nas morda ena mi- njegovo zvesto in trdno podporo. Zato pozdravljamo tudi predsednika dr. Beneša ne le kot državnega poglavarja bratske države, temveč tudi kot svojega zanesljivega in zvestega prijatelja. Predsedniku dr. Benešu krepak in iskren slovenski živio ob njegovem prihodu na jugoslovanska tla! tem ni bil kriv niti prodajalec, ki pa je imel od teh procesov tudi izgubo, saj je skoraj redno po teh procesih izgubil odjemalca. Vse to pa bi bilo odveč in se ne bi dogajalo, če bi se vsi kupci držali svoje pravice, da kupec določa, v katerem jeziku mora z njim dopisovati in se pogajati prodajalec. Sicer pa že nacionalni ponos zahteva od vsakega kupca, da se po tem načelu tudi ravna.« Popolnoma resnične in potrebne besede! Čas je, da se naši gospodarski ljudje brez izjeme po teh načelih ravnajo in nikdar ne pozabijo, tla imajo oni kot kupci glavno besedo za določevanje pogojev pri nakupu blaga, zlasti pa, da se jim postreže v njih jeziku! lijarda na leto in vprašanje je, če se vsaj ena četrtina investira v nove objekte. O novih delniških, industrijskih in trgovskih podjetjih se tudi v resnici le malo sliši in celo gospodarski ljudje dajejo danes renti prednost pred trgovino in industrijo. To pač zato, ker so razmere v gospodarstvu danes zelo težke in se zato ne morejo pričakovati one obresti, ki bi se jih smelo pričakovati z ozirom na investirani kapital, trud in riziko. Lastniki kapitalov se zadovoljujejo danes s 6—8 % obresti, kolikor jih dobe od rent. V gospodarstvu bi morali sicer več zaslužiti, toda dejansko je tako visok zaslužek dosegljiv le še v teoriji. V prvi vrsti je vzrok temu v veliki davčni obremenitvi gospodarstva. Kapital, naložen v gospodarstvu, brez ozira na rezultat dela, je obremenjen z visokimi in nedoločenimi davščinami. Ta kapital smatra fiskus vedno kot vir svojih dohodkov, dočim kapital, ki je naložen v rentirske posle, prav nežno neguje. Kdor je naložil denar v papirje, ta nima nobenega posla ne z davčnimi oddelki, ne s trošarinami in taksami, ne s samoupravnimi in drugimi davščinami, vsi ti posli so prihranjeni le onim, ki nalagajo denar v gospodarska podjetja. V takšnih razmerah bo še nadalje nalaganje v rente privlačno, čeprav bi bilo gospodarsko bolj zdravo, da bi se denar nalagal v gospodarska podjetja. Toda to se bo doseglo šele takrat, kadar bo renta vrednostnih papirjev padla na 4 odstotke. * Širite »Trgovski list«! Mala antanta neomajna Mala antanta ostane zvesta vsem svojim prejšnjim sklepom in prijateljem ter Zvezi narodov V petek so bila zaključena posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. Po zaključku konfe-rbnce je minister dr. Krolta pre-čital novinarjem komunike o zasedanju. Pred prečitanjem pa jih je opomnil, da ni MA plod političnih paktov, temveč živa stvarnost, ki je nastala iz zgodovine ter stoletne tradicije vseh treh narodov. Na tej podlagi je treba tudi presojati današnji komunike. Komunike sam ima 11 točk. Iz komunikeja posnemamo naslednje najvažnejše ugotovitve: Mednarodni položaj se je nekoliko popravil in je najhujša doba že minula. Posebno vidno je zboljšanje na gospodarskem polju. Niso pa še rešena vsa vprašanja. — Znova se je konstatirala popolna enotnost stališč vseh treh zunanjih ministrov. MA se bo striktno ravnala po vseh sklepih, sprejetih na prejšnjih zasedanjih, zlasti pa določenih s paktom o organizaciji MA z dne 16. februarja 1933. Ponovno razglaša MA svojo zvestobo Zvezi narodov in njenim načelom. MA je za mednarodno sodelovanje. Posebej poudarja komunike prijateljstvo MA z Balkansko zvezo in s Francijo. Kot posebno važno vprašanje smatra MA organizacijo varnosti, ki mora obsegati vso Evropo. MA je zato za sklenitev nove locarnskc pogodbe. Odklanja pa razcepitev sveta v dve nasprotni ideološki fronti ter se MA ne more priključiti ne eni ne drugi teh front. Na podlagi teh načel zastopa tudi MA glede Španije stališče, da je vsako vmešavanje drugih v te dogodke treba preprečiti. Stalni svet MA pozdravlja prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarsko ter italijansko-jugoslo-vanski sporazum, ker sta pripo-inogla k utrditvi miru v Evropi. Nova dogovora prav nič ne posegata v obveznosti, ki družijo vse tri države MA. Končno se ugotavlja, da je stalni svet MA odobril sklepe 8. in 9. zasedanja gospodarskega sveta MA ter izdal na podlagi teh sklepov nova navodila za bodoče gospodarsko sodelovanje vseh treh držav. Enotnost in notranja trdnost Male antante je iz tega komunikeja pač dovolj krepko vidna. Dolžnost ljubljanske univerze Stara resnica je, da se more 6 statistikami prav vse dokazati, pa tudi nič. Še posebej pa so za razne takšne dokaze raztegljive naše jugoslovanske statistike. Tako je notorična resnica, da je od vseh jugoslovanskih univerz ljubljanska najslabše dotirana. Zadnjič pa je v skupščini nekdo navajal številke, ki dokazujejo, da je ljubljanska univerza najbolje dotirana. Takole je govoril: Na vseh jugoslovanskih univerzah je 15.303 slušateljev, od teh v Beogradu 7.726, v Zagrebu 5.050, v Ljubljani 1.788, v Skoplju 168 in v Subotici 571. Skupen izdatek za univerze znaša 75,030.950 din, od tega odpade na Beograd s Skopljem in Subotico 36,488.280 din, na Zagreb 27,362.458 in na Ljubljano 11,180.242 din. Povprečni izdatki na leto znašajo za enega slušate- neš medvojno med voditelji cesko- Poslovanje s tujino Kupcu se mora postreči v njegovem jeziku — Kdor prezira to svojo pravico, ta škoduje sebi in svojemu narodu Še o skoku teiaiev vrednostnih papiriev Investicij v zasebno gospodarstvo ni, ker ie z davščinami preobremenjeno lja 4.898 din. Ta povprečna vsota pa ni enaka na vseh univerzah, temveč znaša v Beogradu 4.861 din, v Zagrebu 5.418 in v Ljubljani 6.253 din ... Z drugimi besedami: Beograjska univerza je prikrajšana v korist 7>agreba in zlasti Ljubljane, ki dobi za 1.355 din več za slušatelja, kakor bi ji šlo po državnem poprečju. Naj bo ta trditev še tako absurdna, izrečena je bila od odgovornega politika v proračunski razpravi in številke se morejo pojaviti in uveljaviti kot argument, ki bo stalno škodoval ljubljanski univerzi. Zato pravimo, da je dolžnost ljubljanske univerze, da te magične številke razkrije in da jasno .pove in dokaže, da ljubljanska univerza ne živi na račun drugih univerz, temveč da dobiva sama premalo! Upamo, da bo na naš apel ljubljanska univerza tudi reagirala! t JOSIP TURK V petek zvečer je umrl v Ljubljani po dolgi in težki bolezni Josip Turk, voditelj in organizator slovenskega gasilstva ter po vsej Sloveniji znani zaslužni nacionalni delavec. Pokojnik je bil rojen 1. 1865. kot sin znanega prevoznika Ivana Turka v Ljubljani. Po dovršitvi Mah rove šole se je tudi on posvetil prevozništvu ter svoje podjetje od leta do leta vedno bolj izpopolnil. Zelo zgodaj se je posvetil javnemu in političnemu življenju in bil 1. 1896. prvič izvoljen v ljubljanski občinski svet, kateremu je potem pripadal skoraj nepretrgoma do pred kratkim. Po •vojni je postal podžupan in gerent ter predsednik ljubljanske Mestne hranilnice. Za svoje zasluge je bil imenovan od obč. sveta ob svoji 701etnici za častnega meščana Ljubljane. Izvoljen je bil tudi kot dež. poslanec Kranjske. S posebno vnemo pa se je posvetil gasilstvu. Skupno s pok. Barletom je ustanovil slovensko gasilsko zvezo, vpeljal v vseh četah slovensko poveljevanje ter bil od vseh priznani vodja slovenskih gasilcev. Celo vrsto let je bil tudi predsednik ljubljanskega gasilskega društva. Že samo s svojim delom za napredek slovenskega gasilstva si je pridobil pok. Josip Turk trajnih zaslug za svoj narod. Toda z vnemo in požrtvovalnostjo je deloval tudi pri drugih nacionalnih in kulturnih in dobrodelnih organizacijah. Posebno za sokolstvo in za Sokolski dom na Taboru je storil mnogo. Ciril Metodova družba, Rdeči križ, Lovsko društvo, »Ljubljanski zvon« in cela vrsta drugih društev so bila deležna Turkove požrtvovalnosti. Josip Turk je bil priprost in odkrit značaj, ki ni nikdar skrival svojega prepričanja, ki pa je bil vedno srčno dober človek, ki je vedno rad pomagal. Bil je star li beralec, starega in najboljšega kova. Slovenska javnost ga bo zato tudi ohranila vedno v lepem in hvaležnem spominu. Slava spominu Josipa Turka! Denarne kazni po poslovnem redu za industrijska podjetja Kr. banska uprava v Ljubljani razglaša: Na odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 6. marca 1937, St. br. 17.644, opozarja kraljevska banska uprava dravske banovine vsa industrijska podjetja svojega območja, da morajo denarne kazni, izrečene zoper delavce na osnovi določila § 340. obrtnega zakona zaradi pregre-škov proti predpisom poslovnega reda, uporabiti le za zboljšanje razmer delavstva dotičnega pod jetja in v nobene druge namene. Uredba o zavodu za pospeševanje I. Delokrog zavoda. čl. 1. — 1. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (dalje nazvan »Zavod«) je ustanova ministrstva za trgovino in industrijo za izvedbo posameznih ukrepov, s katerimi se regulira zunanja trgovina, kakor tudi za opravljanje gospodarske obveščevalne službe. 2. Zavod ima nalogo: a) da Izvaja določbe trgovinskih pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na zunanjo trgovino, a j spadajo v pristojnost tega ministrstva; b) da izvaja zakonske predpise in naredbe, s katerimi se regulira zunanja trgovina, kolikor se njih izvrševanje po-verja Zavodu; c) da sporazumno z Narodno banko opravlja kontrolo nad kompenzacijskimi posli z inozemstvom; č) da vrši gospodarsko obveščevalno službo in ostale posle, določene z zakonom o ustanovitvi Zavoda z dne 18. nov. 1929. 3. V pristojnost Zavoda ne spada izvedba trgovinskih poslov za lastni račun niti za račun države. Po posebni pooblastitvi trgovinskega ministra pa sme Zavod izvrševati osrednjo prodajo posameznih proizvodov v inozemstvu za račun izvoznikov teh proizvodov. 4. Zavod posluje po navodilih in pod nadzorstvom ministrstva za trgovino in industrijo — oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko. II. Ustroj Zavoda. Čl. 2. — 1. Zavod se deli na odseke, ti se po potrebi dele na referate (oddelke). Zavod ima te odseke: 1. upravni odsek, ki oskrbuje vse upravne in osebne posle; II. računski odsek, ki opravlja vse knjigovodstvene in računo-vodstvene posle; III. obveščevalni odsek, ki bo vršil gospodarsko obveščevalno službo in v ta namen smotrno zbiral in urejeval potrebno informativno gradivo; IV. odsek za kompenzacijske posle, ki bo sporazumno z Narodno banko odobraval kompenzacijske posle z inozemstvom in vodil nadzorstvo nad njih pravilno izvedbo; V. odsek za živino in živalske proizvode, ki mu je naložena uporaba domačih in pogodbenih predpisov, s katerimi se uravnava izvoz živine, živalskih proizvodov in izdelkov; VI. odsek za sadje in zelenjad, ki je pristojen za vse posle nadzorstva nad izvozom sadja, ze-lenjadi in njih izdelkov; VII. odsek za industrijske rastline in opij, ki se mu nalaga izvajanje mednarodnih sporazumov in zakonskih predpisov glede ureditve prometa s temi predmeti; VIII. odsek za gozdne proizvode, ki bo opravljal posle Zavoda v zvezi z izvozom lesa in obče gozdnih proizvodov. 2. Nove odseke sme ustanavljati, jih kakor tudi že obstoječe spajati ali ukinjati minister trgovine in industrije s svojo odločbo, če bi to ne povečevalo ne osebnih ne stvarnih izdatkov. V nasprotnem sta za to potrebni odobritev ministrskega sveta in zagotovitev potrebnih kreditov v proračunu. Referati (oddelki) v odsekih se tvorijo z odločbo zavodovega upravnika tako, da tvoritev novih referatov v odsekih ne sme povečati osebne izdatke. 3. Zavod ima tudi trgovinski muzej. Ustroj in delo muzeja predpiše minister za trgovino in industrijo. čl. 3. — 1. Pri poedinih odsekih Zavoda se sestavijo strokovni odbori, ki jih postavlja minister trgovine in industrije izmed predstavnikov prizadetih ministrstev in gospodarskih organizacij. 2. Sestavo in delo strokovnih odborov predpiše minister trgovine in industrije sporazumno z ministrom za kmetijstvo oz. ministrom za gozdove in rudnike. 3. članom strokovnih odborov, ki niso Zavodovi uradniki, sme minister trgovine in industrije določiti dnevnice za delo v odborih, Zavodovim uradnikom pa mesečni dodatek, v breme posebnih dohodkov iz 1. odst. čl. 7. te uredbe. III. Uslužbenci Zavoda. čl. 4. — 1. Zavodovi uslužbenci so uslužbenci ministrstva za trgovino in industrijo ter veljajo zanje predpisi zakona o uradnikih, kolikor ni s to uredbo odrejeno drugače. 2. Uslužbenci Zavoda so uradniki, uradniški pripravniki, zva-ničniki in služitelji. Razen teh se smejo sprejeti za delo v službi Zavoda še pogodbeni uradniki in honorarni uslužbenci ter dnevničarji. Ti se postavljajo v mejah proračunsko odobrenih kreditov. 3. Minister trgovine in industrije določa sporazumno z ministrskim predsednikom in ministrom za finance pogoje, ob katerih se sprejemajo pogodbeni uradniki Zavoda. Hkrati določi tudi funkcije, odgovornosti, pravice in prejemke teh kontrak-tualnih uradnikov. 4. Pogodbeni uradniki in honorarni uslužbenci in dnevničarji se smejo postavljati tudi v breme posebnih dohodkov iz 1. odst. čl. 7. te uredbe. čl. 5. — Na čelu Zavoda je upravnik, ki vodi vse posle Zavoda in skrbi za njih pravilno in pravočasno odpravo. Na čelu odsekov so šefi, ki se postavljajo z odlokom trgovinskega ministra. šefa računskega odseka in enega inšpektorja postavlja finančni minister. 2. Zvanja Zavodovih uradnikov se razporejajo takole1: (sledi razpored). Na uradniška zvanja morejo po 3. odst. čl. 45. uradniškega zakona priti osebe z diplomo pravne fakultete, z dovršeno gospodarsko, finančno, kmetijsko ali gozdarsko fakultetno izobrazbo ali z druge visoke ali strokovne šole te stopnje v državi ali inozemstvu. Za računske stroke se smejo postaviti samo osebe z dovršeno trgovsko srednjo šolo, domačo ali tujo. čl. G. — 1. Pri kr. diplomatskih predstavništvih v važnih tujih trgovinskih središčih bo imel Zavod svoje organe v svoj-stvu trgovinskih atašejev. Trgovinski atašeji se imenujejo z odločbo trgovinskega ministra sporazumno z ministrom za zunanje posle. Za trgovinske atašeje se smejo imenovati in poslati samo stalni uradniki Zavoda, s strokovno pripravo in znanjem tujih jezikov. Kot pomožno osebje trgovinskih atašejev sme minister pošiljati stalne ali pogodbene Zavodove uradnike. 2. Trgovinski atašeji kakor tudi njihovo pomožno osebje prejemajo poleg rednih prejemkov tudi posebni dodatek za delo v inozemstvu, ki mu višino določita trgovinski in finančni minister, in sicer v breme posebnih dohodkov iz 1. odst. čl. 7. te uredbe. 3. Trgovinski minister predpiše sporazumno z zunanjim ministrom nadrobnejša določila o položaju, delu, dolžnostih in pravicah trgovinskih atašejev. IV. Finančna sredstva. čl. 7. — 1. Za kritje stroškov, povzročenih z nadziranjem izvoza ali uvoza poedinih proizvodov, bo Zavod pobiral posebne takse pri izdaji izvoznih oziroma uvoznih potrdil za te proizvode. Višino teh taks in način izterjave določa trgovinski minister soglasno s finančnim ministrom. 2. Pri izvozu poedinih proizvodov ob izrečnih pogodbenih ugodnostih sme Zavod ubirati tudi prispevek za izravnavo trgovskega dobička. Višino tega prispevka in način izterjave do loča trgovinski minister soglas no s kmetijskim ministrom oz. ministrom za gozdove in rudnike. Dohodek iz tega prispevka bo služil za pospeševanje in pod- piranje izvoza dotičnih predmetov. 3. Za podpiranje izvoza poedinih proizvodov služijo prav tako tudi preferenciali, ki se dobe v ta namen po določbah trgovinskih sporazumov in ki jih bo dajal trgovinski minister soglasno s finančnim na razpolago Zavodu. 4. Uporaba sredstev iz prednjih odstavkov tega člena se izvzema iz predpisov zakona o državnem računovodstvu. Natančnejše1 odredbe o voditvi in uporabi teh sredstev predpiše trgovinski minister sporazumno z ministrom za finance. Gl. 8. — 1. Razpored kreditov v smislu poslednje alineje § 78. finančnega zakona za 1. 1936/37. izvršuje trgovinski sporazumno s finančnim ministrom. 2. Za naslednja proračunska leta se potrebni krediti določijo v rednem proračunu. čl. 9. — Likvidacija izdanih kreditov po p. 877 drž. proračuna za 1. 1936/37. se izvrši skladno s preje veljavnimi predpisi. V. Zaključne določbe. Čl. 10. — 1. Urad za opij, ustanovljen pri trgovinskem ministrstvu z zakonom o opojnih drogah z dne 30. nov. 1931, preide kot oddelek v sestav odseka za industrijske rastline in opij (čl. 2., odst. 2.). 2. Do sestavitve strokovnih odborov po čl. 3. te uredbe postanejo: a) strokovni odbor za kontrolo izvoza živine in živalskih proizvodov po zak. o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov od 14. dec. 1931 — strokovni odbor pri odsku za živino in živalske proizvode; b) osrednja komisija za sadni izvoz pri trgovinskem ministrstvu, ustanovljena na podstavi zakona o kontroli kmetijskih proizvodov, namenjenih za izvoz od 18. nov. 1929 — strokovni odbor pri odseku za sadje in zelenjad: c) stalna komisija za opojne droge po zak. o opojnih drogah od 30. nov. 1931 — strokovni odbor pri odseku za industrijske rastline in opij. čl. 11. — 1. Za postavljanje upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine velja za dobo enega leta potem, ko stopi ta uredba v moč, predpis § 49., 5. odst., zakona o uradnikih s tem, da se na to zvanje smejo postaviti samo gospodarski strokovnjaki, in sicer z najmanj 12 leti efektivne državne službe, če so državni uradniki. 2. Osebam, ki se zateko v službi Zavoda in za katere je sklenjena prevedba na zvanja po odst. 2. čl. 5. te uredbe, se v roku 6 mesecev potem, ko stopi ta uredba v moč, prizna za napredovanje službena doba v Zavodu, zvanje in položajna sku pina se pa določijo po kvalifi kaciji ali po dobi službe v Zavodu skladno s § 49. zakona o uradnikih. Onim, ki so bili pred vstopom v službo Zavoda držav ni uradniki, se določi položajna skupina tako, da se služba v Zavodu računa za naslednje višje skupine od one v državni službi. — 3. Izjemoma sme trgovinski minister priznati osebam iz 2 tega člena tudi za dobo strokovnega dela v privatni praksi, največ šest let. — 4. V Zavodu odslužena doba se po 2. tega člena prevedenim uradnikom prizna za določitev višine pokojnine po § 116., ne pa za pridobitev pokojninske pravice po § 113. zakona o uradnikih. Doba privatne prakse se ne priznava niti za količino pokojnine. — 5. Preved ba po prednjih določbah se vrši sporazumno s finančnim ministrom. — 6. Osebe, ki jih uredba zateče v službi Zavoda, ki se pa ne prevedejo po prednjih določ bah tega člena, se obdrže v službi kot kontraktualni uradniki: honorarni uslužbenci in dnevni čar ji po predpisih, veljavnih za take osebe v državni službi. čl. 12. — 1. Vse določbe za kona o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ki so v nasprotju s to uredbo nehajo veljati. Politične vssti Predsednik dr. Beneš je s svojo soprogo odpotoval iz Prage v Beograd v nedeljo ob 17'45. V Subotico e dospel v ponedeljek zjutraj. Tu so ga pričakovali zun. minister dr. Krofta, prometni minister doktor Spaho za jug. vlado ter poslanik Mihajlovič, ki bo skrbel za dr. Beneševo spremstvo. V Subotici ni bilo nobenega službenega sprejema, temveč bo ta šele v Beogradu. Tu pa bo veličasten. Zasedanje Male antante se v vsem svetovnem tisku živahno komentira. Na splošno se priznava, da je MA ponovno dokazala svojo notranjo trdnost. Posebno zanimivi komentarji pa prihajajo z Dunaja. Iz njih se more sklepati, da bo Avstrija prvi most med Malo antanto in državami rimskega sporazuma. Avstri-a se očevidno ne počuti pri odvisnosti od osi Rim-Berlin dobro, ker je premoč Nemčije prevelika. Baje je tudi Mussolini že priporočil Sušniku, da sklene Avstrija z Jugoslavijo čim prej podobno pogodbo kakor jo je sklenila Italija z Jugoslavijo. O tem bo baje Sušnik na svojem prvem sestanku z Mussolinijem že tudi poročal. Giovanni Marachi (Mrak), poslanec v rimskem parlamentu, pripoveduje v »Corriere Istriano«, zakaj se je Italija odrekla dalmatinskemu iredentizmu. Njegova glavna trditev je: če bi ne bilo današnje Jugoslavije, bi nastala podonavska federacija, kakor si jo je zamišljal prestolonaslednik Ferdinand. Italija bi na to državo me-, Ha od švicarske meje pa do Zadra, dočim ima z Jugoslavijo mnogo manjšo mejo, težišče Jugoslavije pa je vrhu tega na Balkanu. Budapeštanski »Az Est« piše, da vežejo Madjarsko in Jugoslavijo naslednji skupni interesi: 1. boj proti boljševizmu. 2. medsebojna gospodarska povezanost. Ne le kot agrarni državi imata mnogo skupnih interesov, temveč bi mogla biti Madjarska kot razvita industrijska država tudi cenena dobaviteljica Jugoslavije. 3. Skupni značaji. Oba naroda sta iskrena in odkrita ter sta se izkazala kot hrabra v vojski. Tudi življenjske razmere obeh narodov so podobne. Jugoslovani ljubijo madjarsko prestolnico in cenijo madjarsko literaturo. 4. Skupni Interesi za organizacijo gospodarstva v Podonavju. — V Jugoslaviji menda vseh teh trditev ne bi podpisali. Londonski list »News Chronicle« nadaljuje svojo ostro kampanjo proti Italiji ter poziva vlado, da že enkrat neha s svojim strahom pred Italijo in da pove svetu to, kar ve o Italiji v zvezi s špansko državljansko vojno. Saj ne gre za nič drugega ko za vprašanje, kdo bo imel premoč v zapadnem Sredozemskem morju! vzklika list. Predsednik danske vlade Sta-ning obišče te dni London, da se sestane z ministrskim predsednikom Baldwinom in zunanjim ministrom Edenom. Maršal Averescu razvija zopet večjo aktivnost. Pred kratkim je povabil k sebi vse nekdanje ministre in bivše predsednike parlamenta, da razpravljajo o notranjih in zunanjih vprašanjih Romunije. Nemška vlada bo baje na papeževo encikliko odgovorila z zelo ostro noto Vatikanu. Nekateri listi poročajo celo, da bo zagrozila z ločitvijo cerkve od države. Vedno bolj jasno se vidi, da je v boju za mladino, ki jo narodni socialisti zahtevajo za sebe, težišče vsega spora. Nova katalonska vlada je končno vendarle sestavljena. Samostojnost Katalonije je z novo vlado še bolj poudarjena. V Barceloni je prišlo do ostrega nasprotja med anarhisti na eni ter policijo in marksisti na drugi strani. Kljub imenovanju nove vlade se še ni posrečilo to nasprotje likvidirati. Nad 200 civilistov je bilo ubitih pri zadnjem bombardiranju mesta Durango po frankističnih letalcih. Frankisti priznavajo sicer, da je bilo v Maroku mnogo justifikacij, toda dostavljajo, da je bila zarota proti gen. Francu »v kali zatrta«. Vladne čete pri Cordobi uspešno napredujejo ter je po vladnih poročilih že resno ogrožena Cordoba, po poročilih nacionalistov pa so bili vsi napadi vladnih čet odbiti. Na Poljskem se nadaljujejo aretacije levičarjev in desničarjev, ki so nastopili proti novi vladni stranki. Bivši sovjetski veleposlanik Ra-kovski je bil zaradi suma, da je pristaš trockistov, aretiran. Volitve v japonski parlament so razpisane za 30. maj. Vse stranke se že pripravljajo na volitve. Vojaška stranka računa, da bo pri volitvah zmagala. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA L I S T A“ Drž. hip. banka posodi 100 mili j. za ureditev jadranskih pristanišč >Jugoslovanski Kurir« poroča, da je Drž. hip. banka dovolila prometnemu ministrstvu posojilo 100 milijonov din za ureditev jadranskih pristanišč. Posojilo je dovolila na podlagi dohodkov fonda za graditev in ureditev pristanišč na Jadranskem morju. S finančnim zakonom, ki je stopil 1. aprila v veljavo, je namreč prometni minister pooblaščen, da more za dvig glavnih pristanišč, ki imajo zvezo za tranzitni promet, za domači in tuji promet ko tudi za druga pristanišča ob morju skleniti posojilo v višini do 100 milijonov dinarjev. Kakor je nujno potrebno, da se jadranska pristanišča že enkrat urede, saj smo baš letos videli, kako veliko škodo smo imeli pri izvozu žita, ker niso naša pristanišča na tako velike posle pripravljena, moramo na drugi stra-'ni tudi opozoriti, da se pri tem ne sme pozabiti na dobre zveze pristanišč z zaledjem. V zvezi s tem moramo zopet nujno opozoriti na potrebo železniške zveze Slovenije z morjem, ker bo šele s to zvezo Sušak v resnici usposobljen za tranzitni promet. Sicer se nam bo moglo zgoditi, da bomo imeli pristanišča urejena, da pa bo v pristaniščih premalo blaga za odpremo, ker ne bo zvez z zaledjem. Boni PAB za likvidacijo kmečkih dolgov Trgovinski minister je izdal pravilnik o izdajanju in uporabljanju bonov za izplačilo kmečkih dolgov pri PAB. Bone bo izdala PAB v 14 serijah. Boni bodo plačljivi vsakega 31. decembra vsakega leta, začenši z letošnjim 31. decembrom. Vsak bon se glasi na znesek ene anuitete ali na del anuitete. Boni se smejo bilansira-ti v isti višini, po kateri jih sprejema PAB od kmetskih dolžnikov. Od dneva izročitve bonov preneha biti denarni zavod upnik PAB za znesek, na katerega se bon glasi. Pomirjen je na beograjski borzi Na beograjski borzi je vladala pretekli teden mirna tendenca. Vojna škoda se je gibala okoli tečaja 410 ter je s tem tečajem tudi teden zaključila. Podobno so se gibali tudi tečaji drugih papirjev. 7% Seligman je padel na 98'50 ter se je s tem njegov tečaj približal 8% Blairu, ki je zaključil s 96‘50 din. Promet na borzi je bil znatno manjši ter je znašal le 5'6, proti 11'3 milijona din v prejšnjem tednu. Tudi na deviznem trgu ni bilo izprememb. Le Berlin se je zaradi novega plačilnega dogovora utrdil od 1201'03 na 1217'30. Promet je znašal 28 milijonov din in je bil za 1 milijon večji ko prejšnji teden. Na svobodnem trgu se je plačeval napoleondor po 312 din. Temu tečaju so bili prilagodeni tudi vsi drugi tečaji. * Finančni minister je odobril proračun moravske banovine v višini 51,7 milijona din. Banovinska doklada znaša 20%>, posebna solska doklada pa 25%. Denarni zavodi v Dubrovniku so protestirali pri Narodni banki, ker sme prodajati efektivne lire in hotelske bone samo Putnik. Centralizacija ima pač vedno samo slabe strani. Banca di Roma se je fuzionirala z zavodom Credito Adriatico, ki je bil že preje pod njeno kontrolo. 30 pbdruznic tega zavoda bo zaprtih, v 12 krajih pa bo odprla Banca di Roma svoje podružnice. Vloge v italijanskih hranilnicah in denarnih zavodih so se po izjavi guvernerja Italijanske banke Azzolinija lani dvignile od 61,5 na 68,9 milijarde lir. Devizno tržišče Tendenca nestulna; promet din 6,115.982"—. Nasproti predzadnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 4,853 milijona dinarjev, pokazuje tekom prejšnjega borznega tedna doseženi promet v devizah porast zaključkov za nad 1"25 milijona dinarjev. Omenjeni dvig deviznega prometa pa gre v prvi vrsti na račun povečanih zaključkov v avstrijskih šilingih, katerih je bilo tokrat v privatnem kliringu per-fektuirano za nad en milijon dinarjev več, nego v predzadnjem tednu, dalje pa tudi zbog znatnejše potrebe po amer. dolarjih (za 365 tisoč dinarjev več), ki jih je v dovoljni meri dala na razpolago privatna ponudba. Majhno povečanje deviznih zaključkov v Berlinu, Curihu in dinarski devi-zi pa se nekako kompenzira z nazadovanjem prometa v angleških funtih, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice. pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam — 15 Berlin 1713 1835 priv. klir. Curih 241 389 Din-deviza 319 446 avstr. pr. ki. Dunaj 722 1766 inkl. pr. ki. London 1079 435 inkl. pr. ki. New York 698 1063 Pariz 48 105 Praga 7 5 Solun 21 — boni Trst 5 57 priv. klir. Skupili devizni promet v marcu t. 1. je dosegel sicer vsoto din 21,049.729'07, ki je za skoro en milijon večja od one v februarju t. L, toda še vedno za 2'65 milj. dinarjev manjša kot znaša devizni promet v marcu 1936. Narodna banka je posredovala tudi tokrat le v Curihu, Parizu ter Londonu v višini običajnega dnevnega kontingenta in dala v celem za din 100.000’— deviznega blaga. Angleški funt je notiral v privatnem kliringu ves zadnji teden din 238’— v povpraševanju, t. j. za denar brez blaga, med tem ko so bili za nemško marko in avstrijski šiling doseženi ti-le tečaji v privatnem kliringu: nemška marka: 30. marca din 11'95—12T6 31. marca din — 1. aprila din 12T2—12‘32 2. aprila din 12*23—12'43 avstrijski šiling: 30. marca din 7‘95—8’05 31. marca din 7'94—8’04 1. aprila din 7'95—8-05 2. aprila din 7’92—8’02 V razdobju od 30. marca do 2. t. m. je znašala tečajna razlika pri Amsterdamu -j- 0'50 poena, Bruslju 0, Berlinu —0"26 poena, pri Londonu -f 0’24 poena, New Yorku —1'25 poena, pri Parizu -j- 0’19 poena, Pragi 0 in Trstu -j- 0'25 poena. Curih je še nadalje beležil na bazi dosedanjih tečajev. Devize Povpr. Pon. din din 1937 Amsterdam 30. III. 2395T6 2409-76 2. IV. 2395'66 2410'26 Berlin 30. III. 1758'03 1771'91 2. IV. 1758'03 1771-91 Bruselj 30. III. 736'70 74176 2. IV. 736'44 741'50 Curih 30. III. 996'45 1003-52 2. IV. 996'45 1003'52 London 30. III. 213'41 215'46 2. IV. 213'65 215-71 Newyork 30. III. 4343'50 4379-81 2. IV. 4342-25 4378'57 Pariz 30. III. 200'92 202'36 2. IV. 201-11 202'55 Praga 30. III. 152'54 153'64 2. IV. 152'54 153'64 Trst 30. III. 229'44 232-53 2. IV. 229'69 23277 Efektno tržišče. Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna. Položaj je stal na našem efektnem trgu povsem neizpremenjen. Od privatnih vrednosti papirjev je tudi to pot beležila le Trbo- veljska premogokopna družba, in sicer na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna na bazi 260 din za denar in 275 din za blago. Notice državnih efektov so bile za 1937 din din 7% inv. pos. 30. III. 86-75 8775 2, IV. 87'- 88'— oc Blair 30.' III. 93'50 95'— 2. IV. 95‘50 96-50 7% Blair 30.’ III. 83'— 84'50 2. IV. 87-25 88'25 7% Seligm. 30. III. 97'— 99'— 2. IV. 98'- 100'- 4% agr. obv. iz leta 1921 30. III. 52 — 53'— 2, IV. 52'- 53'- 4% drž. garant. obv. 1934 30. III. 51'25 52-75 6% 2. IV. 51'- 52'50 begi. obv. 30. III. 73'50 74'50 2. IV. 76'- 76-50 2'5% voj. škoda 30.’ III. 405'— 407'— 2. IV. O i.T ok, brez grč, srca in kakih drugih napak; dolžina 47 cm v debelinah 43/43, 50/50, 62/62 111111, potem dolžina 75 cm v debelini 50/50 in 60/60 mm ter v dolžini 70 cm a debeline 75/75, 100/100, 125/125 111111, vse rezano z nadmero najmanj 3 cm pri dolžinah in 3 mm pri debelinah. Dobava stalna, franko vagon Sušak, toda v najmanjši količini 25 m*. Hrastov obrobljen stavbeni les, v I/II/III tombante kakovosti, večje količine v debelini od 25 111111 (rezano z najmanj 2 111111 nadmere!), dolžina 1’—/1*90 111 in od 2 111 dalje, širina od 14 cm naprej; izključeno nezdravo blago, kakor tudi komadi z večjimi razpokami kot 20/25 mm na robovih 'ti z velikimi grčami. Kvantum: 150 do 200 m3 franko vagon Sušak, dobava po dogovoru. v barva, plesira in Ze v 24 urah s-TJEHi itd. Škrabi tn svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Davek na poslovni promet Na vprašanje, kako je s prometnim davkom a) na odpadke železa in b) na rabljene sode je Centrala industrijskih korporacij v Beogradu sporočila nastopno svoje mnenje. ad a) Razpis davčnega oddelka ministrstva za finance br. 33026/ III ex 1934 (Finansijski Zbornik 1934, str. 280) predvideva, da plačajo podjetja, ki se bavijo s trgovino s starim železom in odpadki od železa, splošni prometni davek. Nasprotno pa razpis tega oddelka br. 12032/1II ex 1935 (Finansijski Zbornik 1935, str. 133) določa, da odpadki in odpilki od železa iz car. tar. post. 588, kamor spadajo tudi že porabljeni izdelki iz železa in jekla, namenjeni za pretapljanje, ne podlegajo ne občemu, ne skupnemu davku. Iz teh razpisov izvajajo odločujoči faktorji, da staro železo (odpadki od železa, rabljeni izdelki iz železa in jekla itd.), kadar se prodajajo podjetjem, ki se bavijo s trgovino s temi predmeti, podlegajo plačilu 2'5% občega prometnega davka, dočim isto staro železo, če se prodaja podjetjem, ki se bavijo z njegovim pretapljanjem, ne podlega ne občemu, ne skupnemu davku. ad b) rabljeni sodi: Proizvodnja novih sodov je vsebovana v skupnem davku na rezan les. S tem je pokrit promet do potrošnika. Ako stranka v sodih dobiva mast, loj itd., se smatra za potrošnika. Nadaljnja prodaja teh rabljenih sodov brez ozira na značaj kupca (trgovec, industrialec, privatnik) podlega občnemu davku na poslovni promet. Taksna dolžnost trgovske korespondence Nekatere industrije si niso na jasnem, kako naj kolkujejo provi-zijske obračune, katere izplačujejo svojim zastopnikom ali tudi provi-zijskim potnikom, nadalje če in kateri taksi podlegajo potrdila o prejemu plačila. V zadevi smo se po Centrali industrijskih korporacij informirali v finančnem ministrstvu in ugotovili, da obračuni, v kolikor so zastopniki in potniki samostojni trgovci, podlegajo računskemu kolku, dočim so obračuni, ki jih dajejo zastopniki in potniki, ki niso samostojni trgovci (glej fin. zbor. str. 206 ex 1935), kolka prosti, med tem ko izplačila, kolikor so potrjena, podlegajo taksi po tar. post. 33. Monopolska uprava se moti, če misli, da nazaduje prodaja tobaka le zaradi tihotapstva tobaka. Še bolj pa se moti, če misli, da more to tihotapstvo odpraviti s samimi policijskimi odredbami. Prodaja tobaka pada, ker je silno padel zaslužek prebivalstva. Zlasti redukcije plač drž. nameščencev so znatno znižale konzum tobaka. Pa tudi izdelki tobačne uprave so glede kakovosti nazadovali. Zlasti tožijo kadilci, da niso cigarete nikdar niti dva meseca enake. Znano je, da so dolgo veljali izdelki tvornice v Nišu kot najboljši. Sedaj te razlike ni več, ker se sedaj izdelujejo v Nišu prav takšni izdelki ko v vseh drugih tvornicah. Nič čudnega pa ni, če nekateri zaradi neprestane nejevolje nad kakovostjo izdelkov polagoma sploh nehajo kaditi. Kar se tiče tihotapstva samega, jpa je treba pripomniti, kar smo že neštetokrat naglasili, da ne bo nihče tihotapstva preprečil, dokler bodo sadilci tobaka za svoj žlahtni pridelek od monopolske uprave tako slabo plačani. Da plača monopolska uprava sadilcem kilogram tobaka po 10 din, sama pa prejme za ta tobak okoli 500 din, je vendarle malo prevelika razlika. Mnogo manj tihotapstva s tobakom pa bi tudi bilo, če bi ne bilo onih eksportnih cigaret. Da dobe tujci boljše cigarete ko domačini in pri tem še za polovico ceneje, menda le ni utemeljeno! Monopolska uprava naj že enkrat vse to prav preudari in bolj upošteva želje kadilcev, pa bo takoj konsum tobaka in tobačnih izdelkov narastek Sicer pa se more monopolski upravi dogoditi, da bo v Jugoslaviji vedno več ljudi, ki so se že odvadili kaditi. Že danes je takšnih ljudi prav mnogo. Nove knjige Dolores Vieser: Pevček Prevedel Janez Pucelj, založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena broširani knjigi 30, vezani 40 din. Po založništvu izvirnika edini odobreni prevod v slovenščino. Osnovni motiv romana ni nov, a je obdelan živahno in zanimivo. Sin muzika Ivan Kamenarček pride kot sirota v samostan v Št. Vid na Koroškem, kjer ga sprejmejo menihi v latinsko šolo. Silno muzikalni dečko se hitro priljubi patrom, si pridobi tudi med so-učenci dobrega prijatelja in vse kaže, da bo njegova življenjska pot srečna in da doživi svoj cilj ter postane — mašnik. Takrat pride v Št. Vid baronica Helloiza, ki je pregnana z draždanskega dvora. Lepa baronica čisto premoti goslarja Ivana, ki se v njo zaljubi z vsem žarom prve ljubezni. Sledi razočaranje, beg iz samostana, žalostna vrnitev in bolezen, ki uniči življenje malega muzika, da omahne v grob še preden doseže svoj cilj. Okoli tega jedra povesti so nanizani doživljaji drugih oseb in pred nami vstaja živa zgodovina takratnega časa. Povest je pisana živahno, napeto ter jo bodo vsi naročniki ljudske knjižnice čitali s pravim užitkom. Jezik je gladek, prevod dober. Oprema knjige pa tudi na višku. Knjigo toplo priporočamo. Monumenta artis Slove-nicae 3 snopič drugega zvezka tega našega v resnici monumentalnega dela prinaša predvsem slike velikih oltarnih podob tujih in domačih slikarjev 18. stoletja. Predvsem je treba omeniti veliko delo Valentina Metzingerja Sv. Frančiška Sal., ki se nahaja danes v ljubljanski Narodni galeriji kot eno njenih najbolj reprezentativ- nih del. Sledi velika slika Antona Cebeja »Vnebovzetje Marije« iz župne cerkve v Kopanju. Frančišek Jelovšek je tretji slikar, ki se nam predstavlja v tem snopiču s Sv. Družino, ki se nahaja v ljubljanski šentpetrski cerkvi. Nadalje prinaša ta snopič Fortunata Berganta »Oljsko goro« iz cerkve na Križni gori pri Ložu, glavo sv. Katarine Val. Metzingerja iz Narodne galerije ter Fort. Bergantovega sv. Bernarda a Corleone, ki se tudi nahaja v Narodni galeriji. Dve sliki Leopolda Layerja za dve veliki oltarni sliki, ki so v privatni lasti, Frana Mihaela Straussa »Sv. Elizabeta« iz župne V naših in italijanskih listih se živo razpravlja o bodočih trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Po novi pogodbi bi moral naš izvoz v Italijo narasti na 800 ali vsaj na 700 milijonov din, kakor smo že v prejšnji številki poročali. Velik del naših izvoznikov pa se boji, da bi pri tako naraslem izvozu nastale iste plačilne težko-če, kakor jih sedaj preživljamo z Nemčijo. To tem bolj, ker bomo sedaj dobavljali Italiji tudi pšenico in koruzo proti plačilu v kli-ringu, dočim nam je morala dose-daj plačevati pšenico v devizah ter je v ta namen tudi že plačala okoli 50 milijonov lir v devizah. Če gledamo potek dosedanje trgovine z Italijo, potem vidimo, da; smo bili vedno proti Italiji v trgovinski zamenjavi aktivni ter je ta aktivnost znašala povprečno na leto približno 432 milijonov din. V zadnjih mesecih se je sicer ta slika nekoliko izpremenila in naša aktivnost se je izpremenila v pasivnost, kakor sledi iz naslednjih številk: V milijonih din je znašal naš izvoz uvoz oktobra 34,0 13,9 novembra 14,3 30,8 decembra 26,7 52.9 januarja 1937 33,5 43,9 februarja 32,7 47,4 skupno 141,2 188,9 Bili smo torej pasivni za 47,7 milijona din. Ta pasivnost pa je le navidezna, ker smo v tem času prodali tudi žita za 50 milijonov lir v devizah. cerkve v Slovenjem gradcu ter Valentin Metzinger »Sv. Janez Ne-pomuk v nebeški gloriji« v cerkvi v Hruševem zaključujejo 3. snopič. Ni treba še posebej poudarjati, da so vse reprodukcije prvovrstne, čisto v slogu vsega dela. Znova priporočamo vsem gospodarskim ljudem ki imajo smisel za slovensko kulturo, da se na »Monumenta artis Slovenicae« na-roče, da bo tudi v njih hiši na častnem mestu ta veliki dokument slovenske kulture. Naroča se pri Akademski založbi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, I. nadstropje. Verjetno je torej, da bomo še naprej aktivni v trgovini z Italijo in zato nastaja vprašanje, kako naj se potem plačajo naše stare terjatve. Prvotno se je govorilo, da bo v ta namen naročila naša vlada v Italiji za približno 60 milijonov lir raznega blaga. Sedaj pa se ne govori več o 60, temveč le o 40 milijonih lir. A še ta vest se demantira, ker da ni bil v tem pogledu storjen še noben sklep. Stare terjatve bi se torej mogle likvidirati predvsem z večjimi naročili zasebnikov v Italiji. Ali pa bo to tudi mogoče doseči? Sicer pa je treba tu razčistiti še neko drugo vprašanje. Naša trgovinska bilanca ,z Italijo je sicer res aktivna, ni pa aktivna tudi naša plačilna bilanca. Tu pa smo nasprotno močno pasivni. Za prevoz našega blaga po italijanskih ladjah, za razne zavarovalnice, ki imajo svoj sedež v Italiji, za razne udeležbe italijanskega kapitala v naših podjetjih dobiva Italija tako mnogo plačil od nas, da je njena pasivnost v trgovinski bilanci več ko izravnana. Zato tudi pasivnost v trgovinski bilanci ni za Italijo nobena nesreča, dočim bi bila za nas katastrofa, ker bi postala pasivnost plačilne bilance preob-čutna. Zanimanje za poživljenje trgovine med Italijo in Jugoslavijo je na obeh straneh zelo intenzivno in v Beograd je prišlo že vse polno italijanskih posrednikov in podjetnikov, da bi se dosegli v tem pogledu čim prej pozitivni uspehi. LICITACIJE: Dne 16. aprila bo pri Upravi 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija za dobavo večje množine raznega železa. Dne 19. aprila bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za nabavo 1,000.000 zložljivih kartonskih škatlic z vrečicami. Dne 28. aprila bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo 3 elektromotorjev za rudnik Zenico. Rok dobave je 45 dni. Dne 19. aprila bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Dubrovniku licitacija za oddajo železarskih in električnih del na novi zgradbi Okrožnega urada v Dubrovniku. Dne 7. maja bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za nabavo bakrene cevi za drž. rudnik v Ljubiji in drž. rudnik v Brezi. Direkcija šum v Vinkovcih proda na ofertni licitaciji dne 19. aprila obdelane jesenove hlode. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Bivši italijanski poslanik v Beogradu Viola di Campalto je prišel v Beograd ter osebno izročil knezu namestniku Pavlu najvišje italijansko odlikovanje. Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je imel v noči na 1. april po radiu govor na naše izseljence. V svojem govoru se je spominjal velikih zaslug izseljencev za naše osvobojenje ter jih pozival, da ostanejo zvesti tej svoji svetli tradiciji, da ne verujejo sladkim si-renskim glasovom neprijateljev našega naroda, temveč da delajo složno za srečo in blagor domovine, naroda in kralja. V jugoslovanski delegaciji na zasedanju interparlamentarne unije v Rimu sta od Slovencev poslanec Ivan Mohorič in senator dr. Ploj. V Beogradu so se zopet začela posvetovanja združene opozicije. Posebno pozornost je vzbudilo, da je Liuba Davidovič obiskal Ople-nac in se poklonil spominu kralja Aleksandra. V Novem mestu je umrl dr. De-franceschi, bivši primarij novomeške bolnišnice, pozneje zdravnik v Gorici, po vojni pa zdravnik v Ljubljani. Pokojni dr. Defrances-chi je slovel pred vojno poleg dr. Šlajmerja kot eden najboljših slovenskih operaterjev. Po vojni se je mnogo udejstvoval tudi v slovenskem gospodarskem življenju ter je bil vrsto let predsednik Ljub. kreditne banke. Bodi mu ohranjen časten spomin! Slavni ameriški letalec polkovnik Lindbergh se je na povratku iz Egipta ustavil v nedeljo popoldne na zagrebškem letališču. Prenočil je v hotelu »Esplanade«, nato pa ob 7. zjutraj odletel naprej na Dunaj. Sušak bo imel letos pet novih zračnih zvez, in sicer Benetke— |Sušak—Zagreb in Sušak—Zagreb— Sarajevo-Dubrovnik. Po sporazumu z Italijo pa dobi še 3 zveze z Italijo. V Sofijo je prišel zastopnik avstrijske zračne družbe, da se dogovori glede nove redne zračne zveze Dunaj—Budapešta—Beograd —Sofia—Solun—Kreta. Proračun donavske banovine znaša 133,898.253 din, za 31,2 milijona din več ko lani. Povišanje proračuna je zlasti povzročil prevzem stroškov za vzdrževanje ljudskih šol, za kar bo morala dati banovina na leto 28.8 milij. din. Šolska doklada pa znaša zaradi teh novih stroškov le 15%>. Banovinska doklada znaša še nadalje samo 10°/n, zdravstvena doklada pa 4”/o. Nove cigarete »Hercegovina«, ki se bodo prodajale v zavojčkih no 20 cigaret za 6 dinarjev, so pnsle 3 aprila v promet. Res ne vemo, zakaj da je monopolska upraVa vedno nove vrste cigaret v promet? Ali morda sama čuti, da so s sedanjimi kadilci vedno bolj nezadovoljni? Toda zakaj ne zboljša starih? Prihranila bi si vsaj izdatke za etikete in drugo. Novosadski tramvaj je imel lani samo 150.000 din izgube, dočim je imel predlani 500.000 din, ker je lani uvedel cenejšo tarifo. Vozne cene so namreč bile znižane od 2‘50 na 1‘50 oz. 1'—, zato pa je na-rastel promet potnikov od 1,9 na 3,9 milijona. Morda bi tudi hoteli v Ljubljani preizkusiti ta način sanacije. Dolgoletni župan Prage senator dr. Baxa je odstopil, ker je dovršil 75. leto. Za njegovega naslednika bo imenovan najbrže dr. Zenkl. Obč. svet v Libercah (Reichen-bergu) na češkoslovaškem je sprejel posebno poklonitveno spome- nico na predsednika dr. Beneša, kateremu se zahvaljuje, da je bilo zadnje amnestije deležno tudi tako veliko Nemcev in da se po zaslugi dr. Beneša bližajo uresničenju tudi druge zahteve sudetskih Nemcev. Obč. svet je v priznanje teh zaslug dr. Beneša preimenoval soglasno gledališki trg v »Trg dr. Edvarda Beneša«. Istočasno je pozval vse nemške ministre v sedanji čsl. vladi, da vztrajajo pri sedanji aktivistični politiki. Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem se morejo ustanoviti tudi v mirnem času vojna sodišča za določeno ozemlje. Na tem ozemlju more vojaški komandant proglasiti tudi preki sod. Posebnost novih vojnih sodišč pa je, da je proti njihovim razsodbam dopustna tudi pritožba. Z novimi sodišči naj bi se zavarovala demokracija proti njenim sovražnikom. Uradno se sporoča, da je neresnična vest, da angleška kraljeva dvojica ne bi letos obiskala domi-nionov ter da jo bosta zastopala vojvoda in vojvodinja Kentska. Irska more brez najmanjše ovire sodelovati pri svečanostih kronanja v Londonu, je izjavil De Va-lera v_ irskem parlamentu. Turčijo^ bo zastopal na londonskih svečanostih kronanja ministrski predsednik Izmet Ineni. Indijska vlada je zahtevala od britanske vlade, da energično zaščiti znanega indijskega veletrgovca Muhameda Alija v Etiopiji, ki ima svoje trgovine v vseh večjih mestih Etiopije in ki so ga sedaj Italijani izgnali. Na zahtevo Londona je italijanska vlada podaljšala Muhamedu Aliju rok, v katerem se mora izseliti, ni pa hotela povedati vzroka, zakaj mora zapustiti Etiopijo. Angleška zračna družba »Imp. Airways« je naročila še 12 orjaških potniških aeroplanov, od katerih bo mogel vsak razviti 3400 koftj-skih sil. V vsakem letalu bo prostora za 42 potnikov. Število brezposelnih se je v Angliji v primeri s stanjem 1. marca 1936 znižalo za 55.000 na 554.000. Zaradi poneverbe v občini Novi grad-Podravski so bili aretirani obč. blagajnik, bivši obč. komisar in sedanji beležnik. Morala: Plačujte bolje nameščence! Za 175.000 din kolkov je izginilo z raznih pogodb o najemu gozdne posesti v gozdni direkciji v Sarajevu. Inž. Stojanovič, ki je bil obsojen na 8 mesecev zapora, ker je povzročil smrt Mile Dimitrij e vice ve, je bil od apelacijskega sodišča v Beogradu proti jamstvu očeta in nekega Tomiča izpuščen iz preiskovalnega zapora do pravomoč-nosti obsodbe. Okrožno sodišče pa mora še ugotoviti kavcijo, ki jo mora plačati, da pride iz zapora. Torek, dne 6. aprila. 11.00: šolska ura: Pojdimo odkrivat lepote Križne jame (Michler) — 12.00: Pisano polje (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza —18.00: Radijski orkester — 18.40: Psihoteh-nika in narodno gospodarstvo (M. Ferenčak) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura —19.50: Zabavni tednik — 20.00: Romeo in Julija, uvertura (plošče) — 20.20: Branislav Nušič: »Dr«, komedija (člani Nar. gled. v Ljubljani) — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Sreda, dne 7. aprila. 12.00: Reproduciran koncert na vvurliških orglah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Praktično vremenoslovje (Janko Siherl) — 18.20: Mladinska ura: Ročna dela: Naredimo si akvarij (Miroslav Zor) — 18.40: Delavsko predavanje: Kolektivne pogodbe (g. Rudolf Smersu) — 19.00: čas, vreme, poročila, 19.30: Nac. ura — 19.50: šah — 20.00: IV. ura slovenske orgelske glasbe. Sodelujeta: msgr. Stanko Premrl in ga. Angela Megla-Hauckova: — 21.15: Koncert na dveh harmonikah (igrata brata Goloba) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Štev. 2981. Nabava Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 21. aprila 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 250 ogljenobrončanih kr-tačic za razne el. motorje. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 30. marca 1937. Dospelost davkov v II, četrtletju Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih v II. četrtletju 1937 v plačilo: a) dne 1. aprila 1937 II. četrtletni obrok zgradarine, pridobni-ne, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 15. avgusta 1937 I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša rpojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnem načelstvu v Ljubljani. Zananja trgovina Izvozna kontrola za les se ne uvede, kakor se sedaj poroča iz Beograda. Reorganizacija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ne bo povzročila te kontrole. Madjari so začeli v večji meri kupovati naše konje za klanje. Iz Subotice so odšli že trije vagoni konj, prejšnji teden pa sta bila poslana še dva vagona konj za klanje. Italijanski uvoz je nazadoval od 7700 milijonov lir v 1. 1935 na 5800 milijonov lir v 1. 1936, italijanski izvoz pa je istočasno padel od 4500 na 3800 milijonov lir. Uvoz je torej v znatnejši meri nazadoval ko izvoz ter se je s tem trgovinska bilanca Italije zboljšala. More se pa to nazadovanje uvoza in izvoza označiti tudi drugače. V Franciji bodo uvedli 40urni tednik tudi v mali trgovini, denarnih zavodih, papirni in lesni industriji. Prvi maj se bo odslej praznoval v Grčiji kot praznik dela. Skoraj pol milijona^ rudarjev stavka v Združenih državah Sev. Amerike. Rudarji zahtevajo povišek dnevne mezde od 5 in pol na 6 dolarjev ter uvedbo 35 urnega tednika. Bohave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 8. aprila ponudbe za dobavo šipk iz medi, rezervnih delov za bencinske svetilke, 6000 kg ročno kovanih žebljev za tračnice, železne žice, pil za kovino, cinko-vega belila, firneža, 2500 kg bencina, raznih svedrov za les, pločevinastih kant za vodo, brezovih metel in lesenih držal; do 15. aprila za dobavo smrekovih hlodov. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 8. aprila ponudbe za dobavo železne in pocinkane železne pločevine; do 22. aprila za dobavo stekla za okna, krampov za kamen, rudarskih lopat, konopne-ne vrvi in žice in armiranega telefonskega kabla, do 14. aprila za dobavo mikrofonskih kapslov. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 12. aprila ponudbe za dobavo sit in jeklene pločevine ter cevi za kotle. . Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 15. aprila ponudbe za dobavo železne pločevine in 150 kg bele kovine. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 22. aprila ponudbe za dobavo raznega elektro-materiala. lajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek vsi v Ljubljani. Razvoi naših bodočih trgovinskih odnošalev z Itatii