Dopisi. Iz marenberškega okraja. (Volilna borba.) »Mi vstajamo in vas je strah«, rekli bi lahko s pesnikom, ko smo se prvič zbrali k napadu nemčurske Irdnjave — marenberškega okrajnega zastopa. Prvi napad se sicer ni posrečil popolnoma; kriva je bila temu naša neizkušenost, še bolj pa židovska zvijačnost nasprotnika. Tako je bilo sedaj, ali zagotavljamo, v prihodnje nikdar več! Spoznali smo moč svojo in nasprotnika. V velikern posestvu dne 18. dec. so stlačili komaj dva glasa večine; ali imeli so pet neopravičenih volilcev, zavoljo katerih smo vlcžili priziv. Pri volitvah v trgib so dne 21. dec. volili vrli Vuzeničani pet odločnih slov. mož, zagrizena Mula in zviti Marenberg pa tudi pet. Sedaj se sprimemo dne 23. dec. v kmečkih občinah. Žalostno, da sta nam dva naša volilca iz Sobote izostala; še bolj žaloslno, da si je Vuhred izbral skoraj edinega Nemca za župana; najžalostnejše pa, da je zvit nasprotnik nam preslepil mehkega župana iz sicer odločnega Remšnika! In ko so nam v gostilnici ukrali še enega volilca, — zgodilo se je, da so nemškutarji zmagali samo z enim glasom večine. Ta izkušnja nas uči, kako treba pri volitvah paziti na vsak glas! — Nasprotniki se veselijo, ali njih veselje se nam zdi podobno labudovemu petju, kratka njih doba do prihodnjih volitev po sedmini. Saj smrtna bolezen njih vladanju je že itak napočila z zavedanjem naših volilcev. Spoznali smo se in smo prepričani, ko se zopet vidimo na volišču, da bode njih poraz gotov. Ne zidamo sicer gradov v oblake, temveč zanašamo se na krepki značaj naših mož. Na novo ustali Vuzeničani poznajo nasprotnika do kostij; vrla prednja straža na Remšniku ne bo spala, pritisnejo še možati Antončani in Vuhredčani; glavno armado pa imamo v ponosni Ribnici. Stopili bomo, kakor eden mož, in zmaga bode naša! — Naj še povem, kdo je naše volilce begal. To so bilt največ oni, katerim smo Slovenci že mnogo denarja znosili, — marenberški trgovci. Trgovec Sch. nam je odgnal enega volilca, trgovec T. nam je pa druzega kar zoper nas naščuval. Da bi mogel zaklicati tako glasno, da bi me slišali vsi Slovenci, ki v Marenberg zahajajo, rekel bi: »Ne kupujte nikoli več pri onih, ki se vam prilizujejo od spredaj, od zadaj vas pa sovražijo! Ne redite si kače na prsih, da bi vas pozneje pikala! Storimo kar je storil čvrst volilec koj po volitvi. Šel je k takemu trgovcu, plačal račun pa dostavil: To je poslednji denar, ki vam ga danes dajem. Kar ste danes storili, vredno je, da si mi zapomnimo in potem ravnamo. Ravnajmo vsi tako in videli bomo v kratkem, kako se bo sušila oholost marenberških jiemčurjev!« Iz Črešnjic. (Razne novice). V tem celem letu se je nabralo pri nas precej novic. Meseca junija so odšli prejšnji g. župnik, septembra so prišli novi, skozi 3 mesece smo pa imeli g. provizorja. Dne 11. sept. je bil zelo slovesen dan, ker je zvonilo in se streljalo pri inštalaciji, da je bilo veselje. Bog daj ljubega zdravja, da bodo naš sedanji g. župnik veliko let mogli tu ostati. — Veliko veselje smo uživali kmalu potem zopet pri branju. S takim veseljem se že dolgo let ni hodilo v vinograd. Grozdje je bilo zdravo in dozorelo, da je vina veliko in zelo dobrega; da bi le hodili ga dobro plačevat zdaj, ko imamo kaj prodati. Potrebnt smo groša zelo, ker kdor ima kaj posestva v celjsketn okraju, mora 97 odstotkov doklad plačevati poleg davka. — V Crešnjicah tudi zidamo novo šolo, ki bo stala črez 5000 gld.; teh stroškov pa ne trpi cela fara, čeravno je mala; otroci v Malih dolah niso sem prepisani, v Vojnik pa ne morejo hoditi, ker je predaleč. Temu se moramo čuditi in prositi, da se red naredi. — Bogu moramo veliko hvale dajati za tretje veselje: vse fje zdravo. Tretji človek je naravne smrti umrl dne 6. marcija, dne 30 aprila so enega ubili, od tisfod je pa mir. Je pa tudi vreme letos tako, da količkaj poštena pljuča lahko zdržijo; in v našem zdraven, pa malem gorskem solčnem kraju je sploh krepkejši zrak. —¦ Nesrečen je bil dne 24. nov. zjutraj Šteian Kričaj v Brdcah. Nekdo mu je podužgal, da so zgoreli tudi sviniski hlevi in krma. Teden pozneje je neki tepec užgal v novocerkovški fari »marof« in se je hotel potem usmrtiti. Sumi se, da je tisti kriv obeh požarov. Kjer ni strahu božjega, še «podi« niso varni. Iz Mariboru. (Uradni jezik konjedercev). »Marburgerca« se večkrat huduje, da naši duhovniki in učilelji nemška imena slovenski pižejo. Ali »Marburgerci« ni znano, da se Slovencem glede na pisavo lastnih imen večja krivica godi, kakor pa Nemcem? Ali ne ve, da posebno nemški uradniki kaj radi slovenska im.ena nemčijo? A ne samo ti, tudi drugi kvarijo naša imena. V dokaz sledeči prigodek! Letos sem imel opravke na Pohorju, prišel sem tudi k loškemu županu, g. Lešniku, ter ga prosil, naj mi neko reč podpiše, a strmel sem, ko je mož, ki sicer v slovenskem jeziku uraduje in se tudi pravilno podpiše, zapisal ime »Loschnigg«. Vprašam ga, zakaj se ne, kakor navadno, »Lešnik« ne podpiše? Kaj mi mi je pač gosp. Lešnik odgovoril? Povedal mi je, da je konjeder iz Brezule k njemu prišel ter zahteval, da naj mu v nemškem jeziku potrdi, da je resnično v občini pse lovil; a to mu Se ni zadosti, zahteval je tudi, da naj gosp. Lešnik tudi svoje ime nemški »Loschnigg« podpiše, ker se baje vsaka uradna stvar le nemški pisati, pa tudi podpisati mora, če ne, ni veljavna. Gospodu Lešniku, ki se je upamo, da zadnjokrat zapeljati dal, pa tudi drugim slovenskim županom svetujemo, da naj prihodnjič Ijudem, ki kaj takega zahtevajo, lakoj pokažejo duri! ž. Iz inariborskega okraja. (Napisi). Letos sem obhodil skoraj celi okraj mariborski; zanimali so me tudi napisi. Žalibog, malo sem našel slovenskih, kajti največ jih je pač, kojim se pravi »tajč«, to je takih, ki niso ne slovenski, pa tudi ne nemški; tako na primer najdeS v Dogošah napise: »Zesta do Marbura«, »Gasthaus zum Frane Kristl«, dalje kažipot: »Nah Bohau«, »Nah Nikolau« itd. Ali ne sarao v Dogošah, ludi v drugih vaseh najdeš dosti nepravilnih napisov. Takim napisom se mora smejati Slovenee, a pravi Nemec se tudi ž njimi ne bode ponašal. Se ve, nemškutarjem, ki sami niso bolj slovenskega, pa tudi nemškiga jezika zmožai, privoščimo pae, da se ž njimi šopirijo. Slovenski napisi so navadno pravilni, le tu pa tam najdeš nepravilne. Najbolje bi pač bilo, ko bi narodnjaki obrtnike, oziroma občinske predstojnike na nepravilnost opozorili. Župani in obrtniki! Ako si nove napise omislite, vprašajte poprej zvedence, kako se imajo napisi glasiti. Slovencem se pač krivica godi, da je po slovenski zemlji povsod polno nemških napisov, občinskih tabel in kažipotov. Zakaj pa c. kr. okrajna glavarstva ne zapovejo, da se morajo med Slovenci ludi slovenske občinske table in enaki kažipoti napravili? Le idi, dragi čitatelj, v Slovenske gorice, na Dravsko polje ali na Pohorje, našel bodeš dosti nemških, a malo slovenskih tabel in kažipotov, a ne smeš misliti, da v teh krajih živč sami Nemci.-Tu pa tam te utegne pozdraviti kdo »guten Tag«, mislil si bodeš, da je to že trd Nemec. Toda ogovori ga le nemški in takoj se bodeš prepričal, da ne zna veliko vefi nemški, kakor »guten Tag, mizaTisch« itd. Ge pa ž njim dalje govoriš, čudil se bodeš, da }e kmetič, ki te je najpoprej nemški pozdravil, vrl narodnjak. To.. se mi je pripetilo mnogokrat. Naši kmelje pač premalo čislajo svoj materin jezik. Vprašal sem večkrat, zakaj pa takoj slovenski ne pozdravi, dobil sem navadno odgovor: »Mi smo že pač navajeni, da tuja gospoda rajši nemški govori«. Najbolj sem se pač čudil, da je v št.-lenarSkem okraju skoraj na vsaki hiši nemški napis (ime občine in hišna številka), ;i glej v hišah z nemškimi napisi žive ljudje, kojim bije sree za naš mili materin jezik. Proč s temi smešnimi napisi! Slovenci, pokažite tudi, da se ludi čutite Slovence. Spoštujte svoj mili materin jezik, da se vam ne bode več nezavednost oponašala. Župani, narodnjaki, vaša sveta dolžnost je, da zamenite nemške napise in kažipote s slovenskimi ali vsaj slovensko-nemškimi! Iz Ljubljane. (Razpis častnih nagrad). Vedno glasneje tse v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor »Slovenske Matice« po določilih »Jurčič-Tomšičeve ustanove« 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoei najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve časlni nagradi po 100 goldinarjev dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema dališima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. — Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonompripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom >Slovenske Matice« posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje »Slo- venska Matica* vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gl. za tiskovno polo. Rokopise }e brez pisateljevega imena pošiljati odboru »Slovenske Matice« do 1. julija 1896. leta. — Pisaleljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. — Ker hoče odbor s tem razpisom uslreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji — zlasli priznani slovenski pripovedniki, ki so se doslej ogibali »Slovenske Matice« — primerno odzovejo njegovemu pozivu. — V Ljubljani dne 1. decembra 1895. — Fr. Levec, predsednik; E. Lah, tajnik. Iz Galicijepri Celju. (Priznanje). Čital sem v Vašem listu št. 46., 47. razpravo o viničnjaku ali pikoli, katerega neki gosp. dopisnik po nasvetu, kako se nahaja v letošnjem koledarju družbe sv. Mohorja, celo graja in pravi, da se mu je pijača po tem vodilu slabo obnesla, Ni sicer moj namen o tej stvari dalje razpravljati, ali ker smo prepričani, moramo vendar kol dobro priznati. Mi smo tudi napravili ravno po nasvetu gosp. župnika Žičkarja več polovnjakov le pijače. Mi smo omenenjenemu gospodu prav hvaležni, in jim tukaj za nasvet hvalo izrečemo, pijača je brez vse hvale prav dobra in zdrava. Slaba stran te pijače bi bila po naSem mnenju lc-ta: »Ako kdo med vino meša ali njo kot, vino prodaja, kar je pa naravnost goljufija, katera zasluži sodnijsko klop, zatorej se pa la pijača imenuje domača pijača, katera naj služi kot pijača, ker viaa ni dosti priraslo«. Kupica izvrstnega vinčeka je res najboljša, Bog nam blagoslovi zopet naše vinske gorice, da nam ne bo Ireba premišljevati, iz česa bi si napravili pijačo, katera nas ukrepi pri težavnemu delu. .— J. T., A. A., Fr. Kr. Iz Petrovč. (Občjnske volitve.) Dne 23. decembra so bile vendar enkrat pri nas volitve v občinski odbor. Po hudi borbi je zmagala sijajno v vseh razredih slovenska kat. stranka. Kako priljubljeni da so bili nekateri prejšnji odborniki, kaže najbolj izid volitve, dobili so namrež v vseh treh razredih skupaj komaj 2 do 12 glasov, nekateri celo nobenega. Slava vrlim možem, kateri so pripomogli, da se začne za občino Petrovče nova doba! Prepričani naj bodo, da jim bodo vsi pošteni Ijudje hvaležni za njihov trud, in čeravno jih sedaj nasprotniki obrekujejo in zasramujejo, naj se tolažijo s tem, da so storili svojo dolžnost. Ravno surovo obnašanje nasprotnikov pri in po volitvi je najboljši dokaz, kako potreben je bil prevrat. Zato Bog živi volilce, ki so slali trdai ko skala !