p r /? -T >y ^ ~ J" - Štev. 48.,Leto IiI.VKW>-uQ -ruDNiud Nedelja, 28.novembra 1948. (Filip Terčelj) GOSPOD-JE BLIZU... Pred našo dušo čaka noč in dan in trka, da srce bi mu odprli, da v sveti hostiji bi prišel k nam in da bi ga kot Dete božje zrli. GOSPOD NAS KLICE... Od zunaj vlada tema, zimski mraz, pa tudi v dušah tema gospodaril 0 pridi, Jezus, božje Sonce, k nam, gorkote svete grešnikom podari!' GOSPOD PRIHAJA... Sedaj nas kliče kot Odrešenik, Ozdraviti nam hoče dušo bolno, A enkrat prišel bo kot strog Sodnik, poklical nas na sodbo bo vesoljno. V \ uu£J JJ Štev. 48.,Leto III. - 2 - 28. november 1948. (B o\ 27 . november je letos zadnji dan in adventna nedelja prvi dan novega cerkvenega leta. Kako hitro se je leto okoli obrnilo! ^Zares "po bliskovo mine čas." Treba ga bo skrbno porabiti, ker "ura izgubi j eneFvrne se lobena". Novo leto je pred nami. Kaj stori« 'ti, da nam zlasti za dušno življenje prinese ^največ koristi? . Znani pisatelj P. Ihrsch zvečer pred prvim adventnim dnem takole na= govarja otroke: "Kaj pomeni beseda advent, že veste. Tudi to sem vam že povedal, da nas f advent spominja na trojni prihod Gospodov: na onega pred 1948 leti, ko je "Beseda meso postala", dalje na prihod Kristusa v naše du« se in na prihod večnega Sodnika na sodnji dan. Nocoj vam pa za ves adventni cas nasvetujem tole: 1./ Obudite v sebi adventnega duha in ga vse dni skrbno ohranjajte. Advent je~čas tihega miru in globo= ke zbranosti. Otroci morajo biti v adventu zato nekoliko bolj tihi, nekoliko manj razposajeni. Le pomislite'na božjo Mater pred Jezuso« vim rojstvom! Poglejte v n-jeno materinsko srce! Marija je bila te= daj tiha in zbrana. Kar neprestano je mislila na dete Jezusa.Skrbno je pripravljala zanj pleničke in šivala oblekce. Deklice bi v adventu po Marijinem zgledu prav lahko se šile ali spletle za uboge Jezuščko« ve bratce in sestrice kako oblekco, nogavice ali kaj podobnega. Vsi pa v adventu pripravljajte v dušah "pot Gospodu" s tem, da vsak dan naredite kaj dobrega. Na primer, da zjutraj radi vstanete, da prema« gatc sladkosnednost, da se pridno učite, da se z nikomur ne kregate, da vsak dan lepo opravite jutranjo in .večerno molitev. Drugi nasvet: vsak večer v adventu pridite k večernicam, čeprav bo že precej tema. Taki mračni večeri so res podobni "tistemu času pred Kristusom, ko so ljudje bili v temi nevere in so hrepeneli po Odrešeniku, ki je luč sveta. Pri večernicah bomo prižgali luči, poli adventne pesmi j.n vsak večer čitali kaj lepega o adventu. Če t^ naredite doma in vam očka ali mama kaj prečita jo ali povedo, bo prav tako-dobro. Ko doma zapojete adventno pesem, si mislite, da jih sa= ma Marija z vami poje. Tretji nasvet: Prih ajajte vsak dan k zornicam«, To je sveta maša, ki se vsak dan v adventu pred jutranjo zoro - opravi na čast Materi božji. Zornice so posebno lepa priprava na božične praznike. Marija nam pomaga, da se vsak dan bolj približamo božjemu Detetu.Pri maši je pravzaprav že. božično veselje, ker leži pred nami na belem oltarnem prtu pravo božje Dete kakor je nekoč ležalo v jaslicah be= tlehemskega hlevčka. Prav tako majhno in tiho je božje Dete v sveti hostiji, kot je bilo nekdaj v Marijinem naročju. Ce pa giemo k sv. obhajilu, tedaj postane naše srce hlevček ali jaslice, kamor leže božje Deteče in mu je toplo in,prijetno. Sklenite, otroci, da boste v adventu te tri nasvete izvr= šili. Tako boste adventni cas res dobro izkoristili in se lepo pri« pravili za božične praznike." Morda bi se dalo v teh nasvetih najti dragocenih smernic^tudi za odrasle. Povsod naj se pozna, da je advent, v šolah^in društvih, zunaj in v barakah, posebno pa v družinski sobi,kjer oče in mati vzgajata otroke za Kristusa. Kako to narediti, bo vsakemu povedalo srce napolnjeno z adventnim duhom. 03 Štev, 48,,Leto XII. - 3 - 28, november 1948, V (30. novembra.) To je prvi svetnik, ki nas sreča v adventu. Saj ima do te= ga nekako pravico, ker je bil on prvi med vsemi apostoli, ki se j e s Kristusom seznanil in postal njegov učenec. (Prečitaj Jan 1,35-42), Bil je brat apostola Petra. Iz Evangelijev ne vemo kaj več o njem, V ustnem izročilu pa se poroča o njegovi izredni ljubezni do križanega Odrešenika. Zato se že od n§kdaj njegovo ime posebej imenuje pri daritvi svete maše. Pretresljivo je poročilo o njegovem muceništvu. Deloval je na Balkanskem polotoku. Ko so ga zaprli in mu jc poganski sodnik ukazal darovati bogovom, je Andrej odgovoril: "Jaz darujem vsak dan pravemu in vsemogočnemu Bogu j toda ne živalsko meso ali kri temveč brezmadežno Jagnje na oltarju. Njegovo meso zaužije vse verno ljudstvo. Jagnje pa kljub temu ostane celo in živo.” Sodnik se je razljutil in ga velel vreči v ječo. Ljudje bi ga bili prav lahko iz ječe rešili^ toda Andrej jc sam ljudi odganjal in jih rotil, naj ga puste v ječi. Hrepenel je po mučeniškem vencu. Ko so ga peljali na kraj mučeniške smrti in je zagledal križ, ki je bil zanj postavljen, je vesel vzkliknil: ”0, častitljivi in presveti . križ, Id si nosil telo našega Gospoda! 0 presladki križ, ki sem si ga ze tako želel! Glej, miren in vesel ti hitim naproti. Sprejmi me in me izroči moj trnu učeniku Jezusu! Naj me po tebi sprejme On, ki me je na tebi odrešil.” Potem so ga pribili na križ. Dva dni je na njem živ visel in z njega oznanjal Kristusov nauk prav do smrti. Na slikah predstav¬ ljajo Andrejev križ poševen. Po zgledu svetega Andreja zlasti v adventu potrpežljivo in iz ljubezni do križanega Kristusa prenašajmo vsakdanje male križe, pa tudi večje, če nam jih božja Previdnost naloži. Pokora in advent= ni čas spadata skupaj. • ' w*vi dg-tglCv adv&ntu Kristusov prihod je imel.jasno v določen cilj: ustanovitev božjega kraljestva na svetu in v dušah. Želja Kristusovega srca je še vedno ista. In to je največja bolečina zanj, da ljudje Kristusov načrt podirajo v svoji duši in ovirajo delo njegove Cerkve. Greh je v bistvu uničevanje ali rušenje Kristusovega kraljestva. Pobožnost prvih petkov je zadostilna molitev in zadostilna . žrtev. Poleg zadostilne molitve naj vzbudi v nas prvi^petek v adventu močno hrepenenje, da bi se kmalu Kristusovo kraljestvo povsod razši¬ rilo in utrdilo in da bi s tz vseh človeških src ”od kraja do kraja, zemlje razlegal en glas:"Bodi hvala božjemu Srcu...!” Pcvi petek v adventu torej vsem krepko kliče: Na delo z: Kristusovo kraljestvo! Pripravite pot Gospodu v dušah in v vsem jr nem življenju! Ko z muko gradiš'v božjem kraljestvu, kar so drugi drli, opravljaš zadostilno prihaja." žrtev. Delajmo hitro in mnogo, ker "Gos Štev. 48., Le to III. ŽlPV£N^/l 28. november 1948 V.sredo, 10. novembra letos smo prišli v Castel Gondolfo k splošni avaijenci slovenski begunci, ki smo s Koroške priromali v Bin. 21 nas je bilo 0 Castel Gandolfo - nekdanja Alba Longa - stoji s30 m visoko v Albanskih gorah in j e kakih 40 'km oddaljen od Rima. Izredno Veliko tujcev je prišlo ta dan k sprejemu, zelo mnogo "bolj« ših ljudi", zato kar nismo upali, da bi nas. dali v prvo vrsto. Kakor hitro pa so nas spustili na dvorišče, so začeli spraševati po Slo« vencih in so nas ločili od drugih, Veselo smo„bili presenečeni, Iko so nas v dvorani postavili tik pred prestol. Se'neki koroški Slove« nec, napol Slovenec, napol Nemec,-se nam je pridružil, ko je videl, nakano prednost imamo.Slovenci, Tiste dni so je namreč mudil v Rimu avstr, zunanji minister dr, Gruber^ ki je bil tudi pri papežu, pa'je prišla na skupno avdijenco tudi večja skupina avstrijskih duhovnikov, ki so upali, da jih bodo, ker prihajajo v senci svojega, zunanjega mi« nistra, kaj bolje traktirali. Ta koroški duhovnik je bil srečen, da sc je mogel pridružiti Slovencem, pa čeprav brez zunanjega ministra, in brezdomcem. Ko je sv. oče prišel do nas, nas je vprašal po laškoj "Slo« venski begunci ste, kajne?" Odgovorili smo nemški in mu povedali, da prihajamo iz Avstrije, kjer smo živeli po raznih taboriščih. Zahva« lili smo^se mu, da se je tolikokrat?zavzel za nas, ko smo se.v s tis« kah^obraČali nanj, pa za \'so moralno in materijalno pomoč, gaprosi« li še nadaljne pomoči za one, ki so še ostali v Avstriji, zlasti pa blagoslova na nas, na one tam gori,- natisi; s, ki so že emi gr ir ali, na svojce doma in na ves slovenski narod. Sv. oče je odgovoril v nem« ščinii "Da, poseben blagoslov vsem vam., vsem slovenskim beguncem in vsemu slovenskemu, narodu! 0, slovenski narod je veren, in• zvest na» rod! V Argentino torej odhajate?" "Da, 'Svetost, k‘er samo Argentina sprejema družine z otroki in starimi ljudmi, d očim druge države le samske delavce," "To je lepo, da greste z družinami! Kaj pa tile mladi fantje in dekleta gredo tudi z vami?" Ko smo v mu potrdili, je rekel: "To je lepo, zelo lepo! Bog z vami vsemi!. "Živeli .Slovenci!" Nato se je obrnil k nekaterim posameznikom in. vsakemu privoščil pri« •jazno besedo. Prišedši do skupine, ki je stala tik nas. jo vpraša: "Ste tudi vi Slovenci?" Ali so bili tako-presenečeni, da niti vedeli, ni« so, kaj je vprašal, oziroma kaj govorijo ali pa zato, ker je sv., oče bil tako ljubeznjiv z nami Slovenci, so nekateri odgovorili: "Da, Svetost," "Oj, živeli Slovenci!" jo nadaljeval in šele ras gr. Callcri ga je opomnil, da je to čisto druga skupinah v Ko je tako prvo vrsto obšel, se je povzpel na prestol ter v ■ laškem, francoskem, angleškem, nemškem, španskem in portugalskem Je« ziku nagovoril romarje, .Takoj na drugem mestu je omenil nas rekoč: "V-posebno veselje nam je, da moremo v hiši skupnega očeta pozdravi« ti skupino slovenskih beguncev, ki so morali zapustiti svojo 'domo« vino, ter oditi na tuje, pa -zdaj odhajajo v Argentino, v kateri upajo najti svojo drugo domovino, Daj Bog, da bi našli tam res prijazne in gostoljubne ljudi in da bi jim Argentina postala res druga domo¬ vina! Hkrati jim pa želimo, da bi ge razmere v njih domovini kmalu ta ko uredile, da bi se mogli vrniti vanjo. Zato dajemo njim, vsem slo« venskim beguncem po svetu, njihovim svojcem in vsemu slovenskemu na= rodu v domovini svoj prav poseben blagoslov*" Besede,^ki jih jena« slovil na nas, je izgovoril tako občut da niso prišle solze v oči samo nam, marveč tudi ostalim. Ko je nam vsem podelil blagoslov, je odhajal, Italijani so Sto v« 48.,Leto III. - 5 - 28. november 1948. je^bil že čisto pri "Živel sveti oče i*' vratih Obrnil in p. e so de mu vzklikali: "Evviva il papa!" drugi potihnili, eno vzkliknili' od vrat in-se vrnil nazaj naravnost med nas Slovence, dal vsakemu še enkrat roko in prstan v 'poljub in mu voščil srečno pot. Tako smo bili prevzeti, da niti govoriti nismo mogli, marveč smo le solznih oči strmeli vanj. Potem se je vstopil pred nas in nas gledal kot bi.pri« čakoval ? da mu še kaj povemo.jO, saj bi mu radi povedali še marsikaj, a nam ginjenost ni dala* Le "Živel sveti oče!" smo vzklikali. To so nas ostali gledali s spoštovanjem in zavistjo! Kar ni jim hotelo v glavo, da more imeti ubog slovenski begunec v tako rov« ni, jo onošeni obleki pri papežu prednost - in še tako! - pred "boljšo" družbo, ki se je pripeljala v avdijenco v najelegantnejši obleki in razkošni limuzini. % Mi smo se pa vračali iz Oastel Gandolfa s prijetno zavestjo, da ima od vseh zapostavljeni slovenski begunec vsaj pri skupnem očetu tisto mesto, ki.im ..” VrS \/ •' v&rfi m I w uu V w -A. W v vjauj.v.4. w w p-, ouvv v gre kot sinu.>".zvestega naroda". la • 1 ' POLOŽAJ CERKVE' V MISIJONSKEM SVETU Sveta Cerkev ima prod se« boj ves svet. Neprestano pregleduje svetovni zemljevid, pošilja svoje de« lavce v kraje, kjer se še ni utrdila in čaka trenutka,- da se j i odpro še nove dežele, v katere doslej se ni dobila dostopa. ‘Veliki cilj, da združi v svojem objemu vse narode, ji nepre« stano budi misel na njeno poslanstvo in vnema gorečnost njenih sinov, da ji pomagajo pri tako težkem delu. Skozi dva tisoč let obsto« ja ni nikdar pozabila na te svoje prve dolžnosti. In naj lepše strani njene zgodovine so popisane prav z misijonskim delom, Danes prav tako, če ne še bolj, prodira v poganski svet t r se pripravlja na čas,' ko bo prav ona poveličana, da prinese sve= tu mir in edinost v Kristusovi resni« ci in ljubezni. Zato bo prav, da vsaj v glavnem poznamo, kako daleč je v mi= sij onih prodrla Cerkev, kakšne nalo=’ ge ima še pred seboj, kakšne načrte si je zastavila in kako jih izpolnju¬ je , da bi, se v vseh teh krajih.-utrdi* la. Ne gre za|fco, da bi pcfdali natan« čno sliko o najpotrebnejšem našteva« .nju številk vseh njenih ustanov in podjetij, niti ne gre za to, da bi opisovali vse misijonske pokrajine, tudi najmanjše. Le v glavnih potezah 28. maja sem se pe= Ijal z velikim transportom na« ših mladih ljudi proti Pliber« ku. Ob izročitvi sem se rešil s skokom v rženo njivo. Uro po= zneje je odpeljal vlak to mladino v smrt j- na kolodvoru je nastal molk, moje misli so ••■pohitele nazaj in naprej. Spomnil sem se,' da sem istega dne 8 let pr e« je končal svoje študije, da sem kot študent in zdravnik želel v misijone. 0^ tretji obletnici rešitve odhajam tja, kjer naši misijonarji in sestre že dolgo vrsto let požrtvovalno in uspeš« no misijonarijo. Odhajam z že« ljo, da bi moja pomoč njim bila najlepši dokaz zahvale za reši= tev, obenem pa najlepša molitev in spomin tistim, ki so morali ob .tej obletnici v smrt. Ob odhodu pošiljam preko "Katoliških misijonov" lepe pozdrave moji mami in do« mačim v domovini, številnim znancem po vseh mogočih delih sveta, posebno lepe pozdrave in zahvalo pa tistim, ki so mi o* mogočili to pot. Dj.Janez Janež. Za zgodovino sloven* ske misijonske akcije je bil mesec maj 1948 pomemben, kajti Štev. 48,,Leto III. - 6 - 28. november 1948 si hočemo ogledati najvažnejšo, misi=. jonske-pokrajine, v katerih Cerkev že deluje. Saj so Rusija, Sibirija, Ti=, bet, Afganistan, Mongolija in še ne= kaj manjših državic popolnoma zaprte, Cerkev v te kraje še ni dobila dosto= -pa«' So to obširne pokrajine s števil= nimi narodi. To je svet, ki se bo go= tovo v-bližnji bodočnosti odprl. Ta= krat bo morala katoliška Cerkev prva poslati svoje misijonarje, v te kraje, 'da bo^narode, ki bodo pričeli živeti novo življenje ona sama sprejela in jih pripeljala k boljši bodočnosti. Danes Cerkve tu ni, -zato o teh deželah ne moremo^govoriti in v njih odkrivati poslanstvo Cerkve. (Nadaljevanje). - + + + ampak se kar trgajo zanj tudi močne si munizem. v tem mesecu slovenski narod pošilja prvega slovenskega mi= sijonskega zdravnika na misi= jonsko polje. Cerkev ima dolžnost, vse ljudi vase zajeti in jih h Kristusu voditi, da bo "ena čreda in en pastir". In vsi ljudje imajo pravico vključiti se v Cerkev in priti h Kristu= su. Toda še danes, po skoro dvatisočletnem obstoju Cerkve, je štiri petine člo= veštva izven nje. In to v ča= su,. ko ni treba šele odkriva^ ti sveta, ampak je vse čJ.oveš= tvo pred Cerkvijo kakor na dlani, in ko še za njega osvo= jitev ne prizadeva le Cerkev, e teme, zlasti brezbožni ko= -BOC, cp£r $l(OZI oTCLGTJ iX (Nadaljevanje). - Napadal je puščavske karavane in razne beduinske rodove^se s plenom bogatil in tudi svoje bojevnike bogato plačeval. To je bil tudi vzrok, da se je število njegove armade večalo. Verska nost jo s tem seveda stopila v ozadje ter jo je zamen.iala vladoželj« nost in pohlep po plenu. - Ta pokret si je nadel ime "Islam" t.j. podvrženost volji Alaha (Boga) ter njegovega poslanca in preroka Mo= homeda. Zadnje je bilo važnejše. Odpoved. Ob koncu velikega rom-arskega praznika v Mekki 1. 631* je proglasil Mohamed svojim vernikom "odpoved". Morali so se popolnoma odreči poganstvu. Za poganstvo so proglasili vsako drugo vero, tudi krščansko. Pristop k Kaabi je bil odslej dovoljen samo pravovernim Mohomedanoem. V bodoče mora biti vse islamsko* Kjerkoli zaplapola zelena Mohamedova zastava, se mora vse podrediti islamu, če ne, bo brez usmiljenja iztrebljeno. Ta sklep je bil naperjen proti vsaki veri, najbolj pa proti krščanstvu. * Sredi priprav za roparski pohod proti Bizancu (Carigradu) pa je Mohameda 8. junija 632. prehitela nenadna smrt. S tem islama ni bilo konec, ampak je bil šele na svojem začetku, kar so kmalu ob~ čutile tudi zahodne dežele. Prerokova smrt je v Medini in pri vseh Mohamedovih somišlj.. = niki h napravila zmedo, ker je Mohamed v svoji zanešenosti pozabil imenovati naslednika. Zato je nastal neizprosen boj na življenje in smrt za prvenstvo in prerokovo nasledstvo med raznimi strankami, lončni zmagovalec je postal Mohamedov najstarejši prijatelj in so= bojevnik Abu Bekr, ki je postal ustanovitelj arabskega kalifata. Zmeda v Medini je bila tako velika, da so pozabili pokopat: preroka in so to storili šele 36 ur za tem, ko bi moral biti že po.kc= Stčl Štev, 4-8« j Leto XXX. ■s ag! /■ s ir.*. aasaaag agacateaans Bsesgssssa ssaaBsaae aa al 28. november 1948, pan in je telo že strašno smrdelo (arabska vročina), Teh 36 ur je skrbno porabil Abu Bekr za svoje namene. Arabski rodovi so takoj, ko so zvedeli o prerokovi smrti, odpadli od "islama'* zaradi prevelikih dajatev. Abu Bekr ja pa takoj zbral svojo druhal, odrinil v puščavo ter upornike ukrotil. Nasled® nje njegovo dejanje- je bila izvršitev prerokove oporoke - osvojiti svet. -^Ze v marcu 633. 1. je Abujeva armada vdrla v Iran, osvojila v "verižnih bojih konji" celo Mezopotamijo, takoj nato so bile pre= magane bizantinske čete pri Jarmuku. 0 tej zmagi je bil Abu Bekr ob® veščen na smrtni postelji. Vladal je komaj dve leti, toda čas je do® bro izkoristil. Islamski državi je utrdil ustavo, določil je za na® slednika najodločnejšega med muslimani Omar - ja, o katerem trdijo^, da je bil za islam toliko, kot za,krščanstvo sv, Pavel. (Nadaljevanje). "Razumem. To pojasnilo mi popolnoma zadostuje. In kdaj se nameravate posloviti?" "Čez božične praznike bi še rada pela, po praznikih bi se pa poslovila." "Poskušala bom ugoditi Vaši prošnji." 4. Prišel je advent. Pusti in deževni dnevi meseca oktobra in novembra^so mi® nili. Postalo je hladneje. Noči so bile jasne, dnevi pa sončni in topli. Jasno, sončno in toplo je postajalo vsak dan bolj tudi Ha® romb e go viču. Bal se je pustih in deževnih dni meseca oktobra in no® vembra. Ob vsakodnevnem obisku gospoda kurata pa je kar pozabil^na jjuščobno vreme, kajti vse njegove misli so bile pri razlagi krščan® škrga nauka, ki ga je znal tako lepo, zanimivo in privlačno predna® šati gospod kurat. Harambegoviču nista dala miru ugovora, ki jihje izrekel Janko Ahačič pri zadnjem obisku in jih je moral povedati gospodu ku= ra,tu. . "Tudi na današnje vaše ugovore vam hočem odgovoriti, gospod Harambegovič", je dejal gospod kurat. "Najprej ste slišali, da vera izobražencu ni potrebna, ker inteligent itak ve, kaj je prav in kaj ni, Kaj naj vam odgovorim na to? Poskusil Vam bom ta ugovor pojasni® ti s primero. Ta ugovor prav tako drži, kakor če bi kdo^dejal, da mu br ana ni potrebna. Vsak mora uživati hrano, Če hoče živeti. Tako je potrebna za človekovo duhovno življenje vera. Vse človekovo duhov® no življenje raste iz vere. Ali vara je to razumljivo, gospod Haram® begovič?" "Da, to sedaj popolnoma razumem", je odgovoril Harambegovič. "Da boste pa še bolje razumeli razmerje med Bogom in clove® kom, Vam Jiočem povedati kratko in preprosto zgodbico: "Živel je mogočen kra.lj. ^Nekega dne privedejo predenj člo® veka, ki so ga našli kraljevi služabniki v jarku ob cesti. Bil je ves ubog, zanemarjen, razcapan in bolan. Ko‘je kralj človeka videl, se mu je v srce zasmilil. Naj ostane na dvoru", je zapovedal služabnikom. "Oblecite ga v kraljev® ska oblačila in mi ga nato zopet privedite." Štev. 48.,Loto III. - 8 - 28. november 194-8. * Kmalu se 3 e na j'dene c vrnil. Kralj ga je poklical k sebi, Zadonele so^fanfare In ves kraljevski zbor in vsi dvorjani so se zbrali okoli prestola, da"slišijo kraljevo povelje. Ko so bili vsi zbrani, kralj vstane in izpregovoris "Slavni dvor! Zaradi velikih zaslug, ki jih je moj sin pri® dobil -v boju za me in vse moje podanike, ne sme nihče, ki mi hoče služiti, trpeti pomanjkanja. Hočem, da ima vsak moj državljan v obilj vsega, kar mu je. zaslužil moj sin. Pripeljali ste mi tega ubogega človeka® Tudi njega hočem, narediti srečnega. Zato sem ga oblekel v kialjevska oblačila, kakršna nosim jaz sam. Sprejmem ga na svoj dvor in smatram ;ga za svojega sina. Tako je postal tudi moj dedič. Hjego® "v a nova oblačila, slava, bogastvo., .čast, posinovi j en j e in pravica, do dediščine mu ostane vse dotlej, dokler bo on gam to hotel. Nihče ne na žemlji, ne na nebu mu tega dostojanstva vzeti ne more. Zgubil ga pa bo, ce bo meni postal nezvest.” Zopet so zadonele fanfare in ves dvor se je poklonil novemu dvorjanu. Gospod kurat je končal, Harambegovič pa se je globoko za« mislil, "Ste razumeli zgodbo, gospod Harambegovič?” "Da, dobro sem jc razumel," "Vidite, tako visoko Bog povzdigne vsakega človeka, ki s svetim krstom stopi v njegovo kraljestvo.” ’• "Dovolitejai vprašanje”, je dejal Harambegovič, "zakaj pa potem mnogi izobraženci trdijo, tla jim vera ni potrebna?" "Temu je kriva ošabnost, oholost, prevzetnost in napuh, ki se jih.je lotil, Zavedajo se, da vedo nekaj več kot drugi ljudje o® koli njih. Lahko je človek ponosen na to, kar zna. Toda ne sme biti prevzeten, Kaj pa ima človek, ko pride na svet? Nič, In kar ima, mu je dal Bog, Bog mu je dal življenje, razum, dobre starše, priliko in voljo za študij, Ce izjavlja, da mu vera ni potrebna, noče prizna® ti svojega Stvarnika in Dobrotnika, Me sto e da bi s svojim znanjem ljudi vodil k Bogu, jih pa od Boga odvrača. Kaj bi rekli človeku iz pripovedke, ki sem^Vam jo povedal, če bi zavrgel čast, slavo, po® sinovljenje in dediščino, ki mu jo je pripravil kralj?” "Jaz bi mu rekel, da jo bedak," je dejal Harambegovič. "Zal je na svetu mnogo in premnogo takih bedakov, ki noče® jojeriznati Boga, Odpovedo se časti in slavi, posinovijenju in de® dišcini, ki jo je po zasluženju Jezusovem Bog pripravil vsakemu člo® veku," Harambegovič je zmajal z glavo, v "No, Harambegovič p sedaj naj vam odgovorim še na drugi po® mislek - češ, da f ~so vse vere enako dobre. Vi ste trgovec, kaj ne? Številke poznate. Kaj bi rekli trgovcu, ki bi rekel, da so vse šte® Vilke enake in zato tudi vsi računi enaki* Kdor račune plačuje, ve, d a ji i so vsi računi enaki. Kdor bi resno računal tako, kot da so vsi računi enaki, bi se vštel tako, kot se bo tisti, ki misli, da so vs^. vere enake." Ta primera je bila Harambegoviču zelo všeč. Tudi Janko so ni upal ugovarjati in pozneje ni nikoli več razlagal. Harambegoviču svojih, nazorov o veri in Bogu*. Gospod kurat in Harambegovič sta nadaljevala s pouk ? o verskih resnicah? ko sta končala poglavje o Bogu, sta nadaljevala .• angelih, o človeku, o svetu, o raju, o grehu prvih staršev, o temi, ki je vladala štiri tisočletja od Adama do Kristusa, o Kristusu in njegovem nauku in končno o Cerkvi. (Prihodnjič dalje). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.