Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXL št. 90
Din
j.<_naja vsa* Omu popoldne, tzvzemsi nedelje ta praznika — InaeraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst * Uin ^.50, od 100 do 300 vrat A Din 3. već Ji lnaerati petit -vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratzu daven posebej. — »Slovenski Narod« vpija ttp^oo v Jugoslaviji Din 12__. za inozemstvo Dto 25.—. Rokopisi as ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN L PRAVN16TVO LJUBLJANA,  Knafijera ulica ttev. A
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-26 in 31-28
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, LJubljana**, 0*
telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon As. 86* podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 30L
Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Položaj in vloga ČSR v Evropi:
Napad na ČSR bi pomenil svetovno vojno
S spretno politiko in sijajno organizacijo sto* oje obrambe si je češkoslovaška zagotovila tak položaj da M bil vsak napad na nfo skra}no
Pariz, 22. aprila, r. Priznanje italijanskega imperija s strani CSR in ma-nifestantne proslave 20 letnice ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji, ki so izzvenele v manifestacijo če*kos!o-vaško'italijanskega prijateljstva, so zbudile v političnih m diplomatskih krofiih veliko pozornost in mnogo komentarjev Češkoslovaška je s tem znova pokazala svojo diplomatsko sposobnost in državniiko dalekovidnost.
V ostalem pa naglasa jo v pariških krosih, da Češkoslovaška tega koraka ni storila na lastno pest. marveč da je rudi ta sklep v skladu s politiko, ki je tesno povezana z zunanje politično akcijo Franciie tn Anglije napram Italiji Francija se zaradi teaa nikakor ne misli otresti obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbami glede varnosti in nedotakljivosti Češkoslovaške V tej zvezi rudi z merodajnega mesta najodločneje pobijajo propagando, ki se širi z gotove strani in ki skuša prikazati izolacijo Francije za najsrečnejšo rešitev menih zunanjenolit;čnih problemov Tudi izraziti desničarji, ka kor Henrv de Kerillis in Pertfnax opozarjalo na tn škodljivo propagando ^Frvooue* zahteva, na i vlada preišče, odkod dobiva io sredstva ljudje, ki brezplačno v stotisočih dele razne pu-H»kadje. naperjene proti Ceškoslova
Odgovorni   francoski ki-ogi.   to sta
vlada in vojska, pa se dobro zavedajo, da bi bilo nesmiselno, če bi se skušala Francija otresti zaveznika, na katerega lahko vedno računa. Strokovno mnenje o češkoslovaški obrambni sili je v Franciji pa tudi v Angliji odlično. V »Europe Nouvelle* prikazuje Ro* bert Leurquin. ki je za belgijski generalni štab spremljal japonsko vojno na Kitajskem, vojni potencial Češkoslovaške in navaja, da ima Češkoslovaška danes 160 divizij napram 400 divizijam Nemčije in da je češkoslovaška vojska danes tako odlično organizirana, da so docela napačno poučeni vsi oni, ki mislijo da bodo pripadniki manjšin v danem primeru dezertirali iz češkoslovaških vojnih vrst. Češkoslovaške utrdbe so vsestranske in solidne, kapaciteta češkoslovaške vojne industrije pa-je za Nemčijo najmočnejša v Evropi. Položaj je takšen, da lahko češkoslovaška vojska sama vsaj tri mesece zadržuje vsakršen napad in da tako zaveznikom časa dovolj, da ji pribite na pomoč Za vsakega lajika je danes jasno, da bi napad na Češkoslovaško pomenil novo svetovno vojno in bi zato predstavljal zelo riskantno pustolovščino
Vrhu tega ima poleg zagotovila pomoči s strani Francije in Anglije Češkoslovaška tudi zagotovljeno podporo  s   strani   Rusije.   OddaHenost   in j vmesne drrave dandanes ne predstav- ?
Pri čet ek pogajanj v Rima
Načelna izjava Francije in Itattjc
Rim. 22- srn.a. z. Danes dopoldne je bil prvi ofieiebu razgovor med zunanjim ministrom grofom Cianom in francoskim odpravnikom poslov Blondelom. Cilj tega se-5tanka je bila sestava načelne izjave, ki naj bi jo podali italijanska m francoska
vlada se pred ženevskim zasedanjem sveta l>ru£tva narodov. V tej Izjavi bi si Italija m ¥~ ranci ja medsebojno prizna!! in za-
jamčili skupne interese v Sredozemskem morju in v severni Afriki. Francija bo razen tega zagotovila svojo podporo pri reševanju abesinskega problema v Ženevi Po tej načelni izjavi in po končanem zasedanju sveta DruStva narodov bo nato Francija imenovala svojega poslanika v Rimu, ki bo vodil nadaljna pogajanja za sklenitev končnega sporazuma.
Težave okrog Abesinije
Bivši abesinski cesar In Rusija proti priznanju italijanskega imperija
Paru. 22   aprila, z. Francoski politični krogi so precej vznemirjen: zaradi a be sinjega problema, ki bi utegnil povzročiti v vi nove težave in ogroziti francosko-EjssNfca pogajanja. V Parizu računajo ? bo Rusija delala težave. Ker je
za sklep potrebna soglasnost, bi proti-gtaa F. ilfeB vse postavi na glavo. Na
đrqsji tram pa namerava tudi bivši abe-smsk: «*esar poslati svojo delegacijo na za-sedanje ■ ženevi. Abesinija je formalno že vedno član Društva narodov in ji te pravice re morejo odr^č: Za njeno izključitev iz r>N je potrebna soglasnost, ki pa je ni mo-gc^e doseči, ker bi abesinska delegacija naravno glasovala proti takemu predlogu. Zato bodo najbrže naSli izhod na ta način.
da bodo z večino glasov sprejeli priporočilo vsem članicam Društva narodov, naj priznajo italijanski imperij.
Današnji jutranji pariški listi objavljajo tudi senzacionalne vesti iz Moskve. Poročajo namreč, da proučuje moskovska vlada možnos izstopa Rusije iz Društva narodov. Rusija ne more glasovati za priznanje italijanskega imperija, noče pa se lasi zameriti Franciji in Angliji. Zato smatrajo, ia bi bil najboljši izhod začasni izstop Rusije iz Društva narodov V par..-k h Krogih pa smatrajo te vesti za vlokaj neverjetne, ker bi se s tem Rusija sama izločila od sodelovanja v reševanju mednarodnih problemov.
Antenska letala za Anglijo
Dobila bo tudi stratosferne bombnike, ki lahko obvladajo največje daljave
London. 22 aprila r Dobro poučeni krogi iz;av -a 10. cLa bo Velika B ritani ja  11 to čiia v Ameriki 1000 vojnih letal. Tudi Francija bo kupila 600 letal. Švica pa je že naročila HM težkih ameriških bombnikov.
-Vevvor*. 22 apr-'a Rcuter Angleška letalska komisija jc nakupila v Zedinjenih državah več skupin vojnih letaj. Najprvo bodo odpi-cmili v Veliko Britanijo tako zvane »leteče trdnjave« k pa poseben tip lovskih letal, ki dosežejo hitrost 300 milj na uro. Nove tipe lovskih letaJ bodo dobaviH
pozneje, ko bodo opremljena s popolnoma novimi, izredno moCnimj motorji, ki jih sedaj preizkušajo. Ang'ija bo lahko izvozila tudi tako zvane »zraone Ladje«, ki so namenjene /a bombardiranje morskih obal. Ameriška vojska *ma sedaj leteče trdnjave ogromnih obsegov m izdelujejo že tudi stratosferske bombnike, ki bodo lahko brez pristanka leteli v Evropo in nazaj. Ta letala bodo imela šest ogromnih motorjev mi bodo lahko startala tudi s par:"ii:kih katapultov.
Izreden mraz
Praga. 22 sprila br. Po objavi državnega vreme nosi o vnega zavoda v Pragi je zavladaj na Ce&koalovaškem zadnja dni nenavaden mraz. k, je povzročil na kulturah, zlastj po vinogradih in sadovnjakih obiio £kode. V pretekli noči je padla temperatura na 5 stopinj pod ničlo, v Taboru 90 oeležili celo —7, v Budjejovic<*h pa celo —9. Pomladanska posevki so zmrznili-V višini 700 m nad morjem ao znašale temperature —11, v vsebin
io —13. Sedanj*
normalnim   temperaturam   24. februarja. Po vremenski napovedi bo trajal mraz ie par dni. nakar bo sedanje pozne zime konec
Vstaja v Hond
Manaaua. 22. aprila, b. Po poročilih listov je v Hondurasu izbruhnila vojaška vstaja, ki sta jo zanetila generala Fefc-berto Diaz Zaiaya in Rufino Sossm Uradno vesti se naa
nflrt taasadM asšaaj
ljajo v tem pogledu ni kake ovire. Nedavno je bilo v Moskvi objavljeno, da je sovjetska armada organizirana tako, da lahko vsak dan z letali prepe* 1 je na Češkoslovaško 50.000 vojakov z vsem potrebnim vojnim materialom.
Zbližanje Češkoslovaške z Italijo le še bolj učvršćuje položaj Češkoslovaške in predstavlja spretno izkoriščanje vseh šans. ki jih nudi dnevna igra na šahovski deski evropske politike.
ČSR ia Italija
Slavnostni večer v Pragi v proslavo obletnice češkoslovaških legij v Italiji
Praga, 22. pprila (ČTK) Na slavnostnem koncertu na praski občini za 20 letnico ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji je govoril vojni minister Mahni k. Med drugim je dejal:
20 let je poteklo, odkar se je izpolnila želja Cehoslovakov, da bi se mogli boriti skupaj z Italijani za osvoboditev svoje domovine. Grobovi češkoslovaških legio-narjev v Italiji, ki so jih avstrijske Čete ustrelile na fronti, so najboljši dokaz junaštva in veličine Cehoslovakov, ujetih v Italiji, ki so se v službi svoje domovine borili skupaj z Italijani za svojo osvoboditev. Velika nehvaležnost bi bila. če bi pozabili uslužnost in ljubeznivost, ki so^ legijonarji nanjo naleteli pri italijanskih vojaških in civilnih oblastvih, ko so izrekli željo, da ustanove svojo legijo. Italijanska vojaška oblastva so dala na razpolago vsa sredstva in vso podporo. V veliko veselje nam je. da moremo ugotoviti, kolikšno pomoč so izkazali legionarjem Italijani in italijanska javnost. Sedanji predsednik italijanske vlade, takrat krep-
ki in prepričevalni publicist Benito Mus-soiini je s svojimi članki izkazal vso svojo pomoč, ko je prepričevalno poudarjal pomen češkoslovaške legije. Italijanska vojaška oblastva so dala legionarjem priložnost, da pokažejo svojo sposobnost v bojih. Zmage češkoslovaških legionarjev pri Dosaltu in njihovo sodelovanje pri zmagi na Piavi so dokaz vojaških vrlin naših legionarjev. Ko so prelivali svojo kri na italijanski fronti, so dokazali svojo zvestobo in hvaležnost, ker so se borili za končno zmago. Nato je minister izrekel priznanje generalu Andreju Graziani-ju, ki se je boril na strani češkoslovaških legionarjev.
Shisma, predsednik zveze legionarjev, ki so se borili v Italiji, je v svojem govoru med drugim dejal, da ne bodo Če-hosiovaki nikoli pozabili pomoči, ki so jim jo izkazali Italijani. Pozdravil je v italijanščini polkovnika de Bonza. zastopnika italijanske vojske pri tej proslavi, ki Je izzvenela v manifestacijo češkoslo-vaško-italijanskega prijateljstva.
Potresna katastrofa v Turčiji
Posedaj ie nad tisoč mrtvili — 50*000 ljudi brez strehe — Sklicanje parlamenta
London, 22. apmia. (Reirter). Po najnovejših uradnih poročilih rt Carigr<ada je potres, ki se je pripetil pretekli torek V Ama-fcoiiji zahteval okoli 800 človeških irtev; toliko je namreč mirtvfc obi pa pogrešanih. Boje se, da je žrtev še več. Preteklo noč so »C potresni sunki od čaas do časa ponavljali Potres je opustoiil večjo pokra -i i no kakor so v začetku mislili, itn pomeni ^ravo katastrof« ^kIio da je SO000 ljudi brez strehe ter morajo prenočevati pod milim nebom, okoLi njih pa zijajo globoke razpoke, iz katerih krpi vrela voda. Po nekaterih poročilih so cele danažine izginide pod razvalina/mi: ve^ji deri so žrtve ženske
ki otroci. Ve>Hka narodm-a skepsama je skri-cama k izrednemu za*edarvru. da bo sklepala, o ukrepih za pomoć hudo prizadetemu prebhTađatviu.
Carigrad, 22. apmda. (Štefani). Cim več poročil prihaja o kafta»strofairnm posledicah potresa, tem bolj se vidi, kaflcJen velikanski obseg ima ta potres. Listi pišejo, da je v vasi Turk Akpjiaiarju s 1000 prebivalci danes samo še 200 ljudi, ki so se rešili pred katastrofo. Po nekaterih poroolah je šte-vtio mrtvih prekoračio tisoč. Popolnoma je uničenih 750 hiš. Iz ogrožernih lcrwjev še zmerom i'zseljujejo ljudi in pri tem zmerom iznova odkrivajo nove žrtve.
Pred kongresom strojnikov in kurjačev
Ljubljana, 22. aprila Strojnik: in kurjači imajo močno organizacijo. Sekcija »Zveze strojnikov in kurjačev kr. Jugoslavije< v Ljubljani se je po letošnjem rednem obenem zboru vrgla Se z večjo vnemo na delo in zdaj združuje skoraj vse zaposlene strojnike in kurjače dravske banovine ter šteje 570 Članov. Pri zadnjih pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe za delavstvo Trboveljske premogokopne družbe so dosegli tudi strojniki in kurjači delen uspeh. Vendar so pa ostala še nerešena nekatera vprašanja, n. pr. pranje kotlov lokomotiv ob nedeljah, vprašanje enotnih doklad za vse strojnike, kurjače, strojevodje in motoro-vodje v vseh revirjih TPD, vprašanje zaposlovanja nekvalificiranih ter neizprašanih delavcev pri parnih kotlih in lopotilah (bagrih) in vprašanje dobave delovnih oblek. Organizacija je pustila ta vprašanja odprta v upanju, da bo dosežen kmalu primeren sporazum.
Letos namerava sekcija načeti skupno s sekcijami v drugih pokrajinah države vprašanje razširitve kolektivnih pogodb s posebnimi dodatki za strojnike in kurjače v vseh drugih panogah industrije. O tem bodo razpravljali na vsedrzavnem kongresu strojnikov in kurjačev. Sklicuje ga Zveza diplomiranih strojnikov s sedežem v Beogradu. Na njem bo prišlo do drugih po-
membnih odločitev. Spremenili bodo pravila, ki bodo poslej omogočala lažjo orga-nizatorno delo. Skušali bodo najti tudi primerno solucijo glede zaposlovanja tujih strojnikov in kurjačev in državnih vpoko-jencev strojevodij, ki imajo nad 1000 din pokojnine. Predlagali bodo tudi spremembo pravilnika o polaganju izpitov za strojnike in kurjače z zahtevo, da oblasti pritegnejo pri vseh banovinskih komisijah strojnika I. kot člana izpitne komisije. Za to priliko pripravlja ljubljanska sekcija resolucije, ki jih bodo poslali na ministrstvo za socialno politiko in trgovinsko ministrstvo, da bi uvedla strožje predpise za podjetja, ki kršijo pravilnik o upravljanju parnih naprav (zaposlujejo nekvalificirano osebje ter 8 tem ogražajo vso okolico industrijskih obratov z nevarnostjo eksplozij)-
I_Jul>Ijanska sekcija ima nedvomno legitimacijo zastopati vse strojnike in kurjače dravske banovine po številčni moči svojega članstva, pa tudi po svojem stvarnem čelu. Stori izredno mnogo ne le za izboljšanje delovnih pogojev svojega članstva, temveč tudi za izpopolnitev strokovne izobrazbe m prirejanjem prireditev in tečajev. Prav tako so delavne druge sekcije v državi ter si je organizacija pridobila velik ugled v javnosti in bo zaradi tega njen vsedržavni kongres zbudil veliko zanimanje.
Spijonaia v Angliji
London. 22. aprila, br. Vqjno inauiotmvo k izdalo zaradi dogodkov zadnjega Saša zelo stroge ukrepe za pobijanje Špijonaže. Ugotovljeno je, da v okolici ministrstev kar mrgoli tujih spijonov. ki preže predvsem na razne uradnike ministrstev ter skušajo iz njih izvabiti podatke, za katere se zanimajo. Vojno ministrstvo je sedaj izdalo strog nalog, da oficirji ki vojsdki uradniki doma odnosno izven uradov sploh ne smejo z nikomur govoriti o zaupnih vojačkih stvoren.
|i iadaio sodi ntinasMssno «1
iinradi morajo biti oficirji izredno previdni, ker je ugotovljeno, da se med služine-adjo skrivajo razni špijoni.
v letalskih akrobacijah
Pariš. 22. aprila, br. V nedeljo bodo ;>a pariškem letališču veJjke mednarodne tekme za svetovno prvenstvo v letalskih akrobacijah, v teh tekmah bodo po dosedanjih prijavah sodelovali po en Francoz, Behjijec,   Cehoakrvak in Ne*nec.
politični o$*Q\nl&
Mesto političnih strank Katoliška ahcifa
V svoji velikonočni Številki je objavila klerikalna »Hrvatska straža« zanimivo rat-pravo, ki ji je dala naslov »Sodobni razvoj odnosajev cerkve in države*. V tej razpravi zaslužijo posebno pažnjo ta-le izvajanja: »Morda je prednost totatitarnih (fašističnih) režimov v tem. da so v največjem delu Evrope likvidirali politične stranke katolikov . .. Razume se, da so časi in države, kjer so take stranke potrebne, ali Često se dogaja, da one prežive svoj namen, kakor se je to zgodilo s centrumom v Nemčiji ... Posledica je, da one prav zaradi elastičnosti svojega strankarskega statisea, obtoženega ne s preveliko ideološko prtljago, lahko katolikom škodujejo kot nositeljice vseh mogočih sistemov. Vsekakor ni več danes v glavnih evropskih državah katoliških strank v starem smislu te besede, kakor sta to bila nemški centrum i* italijanska ljudska stranka. Tako je ta činitelj srečno izpadel iz oblikovanja odno-šajev cerkve in države Cerkev in država torej sedaj naravnost urejujeta te medsebojne odnosa je. temelj moči cerkve v javnem življenju pa ima biti Katoliška akcija. Poudarjali smo že, da je ta faktor srečno odpadel, ker je on položaj cerkve kompH-ciral v tolikoj da je ona morala najpreje urejevati odnošaje ž njim, da jih je potem mogla urediti z državo. Sedaj se je ugotovilo, da te stranke niso v normalnih prilikah dajale cerkvi nobene nove moči, nasprotno, pokazalo se je, da so one ff-vele od cerkve. Ni v Nemčiji cerkev v kritični situaciji zato, ker ne obstoja več centrum, marveč zato, ker Nemčija ni katoliška, kakor je Italija. . .« — Hrvatsko klerikalno glasilo je. kakor se vidi, priSlo do prepričanja, da politične katoliške stranke čisto nič niso potrebne, še več, da so katolikom naravnost škodljive, zato je popolnoma v redu. da so bile »v največjem delu Evrope likvidirane, ker so se preži vole in ker so itak živele samo od cerkveuc
Kdaj bodo skupščlnshe volitve?
Pod stereotipnim naslovom »Strankarsko kretanje« priobčuje »Obzor« svoja bolj alt manj duhovita razglabljanja in ugibanja o notranji politični situaciji in o bodočem razvoju političnih dogodkov. Rad tudi prerokuje v pozi vsevedca in vse znalca. jVo% n/egov-a preroko\>anja se odlikujejo po tem, da se nikdar ne izpolnijo. V svojem »Strankarskem kretanju« z dne 21. t. m. govori tudi o skupščinskih volitvah in pravi: »Velikonočne konference in skupščine kažejo, da postaja politično življenje vedno bolj živahno, dasi ni verjetno, marveč je popolnoma gotovo, da se skupščinske volitve ne bodo vršile tekom tega leta. Po najnovejših informacijah se zdi, da se bodo te volitve vršile šele, ko bo sprejet proračun za leto 1939-40.t kakor je to te dni že napovedal bivši minister dr. Kaludjerčić. To pa ne pomeni, da bi ne bil novi volilni zakon predložen narodni skupščini že v mafu tekočega leta. kakor so tisti poročali že pretekle dni. Vsekakor bo odgoditev skupščinskih volitev na spomlad leta 1939. nudila političnim faktorjem priliko, da bodo na podlagi novega razvoja političnih dogodkov, ki bodo nesporno sledili, temeljiteje proučili splošno politično situacijo in po tem uravnali sn'oje postopanje. Gotovo je namreč, da bodo leta 1939. nastopili novi elementi v politični situaciji, ki danes še niso prišli do konkretnega izraza, vendar pa »e že kažejo njegove konture. Eno pa je čisto gotovo, da se bo z odgoditvijo skupščinskih volitev vsaj začasno razvijala politična situacija docela drugače, kakor bi se, ako bi bile volitve razpisane še tekom tega leta.« — »Obzor« očividno misli pwi tem na š* i reči se razkroj v vrstah hrvatskega narodnega pokreta. Ker pa je slab prerok, ni mnogo dati na njegove domneve.
„Noin tnlset"
Izšla je 10. številka omladinskaga kulturno-političnega tista »Naša misel« s prav zanimivo vsebino. Posebno bi opozorili na članek »Innitzer—Hlinka«, ki osvetljuje razloček v stališču, ki ga zastopa na eni strani Nemec kardinal Innitzert ha drugi strani pa slovaški prelat Hlinka nasproti državni oblasti. Prav instruktivna je tudi razprava »Ali je nam potrebna industrijalizacija?«. V živo bosta zadela nemara marsikoga članka »Hlapčevska miselno**« in »Tatovi časti«.. Novim razmeram primeren je članek »Naš narodno-obrambni problem v novi luči«. Toplo priporočamo našim somišljenikom, da gmotno podpro glasilo maše mlade inteligence, Id se je s tolikim idealizmom lotila dela, da prežene mrtvilo Ir vrst naše akademike mladine. Celoletne naročnina na list znaša 18 din, ki se poeVfa na upravo »Nase misli* v Ljubljeni, Groharjeva cesta 2, l.
In os »make borze Čarih, 22. aprila, Beoarad 10 London 21.90875, Wmm Teto: ofti 73.825, Milan W9k\ Amoterdsm ttl
4T
»8L07EN8EI NAROD«, petek, 22. aprila 1938.
8tev tQ
Naši železničarji
si pomagajo
Uspeta* delovanje Kredita« udruge nslnžbeneer
Ljubljena 22. aprila Kljub teflnm gmotnim nameram, v katerih i.v z mal-m presledkom vse od Oevobo-jeaje nas slovenski Železničar, - je vendar ta &tmn v tei kratki dobi 20 let ustvaril m lastnim redetvi brez vsake taje pomoči ste-vilne eo.-nodaioke, kreditne, socialne, kul-turne in športne ustanove, ki po svoji moči of>=e2n in aktivnem udejsrvovanju daleč prekašajo delo sličnih ustanov drugih drža^n h usJusneneev. v kolikor ta sptoh ob^to s T: ii i n ti —peki os »amo anova Jokazu-H o. da ravno on . ki so v najtežji torbi zi obstanek na. t bol i kljubujejo malodušnosti in
te: nicarti.
V ea*u usodnega 2o&p<^iarskega fetanja, k-c je bil na» železničar ie razmeroma dobro plačan m ie tudi v ostalem s?^nodar-skem  svetu   vladalo  ba-o^-anje. katerega ie posne:« tako kruto presekala dolga vrsta let ge*TJOdsiBk*j.a zastoja in splošnega °bu božanja, »o si na* železničarji  z lastnim sredstvi in s požrtvovalnim delom nekaterih tovarišev ustanovili v letu 1925—26 lastno >Hreditno zairagoc. Iz skromnih noče t kov se ie v 12  etib *a gospolarska zadruga povzpela na tako viSino. da predstavlja tako po svoiem prometu, kakor tuli po zaupan ru. ki ga uživa ae samo pri svojem članstvu, temveč rad1' v javnosti, gotovo na prvo me sto te vrste zadrug v naši državi
Zaradi pametnega, previdnega in poštene za gosnodarienja >Kreditna zadrug** uslužbencev državnih ielesaie vsa leta poslovanja nI nikdar pri Sls v položai. da ti ne mogla kriti ovo-ih obveznosti ali pa ne daiari posojil v kolikor jih ie smatrala za koristna rc potrebna 5 posojili, ki   h  e iala svoiim članom, ie omoajoeaa s cenenim in dolgo trajnim odplačevanjem lepemu Irevilu aaaih železničarjev  graditev  lastnih h i Me popravila in adaptacijo starih kupi jenih ah pot vzetih objektov,  pomagala je pri nakupu yvi«e in rohiStva. nudila na je svojo pomoč tudi ▼ vseh dragih primerih, kakor ob p Zenitvi,    bo'ezni in vedno kadar   e u v dc ?a □ pravice nos* prosilce ve prošnje.
5 tem evoiim delom si ie pridobila s plesno zaupanje flsmtia in železr?carjev, pa tudi ostaie javno*: Za o n: *uda da število članstva ir vf4s%nA deležev stalno narašča tako. ds ie bflo oh koncu lanskega po-blovnega leta skupno 3427 Banov - 7fM9 deseti, kar ma« da 704900 aa samih d* ležfh.
Z le* so se vedno bolj množile vlogo ter s te m v zvez: tudi raz poteši ji vi kapital, kar je primoralo upravni odbor zadrug«, ds =*xmi£l i <~ tem. kako odvisni denar, zbran ? prihra::n naših železničarjev, naložiti najbolj korit--no in piodonoeno. Po vsestranskem razmišljam ru ie delegatski otčni zbor lani pooblasti upravni odbor, da sme odfifcjj denar v znesku din 2 .>.*»/>00 nalorir- v nakup neorerrmn \. olnosno sap zemljišča za zidavo stanovanj-kih hi?. Marsikdo bi mislil, da je to enostavna io lahka naloga, kdor pa pozna razmere v Ljubljani, ve. da *e taka na'ož'lev zelo *&žka in i^likatna. prvič rada dragih zemliiS*. drugič pa zato. ker velika Ljubljana še do danes nima točno izdelanega regulacijskega načrta, kar še bolj veča nevarnost neprevidnega lakupa.
ndar se ie kljub v*^tt< *emovram upravnemu odboru posrečilo zaključiti dvo»e ugodnih nakupov :u > objekte gostilne >Fr vtarem ti£lerju< v Kolodvorski ulici 33 in , i stavbno parcelo na BIeiweisovi cesti. kjer «=o ieli on: lan graditi štirinadstropno btano vanjsko hišo v kateri bo na razpolago 15 moderno ooremljenih stanovanj po najemnini primerni za taka ?~anovania in plače na. :ir> il • zničarjev glede na lego stanovanj.
Letošnii občni ztor je ponovno pooblastil upravni odbor, naj nadaljuje započeto delo. Zlasti so delegati železničarji zunanjih edi-nie izražali željo, naj bi se še letos začel graditi konvikt v Kolodvorski ulici, kier naj bi našli otroci — dijaki naših železničarjev primerno hrano in cenena stanovanja. V nacrtu je zgraditev sličnih stanovanjskih hiS v večiih železni carski h centrih kakor so Cehe, Jesenice. Čakovec. Murska Sobota itd-V«e te načrte bo >Kreditna zadruga« uslužbencev drž. žel. realizirala v prihodnjih letih. Poieg vsega tega pa je v načrtu še zgraditev cenenih stanovanj za delavce, kar pa zaenkrat še ni mogoče, ker nimamo celotnega regula^.i-kfga načrta Ljubljane in novih gradbenih dovoljenj.
Kreditna zadruga, ki je imela samo lani nad 4£ milijonov din prometa, pa podpira ob vsaki priliki tudi razne socialne in kulturne ustanove za katere žrtvuje letno lepe ■seska
Vsekakor je treba pohvalit: delo naših železničarjev in njih >Kreditne zadruge-c pod vodstvom 2 Jerasa z željo, da bi se tudi ▼ Kodoče razvijalo v tem pravcu, v korist na- I šega železničarje m splošnega gospodarstva j na lepi in koristni zadruzi i podlagi.      J. K. '
mirnih, »oinenih dnevov da razcvet o. Močno se ie zaredi! v cvetovih tudi cvetoder, ki mu vreme naravnost ugaja, da žre cvet ler uničuje pšod. V vinogradih še nI večje škode, najde pa se ie tudi nekaj pogan kov, k j so nomrznili. Naši poljedelci, sadjarji in vinogradniki pa si žele, da bi ostalo vsaj to, kar je slana pustila, čeravno mi.o aa velikonočni ponedeljek imeli tudi pri nas do 2 cm debelo pinst snega ki pa je v popoldanskih urah sf
Upokojeno učiteljstvo le zborovalo
Ljurbljana. 22. aprua Včeraj popoldne je imelo društvo upo-kojenega učiteljetva pri Novem svetu svrj i letni občni zbor Udeležba je bila zadovoljiva. Zbor je o tvoril predsednik, srez. šol. nadz. v p. g. Hinko šumer. Spomnil se je ▼ pteSektani letu umrl-h članov, katerih je bilo 19. Njih spomin sl- navzoč j počastili s -slavac kUci Prečt inik je poro-eni o delovanju druetva v r>r tekiem letu. Za, umrlimi čdani je bilo izplačanih svojcem na poamrtninah na-. 11.000 din. Tajniško poroejlo o delovanju društva je podal tajnik, blagajniško pa blagajnik oziroma njegov namestnik. Pri zadajem se je vnela malo daljša debata, v katero je poseglo v^C Članov. Nazadnje je bila izrečena odboru na predlog nadzorstva po g. AL Potočniku razrešeni ca.
Po nekaterih nasvetih in predlogih so slediie volitve novega odbora. Osuti je večinoma star, odbor s predsednikom Hinko m Sumrom in novrm članom šol. uprav, v p. Ivanom šmajdekom. Po veditvah je zaključil pre^isednik občni zbor z zahvalo udeležene-rr in vabilom na stanovske sestanke, ki se vrag vsak prvi četrtek v mesecu ob odborov h sejah isto tam.
Mimogrede omenimo, da je med upokojenimi učitelji več takih, ki so že nad 50 let nepretrgoma zvesti naročniki in so-trudniki >Slove.nakega Naroda«.
Mariborsko
Hofman stal - Zupančič: »Slehernik«
Maribor. 21. aprila Za veliko noč nam je pripravila naša gledališka uprava lep pirh. Bil je to znani misterij o življenju in smrti bogatina Slehernika, Nemški pesnik Hugo von Hof-manstal je v »Sleherniku« ustvaril morda najpomembnejše in najmočnejše delo svojega velikega pesniškega življenja. Pretresljivo odrsko obdelani so dogodki o bogatinu-človeku. ki je doživel najsimejšo zaloigro svoje življenjske usode. ^Slehernik je splošno Človeškega pomena.
Upravnik naše Thalije tokrat ni varče-val s sredstvi v idealnem stremljenju, da bi tudi zunanjo stran »Slehernika« imela
1 1      1    ''11 L    1 1 '.H'* tM
Nesreča v rudniku
Zagorje, 22. aprila V sredo se je raprila po Zagorju vest,
da je v kotredezkem rovu plast premoga, k, se je utrgala, do smrti poškodovala 31 letnega rudarja Jefeta Podjeda in da je po prevonu v ljubljansko bolnico unvl. Izkazalo pa ae je, da je bila vest močno pretirana in da se Pod jed v ljubljanski bolnici kljub teficrm pi iMioilham počuti dobro. Nesreča Sp je pripetila v sredo ob enj ponoči S tovarišem sta delala na tako zvani - munari*-, ko se je nenadoma utrgala izpod <->boka težka plast premo-ri in ga zagatila v smrtno nevaren položaj. Zasulo ga je medtem, ko se je njegov tovariš odstranil in je bil Podjed navezan na lastno pomoč. In res se je is-vlekel rz tesnega objema krjtrb temu. da mu je nrizadelo težak udarec po desni strani hrtrta in m« zlomilo več reber. Na tovariša oprt je z velikim samopremago-vanjem še odšel iz rova, zunaj pa se je onesvetU. Prvo pomoč rmi je ob 4. zjutraj mrdll rudniški StUaiissk dr. Kajsetj" W je odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Tudi Podjedcvega očeta ;e pred loti težko poškodovalo v rudnik'i. da ie zi delo nesposoben, moža njegov.- .= H r? Trašnikar-ja je ubilo, ravno tako je Piašn:karjeve°ra brata tako težko pcfcilo. da je po daljšem hiranju umrl 2elimo. da bj Jože, ki je novsod priljubljen .kmalu okreval in da bd v bodoč- usoda prizanesla družini in sorodstvi!, kj je moralo preboleti žp tO-Ifkn bridkih udarcev
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Petek. 22. aprila: zaprto
Sobota. 23. aprila: Nočna služba. Red A.
Nedelja. 24. aprila: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene
Ponedeljek. 25. aprila: Izpit za življenje. Premiera. Premierski abonma.
Torek, 26. aprila: zaprto
Sreda, 27. aprila: Pokojnik Izven Znižane ren*
¥
V ponedeljek bo premiera ftkvarktnove
komedije >Izpit za Življenje« v zelo zanimivi rezili in inscenaciji ing. Stupice. Ruski emigrantski teater v Beogradu je vpri-zoril 17. t. m. to komedijo, ki je žela vse-snlosnl uspeh ter izredno ugodne ocene. Vsi glavni beograjski dnevniki so si edini o veliki vzgojni vrednoti tega dela.
OPERA Začetek ob 20. uri
Petek. 22. aprila: zaprto Sobota,  23.  aprila: Madame Sans Gene. Premiera. Premierski abonma.
Danes premiera odlične satire,
najboljše komedije v letošnji sezoni I
t|.iiC m^f ACO- v svoji najodličnejši kreac j: nans jvioser  to vlogi; poleg njeft;a 6e Heb
Finkenzeller, H. Brausevretter in Francoise Rosay
To ie film. ki bo ugajal vsakemu gledalcu.
pri katerem se bo vsakdo nasmejal do --olz!
Moj sin, gospod minister 100?
<m ¥    ^7 • iromie. ki neusmiljeno biča moderne
Po uspelem odrskem komadu >FISTON« od Birabeaua Predstave ob 16., 19.15 in 21.^
KINO UNION
u*onije, ki neusmiljene politične razmere, ki ima toliko duhovitih domisiekov in zabavnih spletk, da gledalec sploh ne pride iz smeha!
TELEFON* 22-21
Uspeh te sijajne Hlmstce komedije je brez primere!
- Mojstrski turnir Ljubljanskega šahovskega kluba
Med Kostićem in Szabojem se še vedno bije boj za stvo —' Po X. kolu vodi Kostić s pol točke razlike
Ljubij&na, 22. aprila Zda;, ko se turnir bliža koncu, ni več . toliko remijev kakor v prvih kolih. Vsi so zelo borbeni in izbirax> zaradi tega otvo-ritvr. U omogočajo kxnbinaci>kc igro Eas:^ so postali pedjetni rpozem - ~-~r-leienci .ki 50 v f;nišu začeli beležiti zmago za zmago Tarrakower bo prav gotovo 5r.ed prvimi zmagovalci a rud: ?te.ner bo zasedel visoko mesto Szab^ ;r seveda ie ?r*r.erom najresnejii tekmec za prvo nagrado "-•!!'.-» |c meut v poslednjih dveh ■ h zmagal, vendar ni ver*e*r.o r».a p" se vrini med nagrajene. Odločitev za prvo me .=*r, 'iteene pasti v danaAnjem sreča-r.j •: m* t Sza bojem in Kcstlčem. Več nad bosi madžarski mojster ker :ma bele f\-gsHO K^stič je im?l pr žreban-u ?»molo bSf mora na sproti vse— močnejšim moj-
V X kohi je Nedeljkovic kot črni v ho-landsk     partiji    mio ifskiMiHiii porazi: ^Preinfalka. B ednji e v dobri poziciji ne-
-r------•-    Iszno .r osssbs M S SSsV
ko I>r Tartakouec je v" zaprti sicilijaaid ujrat: Totu v srp^tanjkri kmeta in je prednret zadržal do konca. Zarad* enakih lovcev To t ni mogei nreprečiti poraza in a- j€ zvečer ko b; k morala partija, nad roz boja udaL Madžarski prvak Szabo je kot črni v srečanju z dr. Vidmarjem ponovno dokazal, da sijajno pozna teorijo. V kraljevsko indijsk, obrambi js dobil boljšo pozicijo kot Ccsn, zmagat: pa 'e ni mogel in je po 20 potezah prista. na remis Najhitrejša 1« bila part       HKd  Vidmar jem  mL fi: Piie*iu.
Se pi eden ft pretekla ena ura. sta nasprotnika "»klenila premirje. Funani je nrav dobro igra! prusko partijo naspreti dr. A^talosu. Ki nekem mestu b^ lahko ^ iločil i^ro v svoj prid, v časovni stiski pa ni naše1 najboljših potez in je bila par-ttji remjs Foltvs ni mogel v sprejetem iamskem gaffnbitu SOrMju do sivega, ftele. ko je slednji, kakor že večkrat na tem turnirju J«roti koncu popustil, jp dobil to-k^no materijalno premoč, da se je moral Sorti predati. Kostič je v francoski partij; žrtvoval Broderju mneta in prišel do močnega napada. V razburljivi igri je nato spregledal kombinacijo, s katero bi lahko takoj zmagal. A tudi Brbder v na-iaJi- vanju ni videl poteze, kl bj mu pri--Ojo -o^ko " končnic^ je potem Ko-uveljavil prostega kmeta in zmagal. Izredno napeta ie bila odprta Španska partija med S tein er jem in dr. Tri*unovi-r> m. Slednji je prišel v otvoritvi do alab-5e policije in s? jf nato moral ves čas ftOOBrtl Steiner je ? precizno igro ugrabil 1 sin milili 1 dva kmeta in je bila partijo r*o 6 ur?h v brezupnem položaju za Trtfunoviča Tr» bo obenem prvi Trifunovičev poraz Brez poraza sta ostala edino Se Kostič in dr. Tartakower.
Stanje po X. kolu Kostič 8. Szabo 7 :n pol, dr Tartakow.-er 6 in poi. dr. Trt-funovič 6 (1). dr. Astalog 5 in poi (1), Pire 5 in pol, Broder, Vidmar ml 5, Stei^ ner. dr. Vlcfanar 4 in pol (1), Nedeijković 4 in pol. Foltvs 4 (1), Furlani ?> m pol, Preinfalk, Tot 3. Sort? 1 m
Zasavski rejci malih živali
Litije. 22 aprila V nedeljo so zborovali rejci malih živali iz Zasavja Predsedraca ga Marija Go-rer*eeva je pvvsreno pozdravna rveznega tajnika sokkega uptavVteija Alfonza Infcre-ta noto po so Osni odbora kratko poročali o delu drafttva. Ze v prvem letu ubsOoji je bvlo društvo zek> delavno V litijskem dmit »u 90 Ban' 6 občin is Zasavja, orfa-1 ali bi ijs pa bo skošals ueitegniri se druge Dm omogoči vsem sodelovanje in da se pospeš* reja moHh irraii. je društvo darovalo revnim členom vaKfoa tajca, koze, smole rn kokoti. Pri volit »ah ie bil sogasB no rrro'im zm. predsednikj Igoac Kitner. so tajnsVa Rudolf T**er rn za blaga' a Gojko Vidovič. O umrr reji malih živali jo našo predaval zvezni delegat g. Inkret Na prvi seji BSSSSSji odbora je bil dokv cen program bodočega dela. Dne 28. t m. bo predavanje s flkiopr>čnimi slskami o reji malti irvasi 14. ki 15 avgusta pa bo tsBsstovo rastm M lail v Litiji in prirejen bo Sodi tečaj aa kapunjeojo potovsooov LatsjV
ski rejci se bodo udeležili tudd banovinska razstave malih živali na jesenskem veiesej-mu v Ljubljani. Na seji $0 razpravljali tudi o reji šrtaierskfh kokoši, ki pa aa nase kraje ne pode 30 v poete v. Zahtevajo preveč prostora, so prelahke in se tudi ne obnesejo kot jajčen ce. Boi j še so piimetke, T*daiIerioke m legbornke.
Iz Ljutomera
— Sestanek čebelarjev ljutomerskega «e-ia. V nedeijo 24. t. m bo v Ljutomeru v Po-^ojimioi sestanek zastopnikov rebesararih po-druznir ljutomerskega sreza, na katerem so bodo pogovorili o novi naredbi za prevaia-nje čebel v ajdovo pašo. Delegati naj prene-fio konkretne predlofire ter podatke, kako se ie letos obneslo prevažanje Čebel na poaa-rnezaa pseisča. Sestanek bo ob leofc sin vremešnu ob 9. uri. Pridite!
— Slana — mrzli vetrovi 2e 14 dni som imamo v naži okoiici stalno severne vetrove, ki prehajajo v suho burjo, ki je napravila se nekaj škode na naših poljskih posevkih. Zmrznila ie po slani deloma ie tudi akacija v višjih legah, orehi češnje m deloma tudi breskve. Ostalo sodno drevje jabolka m hruška so io nekaj tei i
polno barvnost in s tem pravo vitaliteto. Glavni režiser Jože Kovic je imel vnovič izza »Dveh tucatov rdečih rož v lep ustvarjalni večer. S tem je dokazal, da ta vpri-zoritev »Slehernika« daleč prekaša volonterske predstave istega dela v raznih mestih. Župančičev mojstrski prevod je prišel do pohie veljave. Njego\T prevod je mnogo boljSi od srbohrvatskega.
Igralci so vsi nadpovprečno igrali. Posebej je treba omeniti Rada Nakrsta. ki je v naslovni vlogi pokazal veiik napredek. Razen tega je bil viden Mammon, dosedaj najlepša ustvaritev pridnega in karakter-nega igralca lusta Košute. Ljudevit Cr-nobori je markantno odigral vlogo Smrti. Pavle KoviČ je bil dokaj poglobljen dolžnik, ki mu je dobro sekundirala Danica Savi-nova kot dolžnica Dva ostro začrtana tipa sta bila Danilo GorinSek in Eđo Verdonik kot debeli in suhi nečak. Ema Starčeva je dobro odigrala ljubico, med tem ko sta se zdeli Branka Rasbergerjeva (Delo) in Elvira Kraljeva fVera) podobni pravljičnima biblijskima angeljčkoma. Vsi ostali igralci so doprinesli vse k enotnosti izvedbe. Spremljevalna godba tudi primerna.
Nedelja, 24. aprila: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 25. aprila zaprto.
Torek. 26. aprila. Madame Sans Gene. Red B
Sreda, 27. aprila  Rigoletto. Red Sreda.
★
V nedeijo zvečer bosta naetopila v >Pro-
dani nevesti« dva najbolj nadebudna učenca našega najboljšega pevskega pedagoga ravnatelja Betetta. Sopranistka Hevbalo-va bo pela prvič na našem odru vlogo Marinke, tenorist Gostiša pa Janka. Za njun nastop vlada veliko zanimanje, ker kažeta oba izredno lepe sposobnosti. Ostala zasedba je običajna. Cene znižane.
Veliko tihotapstvo zlatnine
Rakek. 22. aprila
Carinska oblasti na Rakeku so te dni odkrile veliko tihotapstvo, v katero je zapleten ugleden ljubljanski trgovec z zlatnino. Cariniki in obmejni organi so bili te dalj časa pozorni na trgovca, ki je pogosto potoval v Trst, in domnevali so, da tihotapi zlatnino.
V torek ob 20.30 se je trgovec vračal iz Trsta v Ljubljano in na meji na Rakeku so mu cariniki pregledali prtljago. Našli niso nič sumljivega, a ko so pretipali njegovo suknjo, so našli v nji več trdih predmetov. Trgovec je moral takoj v spremstvu carinikov m članov finančne kontrole na obmejno carinsko postajo, kjer so ga temeljito preiskali. Rezultat je bil presenetljiv: pri njem so našli mnogo zlatnine, srebrn ine in raznih predmetov, ki so bili deloma skriti, deloma pa všiti v suknji Zaplenili ae mu 11 zlatih damskih ur, zlato moško 32 ■^TrfJatUh dsrr*ur, 30 žepnih § ~*^t"i zapestnic, srebrno ciga-deao, $5 zlatih verižic, deloma z obeski, 17 statik prstanov, 37 parov zlatih uhanev tal SS ogrlic z medaljoni.
Vse to blago je kupil trgovec v Trstu prt juvelirju Berniku za 20.000 lir. Pri zaslišanju se je najprej izgovarjal, da je hotel skriti blago pred Italijani, pozneje pa je prisna!, da je tihotapil. Priznal je tudi. da je že trikrat popreje vtihotapil v Jugoslavijo razno blago.
Trgovca, so pridržali in izročili sodišču t Cerknici, obenem pa je obmejni komi-sarijat obvestil tudi ljubljansko policijo, naj napravi preiskavo v njegovi trgovini. Policija je včeraj res napravila temeljito preiskavo In zaplenila 750 g zlata, ki je bilo najbrž tudi vtihotapi j eno.
Trgovec bo seveda občutno kaznovan, saj znaša samo globa za blago, ki so ga zaplenili pri njem, 203.000 din. Carinskemu
nloifflit ss sodno posto-
Težka avtomobilska nesreča
Ljubljana, 22 aprila V sredo okrog 17.30 se je pripetila na šmartinski cesti blizu šolskega poslopja težka nesreča, šofer Kazimir Bavčar, stanujoč v Krekovi ulici v Mostah, je privozil po cesti iz Vira pri Domžalah. Ker se mu je mudilo, je \-oziI po ravni cesti zelo hitro. Ko je imel Nove Jarše že za seboj, je zagledal pred hišo peka Stenka dečka, ki jo je naslednji hip ubral tik pred avtom čez cesto proti šx*entnerjevi gostilni. Sluteč nesrečo, je Šofer avto hipoma zavrl in za-vozil na kraj ceste, kjer pa so stali še drugi ljudje. Dečka je odbil sprednji blatnik avtomobila v kraj ceste, kjer je obležal nezavesten, naslednji hip pa je zavozil avto med gručo ljudi, ki so stali pred šventner-jevo gostilno. Podrl in odbil je po cesti delavca Franca Držaniča in pa delavčevo ženo. 23-letno Ljudmilo Lapuhovo.
Spričo nesreče je šofer ustavil in naložil težko poškodovanega dečka, 7-letnega delavčeve era sinčka Adolfa Otrina iz Novih Jarš ter Franca Držaniča v avto ter ju odpeljal v bolnico. Ljudmilo Lapuhovo, ki se ni čutila hujše poškodovano, so sosedje spravili domov.
Nesrečo je prijavil mož poškodovane La-puhove na policijski stražnici. Uvedena je bila preiskava, ki se še nadaljuje. Vse kaže, da je kriv nesreče mladi Otrin, ki je tik pred avtom skočil čez cesto, kar je šoferja, ki je skušal nesrečo preprečiti, preplašilo! da je zavil preveč na desno. Otrin ima počeno lobanjo, Držanič pa pretresene možgane, dočim ima Lapuhova, ki se zdravi doma. več hudih prask po životu ta no rokah
SPORT
— Glavna skupščina GZSp bo v nedeljo 24. trn. ob 14 v hotelu >Triglav« na Jesenicah. Skupščina je izredne važnosti za nadaljnja obstoj in razvoj gorenjskega podsaveza .ker so v Ljubljani razširjene govorice, da je treba gorenjski podsavez ukiniti in priključiti vse klube Ljubljani. Na sOcupečini se bo razpravljalo tudi o sodelovanju z drugimi smirtktrnj kami m zaradi tega ne sme manjkati noben gorenjski klub Pods. bo zavzel tudi ovoje stališče napram savezu zaradi izreka kazni nad tekmovalci in odborniki GZSP. _
Pridite vsit ki vam je pr« srcu sport ti (delo GZSP: Športna dnMm tu
ediruce. včlanite se v GZSP oziroma v JZSS in dokažite ,da je središče zimskega sporta, Gorenjska.
— Se k aedeljskim krožnim dirkam tkon Podatik. Javljeno je bilo se, la je prosja eui nekaterih mestih zaradi nasutega gramoza za dirkače, posebno v ekupimi dokaj nevar na. Odločilni in uvidevni krosi So to nepi i ietnost spoznali in sklenili  da s^e omenjena mesta, kolikor     bo dalo. popravijo in tako potek vožnje olajša, za kar se prireditelj že vnojprei zahval i nie. Kljub temu pa naj bodo kolesarji previdni.    Zanimanje med širšim občinevoin je za te tradicionalne vožnje ve liko, posebno £e z ozirom na močno hrvatski-konkurenco, ki hoče na vsak nadin domini rati nad slovenskimi dirkači. Seveda ?re tu v prvi vrsti za skupino glavne kategoriir v kateri bodo od Slovencev stali v hudi bo hi Ljuti iancan Karel Lav rib. ki pa vozi za beograisko >Fortunor, znani  naš Gartuei Stirn  Zerjal in Pe dni£ri na?i dirkači. Na več upanja  se  v  splošne-in  polaga  na 2," vahnesa Lavriha. Ob prilik: teh vHermeso vih< dirk bo na|brž tudi prizorček na spomi-n 50-lekiice slovenskega kolesarstva in se bo na progi pokaza] tudi kolesar na visokem starinskem  kolesu rztaknjen^ni nekje iz paicc vinastega podstrešja, kier ni že do.lco vrsto let videl solnoa.
KOLEDAR
i: Petek. 22. aprila katoličani: So-ter in Gaj
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grofica Walewska Kino Sloga: Borneo Kino Union: Moj sin. gospod minister Koto jaJiacev in vozačev občni zbor ob 17.30 v prostorih Kmetijske družbe DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Susnik, Marijin  trg 5. Kn ralt. Gosposvetska cesta 10. Bohinee ded., Cesta 29. oktorra 31.
Jmvctt mit*
Slana je nam y:osmodila in pomorila vsr cvetje, da ne br>n»o imeli domačega zgod njega sadja. 5'a/ia je huda reč, kamor pade, pokonča vs<» klijoče Življenje Boji se je kmet. boji \rtnar in sadjar. Najbolje bi bilo, če bi nikoli ne padla ah pa naj b* ne bila tako enostranska in krivična, ka kor je.
Če bi pa slana pokončala vse, kar bujno raste in cvete, bi jo morali biagro\>ati. Po mislite* kako bi si pri nas pošteni ljudje oddahnili, če bi nam slana posmodila in ugonobit- **ko burno   cveročo korupci^.
Madame Sans Gene
Ljubljana. 21. aprila Skladatelj dr. Bernard Griin je rede m dehoalcvak t?r znan nasi publiki že po muzikalni komediji Dvojno -tnjigovod-stvo«. Kakor kaže tudi v primaru -Madame Sans Gene«, komponira gla^:? na be sodilo dobrih komedij, katere njegova glasba ilustrativno izpopolnjuje
Sardoujevo -Madame Sans Gen-igrala naša drama po prevratu menda, dvakrat, enkrat z go. Avgusto Danilovo v naslovni vlogi, drugič pa z go. Nablccko In pokoijWm Borisom Put jato kot Napoleonom. Grunova glasba za to komedij« jo pisana v duhu Napoleonove dobe ter kompletira dialoge, ki se vrže na scEnj. Prvo dejanje je epizoda iz leta. 1792 po padcu Tuillerij za. časa nastepa. mladega Napoleona, k{ ga bo igral ob tej prilik* nek mladenič. Scenerija prvega dejanja nem pokaže pralnico brhke pariške peri* os Katarine iPoličeva). Drugo dejanje ee vraj leta 1809 na dvoru cesarja Napol * na (Janko) ter naim pokaže korxflikt med htvtstmi revolucijciiarjj jn dvorsko kamarilo, obenem pa spoznamo v vojvodinji Katarini nekdanjo perico. Okrog: njenega na-stopa na dvoru so nanizan^ kemični prizori, ki kažejo to zdravo naravno ženo iz ljudstva, nevajeno dvorske Etike, v naj-raz&čnejslh zaJbavnih situacijah. Tretje dejanje prinese raaplet politične intrige.
Ze sama Sardoujeva komedija je duhovita in zabavna umetnina, pisana s francosko lahkotnostjo in mojstrskim obvladanjem odrske tehnike in vseh gledaliških učinkov. Grunova gdasba, kj posrečeno podčrtava nas troj posameznih prizorov, dviga razpoloženje in spravlja v tek zanimivo dejanje. Po filmu .»Grofica Wa-levraka«, v katerem sn-o imeli priliko videti historično osebnost Napoleona, bo ta. komedija z glasbo se prav posebno zanimiva. Pri inscenaciji bo uporabljen krožni oder. ki omogoča hitro menjavo slik. Razen navedenih sedelujejo v važnih vlogah: Fouch? — Peček. Lefebvre — Zupan. Neipperg — Gorski. Eliza — Smerkolova. Kasrolina — Japljeva, Savarv — Frelih. Muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja Poliča. Režiser: prof. šest. inscenator: ing Pranz Premiera bo v soboto za premiem-aki abonma-
I
Iz škofje Loke
— Bolgarske učiteljice v skof.fi Loki. ikofja Loka bo imela v torek redko priložnost, da pozdravi v svoji sredi pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. Pevke se pripeljejo v škofjo Loko ob 15. z avtobusi, kjer bo potem pred mestno hišo slovesen sprejem s sodelovanjem vse škofjeloške javnosti. Drage goste bo nagovoril mestni župan g. Matevž Ziherl. Prosti čas bodo porabile pevke za ogled mesta in njegovih zanimivosti, a zvečer ob 20.30 bo v Šolski dvorani koncert. Nedvomno se bo iz-premenil prihod bolgarskih pevk v škofjo Loko v iskreno, toplo manifestacijo slovanskih Čustev, v manifestacijo, ki je podobne v našem mestu še nismo doživeli.
— Uradni dnevi v območju škofjeloškega sueškega načelstva v novem proračunskem letu. bodo: V Gorenji vasi (za občine Trata. Poljane. Javorje in Oselica> 8. junija, 7. septembra. 3. novembra, 5. januarja in 6. marca; v Železnikih (za občine Železniki. Selca in Sorica): 3. junija. 3. septembra. 7. novembra, 3. januarja in 2. marca. TJradovalo se bo na istih krajih in ob istem času, kakor je bilo doslej v navadi.
— škofjeloško sokolstvo — na Rakek! Velike poklonitvene manifestacije sokol-stva blagopokojnemu kralju na Rakeku se udeleži tudi Škofjeloško sokolstvo. Odhod M opoldanskim vlakom in povratek z večer-flflmi fitgutto m takoj!
§tev Qr
•
»SLOVENSKI  NAROD«, pete*, »• aprila 193Š
8tm 3
I.'eL 27-3« KINO SLOGA TcL ST DANES PBKMUERA velikega Kulturno-zabavnega :uma BORNEO —=— BORNEO v kau. ^.i, oam pogase uajuu^ejsa odkni ja uj prirodne lepuc iuau. afriški i<u^^-vaiec martin johnson v svoji poslednji ekspediciji po otoku Borneo. Lov na divje zven. opice. kače. Ribe lei ae =penjajo po drevju, opasnosti v pragozdu, fantastirr? svecan^*sti domačinov. Film v nemškem jeziku!
DNEVNE VESTI
— lozeairji pr*ni -.arte» im   Ziruienje io-
irfev in arhitektov ie po=l*io trgovinskemu ministru o: a utemeljeno spomenico proti kartelom zradbeaeoa materiala
zlasti cementa v spomenici i* rečeno, ud drle karteli visoke ceo*; gradbenega materijama
in "la mm zato ; a J bena delavno-1 ne more razviti. To pa pomen, i-ko jo za vse na&~
»podani o  ložem n   zahteva i o os j otisea
ka::*>!e tiHPR**p ai a i;h prisilijo znižati cene. To *-eMa slasti za kartel cemeote. V spanenk-i ie 1o<azano ds ima to kart--K ocrom^«* razločke.
— Bejetms in misija obrtnega takoaa. ~"r c- .- •    oortnišfc; o*i>e<. ?bor
esh ponovno Jtixk<**o v zvezi z 110-velizac «o obrtnega zakona. Anketa bo od 9. do 12 masa i rV-ocradu. Na nji bodo špre.e-ti huaaietati predlogi ztede revizije odno*uo r*»fr>rrr: >brtnesa iaiona. Novela obrrneca zakona ie naletela na aepovoLeo odz.v v v90b gospodarskih krogib zIsst; v ndustriii. V zakon-V.i noveli *e že >pre:e*a določba o irar kei atev iz službenih oier>ia:ev. ie ds« 7a*earair> v reh lotih od «onra ko-leta. - katerem ie prenehalo nliiil uuo razmer ie. Ta rok ie skrajšan na eno  i*-*-   za iz naslova nadurnega
SSSS1
— Zieetek »rajnega prometa  V začetku
maja se prione v na*-i državi rope* zračni IMiMiiS Lani ee e začel nekoliko prei. le-vb ?e na nastala zakasnitev, ker je državna podpora za zračni porniHr r>-ome* p^n tka. Prva bo otvor je na proga Zagreb—Bcorrai, ki pa ne bo imeia zveze z Borovim. Proza Isopso—^ji-   -L bo otvor »ena mm
Restavracija-klet
»ZVEZDA«
Danes sveže morske in sladkovodne ribe.
Novodoslo prvovrstno dalmatinsko vino »Opoloc.
— Ceneno potovanja po < e*Ko>lova-5J?em. Ceškueiuwaflko prometno ministrstvo je dovolilo izjemoma za 20 letnico CeSkoGDOvaSk = in X vse sokolski zle t v Pra^; za poletno sezono od 1. maja do 31. ottfUtna 50' ć popust na či, ilussoiisosfh že-l=-j-:csh za vse mozemce in sicer že po 6 inevnem bivanju   na CesltoslovsJkem.
. popust velja za pos^tnike ceSkoeiova->:tc        n drug-ih krajev in sicer ne OOono na povratku, temveč tudi za pO* Hatao pot-vanje po Ceskoslovaškem
— Strokovna založba javlja svojim cenjenim naročnikom in prijateljem, da iz-Idte I :a postavnega računstva m. — H del (prof. VI. Cerne). Prva zt a devetih kcnierciamih knjig bo s Les np! tna. Opozarjamo vse. ki Še njso knjige naročili, da to store tako j ^ ker velja subskribcijska cena L; do izida
\akl"v:    Strokovna založba.
Ljubljana.
— >a*a    zunanja    trgovina    pasi'na.
Fo ira ...h podatkih \t znašal naš izvoz v marcu 3H7 7 :on % vrcdnc=ti 422.96 mdi-ionov. Lani v mar. ■ ,e OS zna»al 304.86b' ton v v-cdncr M 1.28 milijonov. Letos je torej ni!.-.-.        -.t a.: : 1.40^ po aoI:-
čin: in  za MJ6  mili ionov din ali 17. ■do rsedpasti   '.   prvem čeTtletju .;e znašal -   - JP :••   v vrlino*i 1173.79 ni-
lijonov. lam v pr\fm četrtletju pa ' "v    .- -     1133.16 "iiilijonov din. Letos je o količini man.?? za 90.440 ton ali 965% po vrednosti pa za 130.37 mili ionov Bzl K ie zna^U letos ▼ marcu
. Mi^V mil;ionov. lani
70 774 *on v vrednosti 451 mili-lonov. Uvoz ie bil letos v marta veeji po fco-\ . I1 "3^ p- vrednost Da u 5* ♦ :        looo sit 13';   Letos v pr-soo tf "Vi^al '.voz 307 268 ton v
▼rednost LSI 1^1 m-lilonov. lam 2O0O34 ton vrednot tl08i6 mt!i?enov. Letos se |b povečal po količini za ton ali
#6W» po vt" do ss 205 Vi milii^nov
a*. > "■■ s»iJo ,-vinske bilance za mare je pasiven za W £6 mrll:onov. dočtm ie bil hm - - za ' _=> orililosoo. V prvem to-ir. • • '-■;) n.-iš izvoz maniri
od uvoza ■     37 7^ niliionm. lan: ie Nil pa verii za 227 miliiooov.
* Za ohi"k»»Tirt raistsve itaii)ao«kega portreta » Beorra<io «o oio-^rene pri na« in v i a -m na.- c I - t»iae olajlaso* v Jat»o»La-aOod^totni noouf4 ta noedine pomnike m sku e r 7" > • 1 za potovanje dijaških E s -        -11 1o fii»'*5 za poedin
če        - *    -' fi navedene oouoie. i*9
do za lOaBflpfoO:   ■  **lei: za povratne
ji% za krožne *it»"S za skupine 20 do 40. • Tsrriji: na davnih p roja h 45 do &)% za poeduKC. zs skupine      do 70% na ev
.   »   B-il«ariji:  25^; v ki: 25 do 40% za po* ovan le o skupinah, a Grfijl*- 2*%; s Hafltar*ki: 33*^. Razen tega so nsse paropk>vne družbe odo br -      - -  - j ra evoiih ladjah, in si-
cer: Dubrovnika za 50% v I. in IL razredu. Jadranska za 50TJ v I. in II. razredu. Zeteka za 50^ za nopdinee in za 7555 za potovanje ▼ skupinah. Rečna za 50%.
— Treme. Vremensko napoved pravi, da "bo spremenljivo oblačno, sicer lepo vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu m na Sušaku. — Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13. na Susaku 11. v Ljubljani 9.5. v Zagrebu in Sarajevu 9, v Mariboru 7.1, v Beogradu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala —0.2.
— Snežni zameti ovirajo premet. Po v^em Sandžakn je za nad a1 aneg. V Prijenolja in
okoltPi ca ie zapadlo W cm. Iz Sjenice po poročalo, da ie snežna ode>a debela celo 80 cm Na mnoeih krai'h se je zaradi snežnih žametov ustavil promet V Črni gor: so zatrpane i novim snegom ceste tako. da nš ioo£roče voziti po njih Xa cestah Poč—Pod
sonca *or Berane—Fod^onca—hlolaiui =>G mora!: promet ustaviti Dve »kupini inozem-j«Kih turistov sta se vrnili včerai v Nik^ic, ker nista mogli na Durmitor CesU Niki.o — Savnik^Durmitor .le namreč zatrpana č >ne-e*om.
— Ponesrečeni   italijanski   pilot BaouJn
je letal med %ojno nad Zagrebom. Žrtev letalske nesreče pri Podsredi italijanski
letalski major Adriano Bacula je bil med vojno v sloveči italijanski eskadri Barrac-ca. ki ji je poveljeval pokojni d* Annunzio. Z njim je tudi priletel nad Zagreb, od koder je nadaljeval s Capronijem polet nad Dunaj. D' Annunzio je nazvat ta polet legendarni. Med vojno se je Bacula odlikoval kot vojaški pilot in bil je odlikovan z najvišjimi italijanskimi odlikovanji. Po vojni je bil v tvornici letal Savoia Marchet-ti ?ef-pilot m preizkušal je nova letala
— Tatfn*K| ciganf. v okoljci Komendo pri Kamniku se je te dni pojavila ciganska družina Levakovićev. katere dlani so se razkropili po vaseh jn kradli vsP. kar so dosegli. Zmanjkalo je veliko kokosd sledili so vloim, v kaSče, posestniku Francu Zormanu na Gon so pa cigani ukradi " dva konjska komata vredna 1000 din ter nekaj odej. Ljudje so opozorili na cigar
rožnike ,ki so jih pričali zasledovati ^ srani so brez sledu izginili .
— Vlom v ž^leznikjh. Policijska uprava je bila davi telefonićno obveščena o vlomu v občinsko hranilnico v Železnikih v SelSId dolini Vlomilci so prišli skoz: pritl:Crao okno Koliko rv na .=o ^iraes^ #e ni znano .
— Dopisnica. Id je romala 11 let. Iz Budimpešte je prispela te dni v Ilok v Sremu v roke Stjepana Martina dopisnica, ki jo ]e pisal njegov prijatelj 15. januarja 1927 Na dopisnici sta samo dva  poštna žiga budimpeštanski in pošte v Iloku.
— Sneg v severni Dalmaciji V okolici Šibenika je zapadlo v sredo ponoči precei snega. V vaseh Danilu Dubravcu in Vrpo-lju ga je zapadlo do 20 cm. Kaj takega Dalmatinci še niso doživeli. V sredo ponoči so vozili iz Zagreba proti Splitu odno=- -» Šibeniku tri^ avtomobili, med njimi eden italijanski pa se morali zaradi 2 rr SOtoc^a snega vrniti. Preko Obrovca in Benkovca so avtornobill prispeli v Siben-k in Split. Mraz je pokončal vse zgodnje sadjp deloma tudi vinsko trto. V Primorju imojB Se vedno slabo vreme, kakor sredi zime. Po planinah je tudi včeraj snežilo V Bosni je snežilo tri dni.
Tolčena (tucana) kava
pri
M0T0H - Ljubllana
Ljubitelje dobre turške kave obveščam, da sem   nabavil   pripravo   za   tolčenje kave
in nudim tolceno turško kavo: SPE CI ALITET A  I. % kg Din 25.—
SPECIAL1TETA II. % kg .   .      Din 20.—
Se priporočam B. MOTOR, F iuhhana, Vodniko\ trg 5
Iz Ljubljane
— .■ Ribji trg   e *e vedno slabo založen z morskimi ribam:, kakor da še traja zima Ribolov  je pa v resnici za ime čase pru_> tako otežko en kakor pozi m   zaradi močne burje. Zato tudi .-e n na proda' morskih nt.
- ce; vp?mladi največ, in ^.cer -ku£. Danes ^o bile nn prodaj samu paoalink^ po 16 din kg in -rdele po 20 *d:n kp. izmed manjih morskih rib ter nek vi kilogramov runa po 38 din Med reerrnr ribami so pre vla iovaJe ščuke, ki so bile po 12. 16 in 18 d-n ksr. Žive postrvi proda - - ikor na. va'ino r>o 40 din ks.
—lj Bolgarske pevke bodo koncertiralc v Ljubljani v ponedeljek, dne 25 t. m. ob 20 v veliki fiiharmonični dvorani V naše mesto pripelje bolgarski dirigent Krum Bojadžiev svoj ženski zbor, zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. V zboru nastopa 60 članic, med njimi solistka gdč Kristina Koleva Zbor zapoje vrsto narodnih in pa umetnih pesmi v priredbi različnih bolgarskih skladateljev kakor Dobri Hristova. Petko Stajnova, Prokopove. Bahterova. Obretenova in drugih Zbori so deloma 4-glazni, delonm tudi s spremijevanjem klavirja. Sedež«-- ima v prodaji knupaina Glasbene Matice Prav tam se dobi tud: podrobni spored
—ij Zaključno predavanje drušUa so-če«r v t«1 j sezon bo v sobeto 23. tm. pri Levu ob 20 30. Nas rojak m odličen predavatelj g. prof. Lavo Cermtlj zaključ; letošnjo 18. sezono predavanj s temo: ^Kulturni razvoj primorskih S loven cev Prikaza: tr* r-'se'Mio za mlajšo generacijo, ki je vzrasla med vojno in po prevratu kako »e j. v zadnjih 60 letfh pred vojno nase kulturno življenje na Primorskem razbohotilo in so na vseh poljih dosegli častne visine, nato pa bo zlasti za starejšo generacijo, ki je ob prevratu in kmalu potem morala zapustiti svojo rodno grudo, orisal naglo propadanje vseh kulturnih ustanov prt katerih so sami s:delovali tr: v katerfh ukinitev ilkakor ne morejo verjeti končno pa bo podrobneje osvetlil kulturne pojave v pravkar preteklem letu med našimi zame inim: rojaki na zapadu. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariš^ Socane člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici ter vse nase prijatelje. Vstop vsem prost vsi dobrodošli.
—lj B*Mnr£ka MagaJ— mestnih nameščencev ljnblj£in«?qh obvešča svoje članstvo, da bo redni letni otočni zbor v sredo 4. moja ob 18 v velOci sejru okronani mestnega poglavarstva v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom
—lj pentjalrobasra |,ii»p>sai1io in Unitarno drastvo v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor dne 6 majo ob 20. v gostilni pri .Amerikancu. Fiorjanska ulica. Odbor.
—ij 7.* mestne revese je daroval veletr-tfovee g. Andrej šara ton znesek din &£C0 cot prUnevek k prosiovolini socialni dav^c! nI Za velikodušni dar se mestno poglavar, stvo najtoplcje zahvoljuje |
Zbor naraščaja in članstva. Iti se jo pri* javilo za poklonite v no Rakasto jn jo plo-
caio prispevke za voOnjo, bo na kolodvo-. ru ob 12.45.. kjer dobe vsi od glavnih funkcionarjev vozmmice. ko predlože iz-• lana potrdilo.
—lj Parna kopel Okrozoogm orado so zavarovanja delavcev v LJnMJ—1 je odprto za moške vsak torek in soboto od 14. do 18. ure, za ženske pa kakor doslej vsako drugo sredo popoldne.
—lj >"oy grob. v Ljubljani je umrla vos-raj g-a Pavla Antaoer, roj. Bernik. Po-kojiiica zapušča tri nedoletne otroke. Po-
srreh bo jutri ob 4. popoldne is mrtvašnice
splošne bolnice na pofcopalisce k Sv. Križu Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
—lj Tatvine v mestu. Iz Zormanove trgovine na Starem trgu je bil oni dan ukraden zastavni listek Mestne zastavljalnice.
xat je naslednji dan dvignil v zastavi jamici zlat poročni prstan, zlat pleten prstan, par ženskih uhanov s sailrji, zlato zapestnico z deteljico, zlato zapestno uro z zlatim obeskom v obliki pajka, zlato broao a tremi obeski in še nekaj drugih komadov, v vrednosti do 3000 din — S hodnika Mladike je odnesla neka tatica rdeč dekliški klobuček in šal. — Izpred neke trgovine na 'T:k;o5.r-v; -es1"" ie nekdo odpeljal 400 din vreden ročni voziček, last ELZakraj-ška.
—lj   Koteča   Kradejo   Iapred  hiSe St. 4
v- Tavčarjevi ulici je nekdo odpeljal 6O0 din vredno kolo Josipu Grabnarju. Ukradeno ko:- m zr.imke »Mifac brez tovarniške -tevtrk« orno pleakano ter ima ravno krmilo. Drug-o kolo je bjlo ukradeno Valentinu Jeretu in sicer izpred černiče-vega vlnotoča v Streliski unci. Jeretovo kolo je neznane znamke bj ima *"vfd. st. 1810.
Nove prijave za smuk s Triglava
Ljubljana. 32. aprila
JZSS je prejel davi nove prijave za tri-glavskj smuk. Nemška smučarska zveza je prijavila še naslednje tekmovalce: Raas Obe rman (Kanzelhdhe), Kari Ros in Her-b*rt Stejnw-ender <oba SV Vjllach), Gu«tl Maier (BSSP Villacn) in Don Jak j*>Vf <SZ Felden).
ćehooiovaki m Italijani so prispe^ že včeraj in bodo danes že pričeli trenirati. Večina naših tekmovalcev je tudi že v Staoičevi keči jn pridno trenirajo, tako da bo v nedeljo prav napeta borna, zlasti med znamenitimi mternacionalci Wal-csMkm. Krallingerjem. Italijanoma Con-fortolo in Scrtoreilijem ter nažimi Prač-kom in Heimoon, a odločilno besedo bo imei tudi oali ni ćehoalovak Beinhauer. Med lamami je favoritka Helda Godlova, ki ima v Italijanki Nives Dei Rosoi in Ce-bsnjj Beinnauerjevi, pa tudi v svoji rojakinji Njeslovi ter našimi Heimovi Sulga--v. r Pr...:v močno konkurenco fako da se ne more v naprej reči, katera bo zmagovalka. Sevtda so tehnično tuje tekmovalke pred našimi.
JZSS vabi prija tel: e planin in smučanja *e:r..ovalno smučanje, da spoznajo tehn:ko najboljših smučarjev. Proga za smuk bo vodila s sedla nad Staniče vo kočo skozi Zgornjo Krmo v Dolino, cilj pa je pod Debelo bukvo, četrt- ure od kraljeve lovska koče. Najlepše bo tek-T.ovan;e vidno v Zgornji Krmi, kjer imajo gledalci pregled čez polovico proge. Odpotovati morajo iz Ljubljane že v soboto, a ona, ki so urnej&j m vztrajnejsi lahko tudi v nedeljo z jutranjim vlakom Gledalci ki žsle videti tekmovalce na cilju, se lahko odpeljejo z vlakom ,ki odhaja ob 6. ojMtraj iz Ljubljane. Iz Mojstrane do cilja je po zložni por^ 2 in pol ure hoda Start so trkmovanj- bo <?b 11.
Sobota. 23. aprila
12- Zdaj pa spet plošče veselo pojo. kar -7 ore^'ank.-i *rko in teko. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Zdaj pa .»pet plošče veselo pojo. kar brez prestanka reko in teko. — 14: Napovedi. — 18: Za de-loposr ( <ira Radijski orkester). —r 18.40: Na.va2.nese določne socijalne pogodbe za !7se!i«-nce 'z. Jo«ko Rozman). — 19: Napove-roncčila. — 19.30: Nac. ura: En kanda-~ki prestol L 1874 (prof. Solovjev). 19.50: Precrled sporeda. — 20: Zunanja politika 2. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Veselo furievanie — p*an večer. Besedilo Abrajl il oredil I. P. I. Sodelujeio* Člani rad. igr. druž ne. Fantje na vasi in drugi. — %2\ Napovedi. DOTočila. — 22.15: Za vesel konec redna 'Radirki orkester). — 2S: XX. mednarodni katoliški e>r^ran*sk: kon.^re? (g. Golobic Pe*er). Konec ob 2310. uri.
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film -Naš vak. LjnMiana. Knaflieva oliea 5.
praktičen"
— Zakaj pa ne greš k zobeadrmvniku,
če te tako hudo bole zobje?
— Mar sem neumen ? Moj sin bo čez
dve leti zobozdravnik.
DAN E S nepreklicno zadnjikrat ! ! !
Veliki filmski umotvor
KINO MATICA 31-34
Grofica Walewska
Sokolitvo
Pohod Sokolstva na Rakek
Zadnja navodila društvom in pripadnikom — Posebna navodila Sokolstvu v Ljubljani
K doslej izdanim navodilom naročamo društvom rn udeležencem šc »ledeče
1. Poklonitev na Rakeku se izvrši ob vsakem vremenu.
2. Žig o udeležbi na Rakelcu bodo dobili
le udeleienci z železniškim obrazcem K. 13. Vsi ostali takega potrdila ne p,urebuj-:j'#.
3. Članstvo in naraščaj mota >okolsk.o izkaznico vzeti s seboj, ker in*><i le e. njo pravico na poloviono vozno ceno.
4. Brez sokolskega znaka ne bc smel ni-kdo k svečanosti, niti v sprevod: /ato po zivamo članstvo in nara^aj. V\ T->o v meščanski obleki, da vidno nosn sokolski znak.
5. Vsri udeleženci naj si nabaviio ^ozne karte že dopoldne.
6. Praporščaki narasčaiskih praporov se udeležijo prireditve v slavnostnih k roj h s pelerino, ostali naraščajn^ki pa v meščansici obleki.
Za članstvo m naraščaj ljubljanskih društev bo vozil izredni vlak, ki bo krenil iz Ljubljane ob 13.03 in se vrne z Rakeka ob 18.40.
Zbirališče za vs« člane in članice, nara-ščajnike in naraščaj niče v kroju in v meščanski obleki je ob 12. na telovadišču Liublianskeca Sokola. Od tam bo ob 12.15
skupro odhod na kolodvor, kjer bo takoj vstopanje  v pripravljene vozove. Zato ai kupite vozne karte, preden gres-te na zbi rališče. V ta vlak bodo mogli vstopiti samo tisti udeleženci, ki bodo prišli s skupnim
sprevodom, ne pa tudi tisti, ki bodo prišli naravnost na postajo. Tudi vstopanje ra mudnikov spotoma v sprevod je zabranje no. Zaradi velike udeležbe so ti ukrepi nujni in pozivamo ljubljansko sokolstvo. da pride na zbirališče zanesljivo in točno. Med drugim in tretjim vlakom ob 18 20 odpelje z Rakeka mednarodni posebni vlak, v katerega   udeleženci   nimajo   vstopa.
Spored svečanosti na Rakeku: do 15. ure prihod vseh vlakov, od 15.10 do 15.20 uvrščen je v sprevod, od 15.20 do 1535 sprevod po Rakeku, od 15.35 do 16.00 stik na kolodvoru pred spomenikom, od 16.00 do 16.30 pokloni t vena svečanost: 1. koral — godba.
2. govor sitaroste sokolske župe Ljubljana.
3. »Pesem sokolskih legij« (godba in pot-je), 4. polaganje vencev po zastopnikih zve ze, žup, m okrožja.   5. govor zastopnika Zveze SKJ, 6. državna himna, 7. sokolska himna »Hej Slovani« (godba in petje).
Zdravo' SOKOLSKA ZUPA LJUBLJANA
Program bivanja in nastopov našega sokolstva v Pragi
Naćelništvo Saveza slovanskega sokolstva je določi1 o podroben spored udeležbe češkoslovaškega, -jugoslovenskega, poljskega in ruskega sokolstva ter Zveze bolgarskih Junakov na X. vsesokolskem zle-tu v Pragi.
Po tem sporedu prispe sokolski naraščaj Saveza SKJ v Prago 24. junija. 25. junija popoldne bo imel na zletišču skušnje za zletne vaje, 26. junija zjutraj bodo na zletišču skušnje vsega sokolskega nara->čaja. Istega dne popoldne med javnim nastopom bo izročitev naraščajskih praporov. Sokolski naraščaj Saveza SKJ nastopi s svojimi zletnimi vajami v Pragi dvakrat Tekme slovanskega sokolskega naraščaja bodo 27 junija. Istega dne zvečer bo na zletnem razstavišču zabava sokolskega naraščaja Istega dne odidejo tudi izbrani sokolski naraščajniki in nara-ščajnice v Lane. da se poklonijo spominu prezidenta Osvoboditelja Masarvka na njegovem grobu. Svečana povorka sokolskega naraščaja krene v sprevodu skozi Prago na Vidov dan 28. junija ob 5. popoldne Naraščaj Saveza SKJ ostane v Pragi tudi med glavnimi zletnimi dnevi.
Članstvo Saveza SKJ prispe v Prago 1. julija. Naslednjega dne bo imelo skušnje. 3. julija bodo na zletišču skušnje članstva vseh sokolskih   sa vosov češkoslovaškega.
jugoslovenskega. poljskega in ruskega ter Zveze bolgarskih Junakov, istega dne ob 10.30 bodo skušnje članstva jugoslovanskega sokolstva. Prvi javni nastop bo S julija popoldne. V tretji točki sporeda nastopi tudi članstvo Saveza SKJ Jugoslo-vensko sokolstvo nastopi s posebnimi vajami članov, članic starejših Sokolov ter članov vaških sokoiskih čet. To bo obenem tudi edini nastop članstva Saveza SKJ.
Razen češkoslovaškega in jugoslovenskega sokolstva nastopijo še rusko sokolstvo 4. in 5. julija, bolgarski Junaki in Junakinje s skupnimi prostimi vajami in narodnimi igrami v narodnih nošah, poljski sokoli s svojimi narodnimi igrami, sokolstvo iz Amerike ter razne neslovanskc telovadne organizacije. Jugoslovensko sokolstvo bo sodelovalo tudi na tekmah zs savez slovanskega sokolstva in v tekmah v odbojki.
Razen sokolstva bo sodelovala na X v'sesokolskem zletu v Pragi tudi naša voj ska in sicer pehota, mornarica in letalstvo. Oddelki naše vojske nastopijo na zletišču s simbolično vajo »jugoslovenska epopeja«, ki jo je sestavil Ivan Kovač. Na zlet v Prago bo odpotovalo naše Sokolstvo preko Madžarskr.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 22. aprila
TATVINE V MESTU
V stojnico Angele Kresalove na Vilhar-jevi cesti je one noči vdrl nekdo, ki si je najbrž zaželel raznih jestvin, ki jih je tudi našel. Poleg klobas in druge mesnine, piškotov in sadja pa je vlomilec pobasal tudi zlato ovratno verižico z okroglim obeskom ter papirnato šatuljo z raznimi pismi in slikami. Ukradel je tudi poselsko knjižico na ime Kresalove. tako da jo je oškodoval skupno za okrog 500 din. — V skladišče čevljev v Kolodvorski ulici 11 se je splazil te dni tat, ki je odnesel nekaj parov čevljev in pa 8 velikih zavitkov žebljev za smučarske čevlje. Lastnik dr. Meg-ler ima blizu 600 din škode. Izpred Ložarjeve trgovine na Sv. Petra cesti je nekdo ukradel Pavlu črernetu par nizkih čevljev, vrednih 150 din. mesarju Francu Kebru na Zaloški cesti pa je tat odnesel iz mesnice več gnjati in druge mesnine. Snoči je prišel stražniku v roke 47-letni Anton Sve tek, bivSi zidar, doma iz ljubljanske okolice. Na korajto se je pošteno opil, nato pa šel na neko dvorišče v bližini klavnice, kjer je ukradel veliko belo plahto. Misleč, da je še žejen .je odšel na Gosposvetsko cesto, kjer je plahto prodajal na dvorišču gostilne >Pri novem svetu t. Tam je kričal na vse pretege. dokler ga ni čul tudi stražnik, s katerim sta odšla na stražnico. Tamkaj se je Svetek trkal na prsi, češ. da je poštenjak, čeprav njegov kazenski list priča, da je odsedel OS 23 kazni za najrazličnejše prestopke.
GOLJUFI NA PE2SL-I
Po deželi pohajata dva nevarna sleparja, ki se najraje zglašata pri boljših posestni' kih v gostilnah in po župniščih, kjer se izdajata za zastopnika velike tvrdke z manufakturo. Sleparja govorita češko ter ponujata v nakup manufakturno blago, o katerem trdita, da je najboljše kakovosti Osleparjenci spoznajo šele pozneje, da so nasedli goljufoma, ki sta pa takrat navadno že daleč za gorami. Oni dan sta se sleparja zglasila tudi pri župniku Bambiču na Polici pri Višnji gori, kjer sta ponujala v nakup blago. 2upnik se ju je sprva otepal, a sčeha-c sta silila vanj. Bila sta tako predrzna, da sta ga naprosila za 5000 din posojila, češ, da sta v trenutni zadregi in da mu za protivrednost prepustita zalogo blaga, ki jo imata na kolodvoru. Supnlk jima je posojilo v znesku 5000 din odklonfl. plačal jima pa je 2000 din za 12 m angleškega blaga, za katero je drugi dan zvedel, da je vredno kvečjemu 1000 din in da Je izdelana nokje na TTrv^tpkem, nalbr* v Varaždinu.
Iz Kranja
r— Ljudska univerza. D revi ob 20. bo predaval na Ljudski univerzi prof. dr. Zwitter o na?i severni meji. Predavanje bo v gim
n azi isk i t elova d d; c i.
P1JANT5C
— Sram vas hodi! Le kako ste se mogli tako napiti, da t=ta *ag morala dva stražnika odpel iati domov?
— Dva. pravite?? Jaz sem Jh videl itiri.
MALI OGLASI
Beseda 60 par. da ves poosOej. Prstna, urjsv«
Din
£m pismene odgovore gieos aaoilO znamko — PopusOoe mm
p treba prtioSJU w priznamo.
SLUŽBE
Beseda 90 par. davek Najmanj* znesek S
KOVAŠKEGA VAJENCA
in pomočnika, dobro izurjenega v kovaški stroki, sprejmem. Zlatic Anton, Videm ob Savi
1315
PERFEKTNA SIVU-JA
vešča Izdelovanja vseh damskih toalet, se priporoča cen j. damam za na dom. Šv. Petra nasip 48.
1315
RAzno
80 par. davek posebej.
H Din
Ateks. OBLAT,
veletrgovina ▼ sen vrst čevljev so priporoco cenjenim
odjemalcem. Sv. Petro cesta 18
POSEBNE NOVOSTI traso oblačil sport komgarn, obleke, pum parice, perilo itd. oojcooejo
r B E S K E B •    Potro cesta l«
KAUCHE,
Izdelane po novi iznajdbi, dobite pri mizarju SE VER-ju. Telefon 22-67. Gregorčičeva 17c 1305
Otroške,  fantovske m moške obleke Kupite najceneje pri
XIVAR obleke
Jerman Martin, Sv. Petra c 26.
26. R.
KUPIM
Beseda 50 par, davek poseboj. Najmanjši znesek s Din
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljeno čevlje. Klavzer, Vosnjakova 4.
1206
narodna
"Tškarna
I-
JZViiSUJE VBB VRSTE TfSKCrVSB PREPROSTE iH NAJFINEJŠE
LJUBLJANA
Stran 4
4LOVINSII NAKOtH
§tev. 10
Nerada je dala jetična
svoje otroke v Dečfi
Ljue'jana. 22. aprila G samotno jamo je treba pisati z veliko osčetmco kakor imena ulic in cest v Ljubita-1 Pač zaradi tega, ker ni gramoznica, temveč tod: naae+jV. V resnici jamsko na-*e!ie. I :i>Mja:isko dno v dvojnem pomenu k^ede. Neka i barak «o tam pred leti po-cn Ne morda zato. da bi se ljudje rz njih preselit • človeška stanovanja Podrreli so r h pred vsem zato. ke; sr. tudi v gramoznici, sred: modeme mesene stanovanjske četrti drsea zemljišča V gramoznici «io <ie-zidali lepo iolo. ki je baie najbolj moder no sorsko posJopte ▼ Sloveniji Ce skuhate prešteti barake v jarm s »nriič;e perspek-tive«. a ceste, j* ne preštejete Pieveč so stisnjene druga k drugi, preveč neer-ako-merne in preveč — »likove T.» b: bil v resnici hvaVžen motiv za sl'karia \*a svoj račun bi pa pnšb predvsem realisti in ne surrea!'**-
Zaščitr.a  se^rra   protiruberkuloznega dispanzerja  se   ?e pripeljala  včerai dopold-e na ob**V ietičnih preb?va!cev Gramozne ratne   Tud- Cram"7"3  uma ima svojo pen ferijo m tam je za^I'tna sestra prislonila kolo k baraki   Nasproti stoji naibolj moderno šolsko poslopje v  S1 oveni ji.  ru pa čepi nizka baraka, k. ]i sega streha skoraj dO tal   Maihna  je. a vendar so našle r*«>d njeno st'eho  zaveti'če   tn  družine Tako majhna se mi  zd'. <ta  b:   io lahko sr>* v večjo sobo meščanskega sta no van »a. Tr je  prostori,  tr  »^ta^ovan ia«   Troie vnt se odpira na prosto   En3 ren vrat as b:ls odprta. Pred njiim ie *ral dt-iavec uredbi pO let. pražnje oblečen   Ob baraki so >e podili otroci. Koove  kolsko 7m ie h tri-je so spadal: k odprtemu stanovanju« Mj-ti jih je oblačila ir- hkrat  r.apravljala sama sebe.   odpira'a   preoai'r.o   omaro ter iskala oblfko med r^neteno in premešano revščino  V -ranovanju :e bilo temno, ker nima okna   zato sem  mora   stopiti  V:že Puhni! mi  ie oosproti komprimiran zrak za b^7~'    \ e    von   p* zatohlem,
dimu, soparah, znoju tn rev^čin; Brez domišljije me ie zbodlo \ p.-sih. ko ^em vdihnil ta zrak
Ph vratih stoji ga^perJek: previdno moraš vstopiti, da nc zadene* vanj. kajti prostor je komaj 2 koraka širok Globok je okrog 5 korakov, d^ men po površini pičlih 8 kv. m Strop znižuje streha v ostrem kotu. da je prosto* ob zunanji steni komaj meter visok rVnsSOnrfn i »stanova-ia« zna^a okrog 12 kub m Mati treh otrok je bleda, upadlega ohraza. a še vedno energična. Dolgo se je upirala, da b' dala otroke od s<be Zaščitna sestra po je že nekajkrat obiskala m ji dopovedovala, da je treba otroke rešiti saj ne morejo živeti v taksnem prostoru ob nji. ki ima odprto tuberkulozo Najstarejši je star 4 leta. najmlajša komaj 14 mesecev Mož je zaposlen le od časa do časa in podpore so redka mana v puščavi tega pasjega živ! jen ia
— Ne dam  otrok!  C~.e  bom  umrla iaz. naj umrejo z menoj!
Sestra ji je dopovedovala da otrokom vendar ne bo nič hudega. Ko bo ozdravila. }ih bo zonet dobila Tam bodo dobro preskrbi jeni N"a toplem bodo in lakote ne bodo trpe'; Končno ?e mati dovolila, a ne z veseljem, da ji od\/a me jo otroke Po-mi-slva je, kaj b: h t - bani, ko io bodo po-siab v bolnico (će b, kaj prostora) m ko bi ostal njen ne/:       >^   rr^z z njimi
Dvema đraghni - okorna  je do-
bro. Pred let1 ju  c psvvsek) varstveno sodišče v Laškem
K sloves« so pn-'e še druge matere z otroki v narodu Zde'o se ie. da niso zavidale mater' teh »reh orr >k. Njim ostanejo otroci Čutijc se 7d:a\e Nad bedo ne tožijo. Samo. ko prosijo za podp oo na uradih, skuhajo zbuditi usmiljenje Jet'čna mati je še dala najmlfšemu obroku rjavo pobarvale vode Pr držala mu je skodelo. ca je pil Dva m'.:'-3 ic OflloMi na otroški vo?:čck d j |u odre! je Sestra 'f- jc pri-govariala naj os*anc doma. ker ie b^>1na Saj bi otroke lahko or.vedel mc 2. — O. ne. otrok pa ne pustim samih' jc ugovarjala od:a$Ho, P- --ij jc -.-jta. re dz b; jih za kJenrla Soseda je poljub'a i i j m' i i'cjja sfrjliiJ mat: '< ::;ve'.i solzne i>či io 2'.as ji je pMSsfctoL ko se ie po.'oviLa: »Zbogom'«
Z^š^itra «e*tra je še obiral« druge bo4-nrke Jet-Jca ima v * rramozni jami domovinsko pra\-co. Ljudje so spo-~lj:vo ro-rdravlia <-estro. Spoštujejo jo. ka-t: drug: ^e opravlja telesna deLa usm'ljenja. obiskuje bolnike, v tem naselju? Kdo dru-jt» ima za tc Ijud: vsaj dobro, človeško besedo?
— Tud- »a  ie bolna. — me i? onozorils tra na žen«.'<o. ki ie stala na pasjo bari
ke  m  pozdravljata s emmpm
bom
Sol nce je posijalo mod barake in po po--n-iah. odpadkih in j^jnšci je npubteva-
lo iz tal. Povsod je brlo toMco otrok. Starejših ljudi ni bilo mnogo na spregled. Zopet kup otrok pred barako. Seetra se je ustavila ter nagovorila bledo slabotno dekletce. — AH je mama doma? — Ne. Sa je po regrat. — so odgovorili otroci Dva prostora: v prvem neizogiben gasperček. v drugem dve postelji, predalčna omara in Mafl Na tleh je nekaj »preprog« rz vreče-vme. Vse je bilo I epo pospravljeno in pometeno, da se je sestra č-ucHla. — Na kaj takšnega še nisem naletela. — je pripovedovali. Stanovanje so urodili otroci sami Pozanima! sem se za druirno Prejšnji družinski rednik je pred leti umrl jeričen v barak' V bi! zakonski mož. Man se je pozne ie omož'a z očetom enega teh otrok, ki jih je v pravem pomenu cel kiro. Slo-botni so Bledično dekletce pošiljajo v počitniško knionno Tam se popravi, a doma kmalu zopet izgubi barvo. No. — regrat vsebuje nekoliko premalo železa.
Sestra  je vstopila še v eno barako. Go-
STvod^ui je nrala ter *e opravičevala: Oprostite, eosoodična. nimamo pospravljeno! — Na tleh so se kupiCiic čudovite cunje: vse nreprano teT raztrgano skoraj do zadnje nitke Oprano perilo je zlagala na tla V* Saraki je b-' - tako tesno da sem lahko ■ ' samo napol   Ustavil sem se na pra-
pnotdjo Na ojMe*1SsJ'tnošsi — Pmv, prav. dn jaH, — J« dejala se-— Da   JOOOJSj podnevi, ko ne leživa
ona
Veži v poateiji on. Pono-Sk pa mota na tleh, — Mož se je naslona no tančice m pokaAjevsi. — Seotrs, prosim, de bi mogli poskrbeti, da bi me no-9mmi v bofanco!
— Da, bolje bi bilo. da bi ga poslati v bolnico. — je pripomnila gospodinja, — ker tukaj nima drugega zdravila kakor ta čaj. — Vsesa je z železnega štedilnika lonček z rjavo goščo
— Se danes bom skušala uredita to stvar, — je obljubila seetra. — In vidva z možem  tudi  pridita na pregled v dispanzer.
— Saj bi. a veste, nimava penila. Veste, taksnega gosposkega. Vse je fKikrpano in takšno ...
Ko sva odšla, mi je sestra pripovedovala zgodbo moža. ki je ležail na postelji dveh pravih saroarijanov. Jetičen je, brez stanovanja. Prejšnje čase je bil marljiv tesar, pošten delavec, ki je skrbno redri družino. Zapustila ga je žena Stanoval je v nezdravem stanovanju z materjo, ka so jo poslali pozneje v hiralnico. Bil je v bolnici. Ko se je vrnil, ni imel ne stanovanja tn ne žive duše, ki bi se pobrigaJa zanj. Na proti-ruberkutežnem dispanzerju so mu preskrbeli poxrporo za prevozne stroške v domovinsko občino prejšnji teden. 2-upan pa je dal svojemu občanu 200 din podpore ter ga poslal nazaj v Ljubljano, češ da nima zanj nobenega prn-rnernega stanovanja Bolnik se je na veliki petek vrnil v Ljubljano. Sprejela sta ga pod svojo streho samari-iana iz barake. Ali veste, kaj so telesna dela usmiljenja? Ali veste, kje še živi socialni čut?
Podzemna trdnjava milijard
Zapuščen travnik sredi Pariza, pod katerim je shranjeno
zlato Francije
Kraj. ker ie naiveč zlata na zemlji, ni na Aljaski niti v ^užni Afriki ali Abesiniji, remveč sredi -vetovnega me-sta Pariza. Najdražje mes*o sveta*? To ni demantno polje v Cimberley. niti zemljišče na Broadway. temveč ogrado in zapuščeno sUvbisče v II. (»ar^k^m okraju nad Seino Ta z navadno travo pasa&ceni četve*okoi. vtisnjen med šive stanovanjske kaNarne n? rue des Peiit Chanips in rue Mon'pen-d^ bi najhrž ne siužil nob*-ni kozi za pašnik m kmetica, ki t«i hotela napraviti iz njega njivo, bi se zamislila ir. detaia: To ni dobra zemlja. In vendar so tu zakopane miliarde — zlato Francije.
vdem stopniišc vodi globoko pod zemljo, kjer leže v jeklenih tresonh zlati zak'adi. Vse :e tu hladno m nepremično in vendar odloča.io ti zaklad: o usodi malih ljudi, ki se pehajo 40 m višje za novim poklicem, prodajalo sir. ponajaio zavarovalne police, nalivajo kavo z rumom, izdelujejo obleke ali pohištvo, pri tem si pa v prečutih nočeh 1>* liio glave z vprašanjem: Kako preživljati se? Vhod v podzemno zlato mesto tvori jeklena ste',a brez zakovic brez ključavnic, brez zapahov, sriadka in prazna, blesteča stena. In naenkrat <e premakne brez vsakega ropota na dobro namazanih ležafih $.000 ke r^hta :a »*tena. Odpro se ozki hodniki, -r*omin!a!oči ^ bolnico.
Vos  e Tu belo, vse v dnevni svetlobi. Za -vetlo   pleskanimi   vn-ati   ie   zlato.   V vsaki škrinji  poiobnem  predalu so kosi  zlata v vrednosti 5 000 milijonov. Ameriki kosi zla-*a so pravokotni, anglešk: imajo obliko piramid   Na nekaterih so znaki — krona, ^ev, :n no<iorog označuje'o angl^Jko zlato, tigri, kace in e'oni so na ziMu indijskih knezov. Gorski orel. špan^k; kialjevski znak. dvo-jlav  oreL simboli, ki ^o izrubili veljavo ob lolitičnih   lzpr^-menibah.   toda   zlato   jih je ohranJo  čeprav je večinoma zamen;alo svoje prejšr.ie lastnike, ki žive morda gori v i  zu  življenje skromnih emigrantov \Til;arde   kovanega   denarja. dragocenih vrednostnih papirjev in državn h dokumen-'o\   eže *u pod zaščto jekleneca in beTon-:  ok fpiJ   Kdor  hoče olarati malenkost 100 t » ^,    ietne najemnine, lahko spravi *ii kakor v hotelu svoje privatno premoženje in iia zavaruje pred vlornJci  in tudi bombam    Edinstvene zhirkf. draiiocene •ik«   n pohištvo — za v*e ie *u mesto. Sa-mo ž--':: boo -'škeea tankirja. ki .-i
i»> bafel urediti tu v najv-3rni-i^em nrotiletal-sken -k • v:i i."-,) F ran rije ga.-c^-niero. n:so r.'Ogli ugoditi.
Biti pripravi ion in opremljen za primer vome. to je b la glavna skrb arhitektov * ('1n7vp milir.rd Doset nie+ rov pod zemljo so napravili umetno Jezero, ki bi zalilo zlato Francii^. re bi se bližal sovražnik. Zgradili so momo obokano dvorano, lekleno ka-tfdra'o - k^v nn-imi stebri, kjer lahko vzdrži oe-čira stražarje^ SO dni brez zveze z 7 n-»     v, ^vp*om      itr tako dolgo bi meli
hrano v bogato za.oženi shrambi, kamor pri našajo vsak dan sveža živila. Niti Kombe, niti dinamit ne morejo te trdnjave prisiliti, da bi se udale. Vendar ie pa ogrožena v miru.
Kako se more to zgoditi? Le nekaj ljudi ve za gesla t reso rov. Toda vsak povprečno boga: človek se lahko polasti ključa do z.]a-ta Francoske banke. Treba mu je samo pri okencu upravnega poslopi;i banke položiti na marmornato mizo 200.000 frankov v bankovcih, pa ima že pravico do kosa zlata, ki mu ga izroce Čez četrt ure v beli vrečici. Ob vsaki francoski finančni krizi lahko vidite, kako prihajajo iz starinskega poslopja Francoske banke upehani trgovci, noseči v naročju kose zlata, da jih spravijo domov, potem pa pretihotapijo čez mejo sS pa zakopljejo na svojih vrtovih.
Ti skopuhi in oderuhi pa niso prava nevarnost, preteča Francoski barok i. Zlatu morejo bitj nevarni samo borzni Špekulanti velikega kalil. ra. Odkar je vlada ljudske fronte v upravi banke nadomestila pripad-nikp 300 ria j bogatejših francoskih rodbin z novimi člani. organizirajo vpliva oropani bankirji napad za napadom na zlato trdnjavo Francije. Dobra tretjina vrednosti, ki je znašala še 1. januarja 1935 nad 82 miliard frankov je Sa v inozemstvo. Zlato iz Fram-oije teče v Švico, Ameriko in Aaigliio. Nobena jeklena vrata ne morejo tefja toka ustaviti. Jeklene stene ne morejo same očuvati najbogatejše zakladnice zlata, pač pa lahko stori to navaden papir, na katerem bi bilo besedilo odgovarjajočega francoskega zakona.
Kaja med državniki
Na svetu ni nobenega pravila brez izjeme in tako najdemo tudi med državniki kadilce .in nekadilce. Angleški mini predsednik in člani njegove vlade so veliki prijatelji pipe. To ni nič čudnega, saj si Angleža brez pipe skoraj ne moremo misliti. Zadnja izprememba v vodstvu francoske vlade ni izprememba kar se tiče kaje Blum je prav tako navdušen za cigarete kakor njegov naslednik Daladier, samo da ga vidimo na sliki navadno s cigarete v ustih, kar je tipično francoska navada Tudi Roosevelt rad kadi cigarete, manj pa cigare, ki so sicer zelo pri1 ;ublje-ne v Ameriki Stalin je znan kot strasten kadilec pipe.
Tudi Briand in Stresemann sta bila strastna kadilca. Bivši .angleški ministrski predsednik Baldwin se le redko loči od svoje kratke pipe. Eden zelo rad kadi cigarete, Mussolini pa sploh ne kadi. Hitler sovraži tobak tako, da v njegovi bližini nihče ne sme kaditi. Napoleon je rad nosljal tobak, sovražil je pa pipe svojih maršalov. Tako bi lahko rekli, da so demokrati kadilci, diktatorji pa nekadilci. Seveda pa tudi to pravilo ni brez izjeme.
Kemal Atatork kupil jahto
Turški preaSdent Kemal Ataturk je kupil razkošno jahto >Savarono<r, ki j« bila doslej last ene iiajbogatejsih žen FUadel-frje fttenard Cadvvaiderove. Ko je bila kupčija Sklenjena in bivftj Lastnici izročen ček na 150,000.000 frankov za to plujočo palačo, al je globoko oddahnila, češ, da jo zefo ves'li da so je iznebila jahte za ceno, po kateri jo je bila sama kupila pred sedmimi leti Dejala je. da ni noben užitek imeti tako jahto in kdor še nikoli ni imel nobene jahte, s« ne more misliti, ka ko draga je ta zabava. Luksuzna jahta, s katero se ho odele j vozil po morju turski prezident, je bila zgrajena v hambur-Ski ladjedelnici leta 1931 in stroški so znašali 150.000.000 frankov. Toda to je bil samo začetek neskončne vrste izdatkov, kajtj samo vzdrževanje jahte v prometu poOre več milijonov letno.
Lastnica >Savarone« prav za prav ni mnogo imela od svoje jahte. Peljala se je z njo samo enkrat na zabavno potovanje iz Hamburga mimo norveške obale na Bermude. potom je pa dejala, da ima vožnje po morju dovoljt ker so bili združeni z njo preveliki stroški. Lani je rx>scdila. jahto nekemu svojemu znancu, ki o« je odpeljal z njo v Rio de Janeiro. Toda ta cas je moral podpisati toliko čekov, da se ne bo nikoli vre vozjl po morju z zasebno jahto. -Savarana* je stala skoraj vse leto zasidrana v pristanišču, kar tudi ni zastonj in zato je njena lastnica sklenila prodati jo To se ji je posrečilo in zdaj je sama radovedna, kolikokrat se bo vozil z jahto turškj prezident .zlast^ pa, kako dolgo bo »Savarona« nj gova last. Vprašanje je, če bo Kemal Ataturk zmogel ogromne Izdatke, ki jih ni zmogla nitj ameriška milije na rka. Kemal Ataturk se odpelje spomladi s svojo jahto na mesec dni trajajoče potovanj? po Sredozemskem morju.
Starost nogometa
Nemškemu kancelarju Hitlerju pripravljajo v Italiji posebno nogometno tekmo v Florenci. Na nji nastopijo nogometaši v oblekah iz 14. stoletja. Italijani se namreč radi pohvalijo, da je Florenca zibelka nogometa. Angleži pa pravijo, da je nogomet mnogo starejši. Oni trdijo, da so že stari Grki poznali igro z žogo, zvano harpaston. Po Smithovem >Dict:onary of Antiquties« je bila ta igra močno podobna nogometu, samo število igralcev na obeh straneh je bilo večje. Tudi Rimljani so poznali igro z žogo »follis«, ki se je začenjala sicer tako, da so metali igralci žogo z rokami, potem so jo pa jeli brcati z nogami z ene strani na drugo preko določene meje.
V Anglijo so baje zanesli nogomet Rimljani. Irci pa zopet trdijo, da so poznali nogomet že pred 2000 leti in da ni na to igro prav nič vplivala rimska. Zibelko nogometa vidijo nekateri tudi na Filipi n na Faraonskih otokih itd. Igra z žogo je torej že zelo stara in v tem tiči najbrž vzrok, da je tako priljubljena tudi v naših časih.
NEZAUPLJIVOST Maurois je bil povabljen, da bi predaval v Ameriki. Prispel je tja zvečer in ker ga ni nihče čakal na kolodvoru, je sedel v taksi in se odpeljal naravnost v dvorano, kjer bi bil moral predavati.
— Trenutek, prosim gospod, — ga je ustavil na pragu bil j eter. — Pokažite mi vstopnico, prosim.
Maurois mu je zaman pojasnjeval, da bo predaval.
— Predavali boste? — ga je vprašal bi-ljeter nezaupljivo. — Pred vami so prišli že trije, ki so trdili, da bodo predavali, pa sem si mislil, da mora vsaj četrti plačati vstopnino.
Iz Colfa
predstava »Cajtovafcojjjo«.
huruiiftne drame Ivana Mraka, ki jo bo vprruBorila * Slovenska scena mladih« v celjskem gledališču, se bo pričela drevt ob 20. Opozarjamo ponovno na ta redki m zanimivi   gtedališkj dogodek-
—c Razmere na delovnem trgu. Prt celjski borzi dela se je od 11. do 20. tm. na novo prijavilo 73 brezposelnih .delo je bilo ponujeno za 20 oseb, posredovanj je bilo 25, odpotovalo je 35, odpadlo pa 73 oseb. Dne 20. tm. ie bilo v evidenci 717 brezposelnih (636 moških in 81 žensk* nasproti 777 (637 moškim in 140 ženskam» dne 10. tm. Delo dobi 22 delavcev pri regulaciji Savinje, 4 hlapci, po 1 mizar, le-soatrugar in viničar, po 6 privatnih kuharje in kmečkih dekel. 3 gostilniške služkinje, 2 shdEkinji ter po i pisarniška prak-tikantinja .natakarica, hotelska kuharica in sobarica,
—c Trj ne*reče. Ko je vozil 321etni posestnik Prane Vedenik z Gutoega pri Pil-Stanju v soboto drva iz gozda domov, se je prevmjl voz nanj in mu zlomil levo nogo pod kotlenom V sredo se je udaril 25 letni kovaški pcmo&nik Maks Strmčnlk v Vitanju pri delu s kladivom po desni roki Jn 01 zmečkal eredjnec. v Radmirju je pa-cDa 63Jetna dndnarica Neža Toniceva doma tako neoroCno, da »i je zlomila levo roko v zapestju- Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c V eeJJBki bolnici je umrla v torek 241etna delavka Frančiška Kozo vin cevu z Zvodnega pri Teharju.
Iz Maribora
— Začetek jubilejnih proslav 20-letnice Jugoslavije bo 4. maja, ko nam bodo mariborska Glasbena Matica, Jadran in Maribor izvajali veličastveno glasbeno delo Cesar Franka >Blagri-r. Vsa mariborska javnost in mariborska okolica bo 4. maja manifestirala za velik kulturni dvigr obmejnega Maribora v 20. letih svobodne Jugoslavije.
— Marion-Vlahovič, naš komorni pevec, je sodobno na svetovnih odrih naš najbolj priznani tenor. Kot takega sta ga med drugimi svetovnimi skladatelji priznala tudi Montemezzi in Rihard Strauss. Dobil je naslov komornega pevca in nastopa v milanski Seal L na državnih operah na Dunaju in v Berlinu, v operah v Parizu, v č*i-kagu. Philadelphiji in drugod. Njegovo gostovanje bo v torek, dne 26. t. m. v open >TTubadur«.
— Gledalfšče. V soboto bo repriza ^Slehernika« za red B. V nedeljo popoldne ponove opereto ' Pod to goro zeleno« ob znižanih cenah, zvečer pa italijansko komedijo >Dva ducata rdečih rož«, tudi po znižanih cenah.
— Dr. Lasičev obmejni sklad. Ob priliki nepričakovane smrti nacionalnega borca dr Ferda Lasica je tukajšnja CMT> ustanovila posebni dtr. Lašicev obmejni sklad ,s katerim se bo nadaljevalo od blage .pokojnega započeto narodno obrambno delo. Prvi je prispeval v ta sklad velet r-govec g. Miloš Oset in sicer znesek 500 dinarjev.
— S sedanjim trgOm ni*o zadovoljni. Zaradi regulacijskih del na Glavnem trgu so nedavno premestili trg na Vodnikov trg in v Strossmayerjevo ulico. Mariborske gospodinje pa niso zadovoljne d t loma zato, ker je predaleč, doloma pa. ker trg ni enoten in izgube zato preveč Časa Zato naš? gospodinje sedaj ponovno apelirajo na merodjne kroge, naj vendar priskrbe Mariboru že tako dolgo oblju-bljeno tržnico.
— Pohorska ce*ta tudi za avtobuse Te
dni je bil komisijski ogled nove pohorske ceste Reka^—Pohorski dom. Organi banske uprave so to pohorsko cesto proglasili za dopustno za avtobusni promet.
— Ooera »Dalibor« prvič na mari-borskem odru. dozoreva pod vodstvom kapelnika Herzoga in v režij., Jožeta Kovica za premiero Snov te zlasti radi divne Smetanove glasbe popularne opere je povzeta iz češke zgodovine.
— žlico je pogoltnila pri Sv. Janžu pri Slovenjgrradcu 261etna posestniška hčerka Ana Zgeč. Njeno življenje je bilo v resni nevarnosti in so jo morali prepeljati v bol-mco.
Iz Tržiča
— Gostovanje ljubljanske drame. V nedeljo 24. aprila bo pri nas gostovanie ljubljanske drame z izredno uspešno veseloigro >Rdeče rože«. Opozarjamo, da je to delo na repertoarju ljubljanskega Narodnega ffleda-lšsča že nad 2 meseca, ki jo je vprizorilo tu. di po številnih krajih Slovenije z nenavadnim uspehom Za gostovanje je tudi v Tržiču veliko zanimanje. Vstopnice se dobe v predprod ar.
Darujte za Zvončhov sUlad
r.RGER
ROMA N
_afj
otok goliaoceo
— Kaj delate razen tega. da se nretepate in kradete poštenim ljudem stvari?
Po teh besedah se je Sketch glasno zakrohotal dočim bi bfl vsak dru^i na njegovem mestu po tej žalitvi zardel.
— To je — ves:e — človek s: pomaga, kakor more in zna. To biserno ogrlico b: bih morali pustiti doma. v moji bližini je v nevarnosti.
PameJa n: odgovorila. Obrnila se je in odšla po bregu proti Nukualufi.
— Nikie je dejala, naj grem z varni, — ji je za-šepetal na uho tihi glas. ko je stopala v senci velikih palm. Ustavila se je in pogledala ostro v Sketcheve oči.
— Dejali ste. naj nosim s seboj pištolo. Ravnala sem se oo vašem nasvetu. — je dej a a svareč«
Sketch se je zasmejal-
— Res je. drago dete. toda ta ništola vendar n; namenjena meni. jaz samo kradem, ne morim pa
ne
Stopala sta mo'če skuoaj čez reefse. koralne pečine, ki so se sedaj med oseko ostro odražale v bledi mesečini.
Čuite — je prekinila Pamela tišino, — ne zdite se mi neumni Dejala bi. da ste celo zelo inteligentni   Kaj je vas privedlo tako daleč?
Sketch je postal resen, pobožal je gredoč Nikio po glavi in odgovoril tiho:
— Mar hočete, da bi zardel? Cisto navaden potepuh sem ki ve morda nekaj o nekakšnem Bachu, Nietzscheju, toda nikar si mnogo ne obetajte od tega.
Parnega je od groze široko odprla oči Tujec jo te malone z vsako izgovorjeno besedo presene-čal. ni pa imela časa, da bi kaj rekla Nikie je namreč naenkrat sedla, dvignila gobec proti nebu in začela zateglo grozotno tuliti. Ustavila sta se in Pamela se je prestrašeno stisnila h krepki Sketchevi rami.
— Kaj je to? — jo zaseoetala vsa razburjena. Tudi Sketch je postal resen Zrl je vprašujoče na tulečo psico in naenkrat se ie za nekaj od'očil.
— Počakajte tu, — je zašepetal, — teh par minut boste že kako prestali, jaz po pojdem pogledat z Nikio. kaj se je zgodilo.
In že je izginil v temo Nikie je stopala počasnih, previdnih korakov z gobcem nizko pri tleh naprej. Sketch pa tik za njo. Kar se je Nikie ustavila, sedla znova in jelo otožno, strahotno tuliti.
Sketch se je sklonil k nečemu, kar ie ležalo na-ool telesa v vodi. napol po no pesku obšle Bilo e telo mrtvega domačega dekleta z zevajoče rarn, na vratu in na trebuhu.
— Lopov, ki ubija... — je zašepetal Sketch in tisti hip ga je obšel strah za Pamelo. Potegnil je psico za seboj in odhitel nazaj.
— Kaj je bilo? — ga je sprejelo drhteče dekle.
— Mislite tisto pri vodi? V splošnem nič za vas. — in krepko ji je stisnil roko.
— Slišala sem vas prihajati od druge strani. Kakšen ovinek ste pa delali?
Sketch se je presenečeno ustavil. Nikie je še vedno nekaj vohala in šele zdaj je opazil, kako je bila nervozna. Preklinjal je trenutek, ko jo je bil ravadil ponoči lajati in renčati in v strahu za Pamelo niti čutil m, da ga opozarja psica z nosnim, komaj slišnim cvilenjem, da je nekaj v zraku, kar ji ne ugaja,
— Kako ste to mislili — od druge strani? Od celine?
— Seveda. Kaj niste bili to vi?
V Sketchevi glavi je deloval vsak živec. Njegov pogled je hitro osini 1 kausarinove grme, potem se je pa naenkrat odločil. Prijel je Pamelo za roko in jo molče potegnil za seboj. Tako je skokoma pretekel z njo nevarno pot in se ustavil šele pri vratih poslopja.
— Glejte, deklica, samo težave mi delate, — ji je zašepetal na uho, — drugič poslušajte nasvete izkušenega otočana. Veste, smrt ni nič za vas, ker je gotovo se niste videli. Toda na svetu so se hujše reči od smrti Zavedajte se. gromska strela, da je vam smrt namenjena! Tam doli pri vodi leži umorjeno dekle in sam bog ni pomagaj pojasniti
temu zabitemu policaju, da jaz tu nimam svojih prstov vmes.
— Umorjeno dekle? — je kriknila Pamela od groze.
— Da! Cisto mesarsko umorjena. In če se boste takole v večernih urah potikali okoli, najdem tudi vas nekega dne na pol telesa v morju.
Pamela je za drhtela po vsem telesu. Imela ni niti toliko moči, da bi bila pritisnila na električni zvonec na vratih.
— In še nekaj, — je zašepetal Sketch — danes je šel nekdo za nama. Da se nisem pravočasno vrnil od morja, bi bila najbrž doletela enaka usoda tudi vas. Razumeti me morate — niti koraka ne napravite od doma, dokler vam ne povem, da je ozračje čisto. Halo, vaš sluga je vas čakal, — je pokazal na režečega se Tongajca in izginil v temo.
Stopal je ostrih korakov in s popolnim kaosom v glavi. Kdo ubija in čemu? Ali je to domačin ali Evropec? Tu živi sicer dr. Morten, hrošče zbirajoči čudak, toda v njegovih delih ni nobenih skrivnosti. O tem se je prepričal, ko mu je zadnjič ukradel nekaj zbirk. Tu je tudi Guawan in drugi, toda nihče ne prihaja v poštev. Potem so tu ie domačini ...
Temna postava je prihitela mimo hiše in se zaletela vanj. Zgrabil je moža za rame in ga obrnil proti luni Bil je Kanalri, ki mu je bil zvečer pomagal. Njegov obraz je bil prestrašen in ves spa-čen od groze,
Urejuj* Jostp gupsarftf
— Sa »Narodno rssksrnnr Fran Jeran
Za upravo tn tnsoratni del lista Oton Chrlotof — Vsi v L^bljozsl