111 Proces prestrezanja padavin: vpliv fenološke faze, trajanja padavinskega dogodka ter mikrostrukture padavin Katarina Zabret * , Matjaž Mikoš * , Jože Rakovec ** , Mojca Šraj * Povzetek Prestrezanje padavin opisuje proces, do katerega pride ob padavinskih dogodkih nad tlemi, poraslimi z vegetacijo, saj ta del padavin zadrži in tako vse ne dosežejo tal. Kolikšen je delež padavin, ki tla dosežejo, je odvisno od številnih znač ilnosti drevesnih vrst in meteoroloških spremenljivk, ki opisujejo lastnosti rastlinskega pokrova in lastnosti padavinskega dogodka. Meritve padavin na prostem, prepušč enih padavin in odtoka po deblu za navadno brezo (Betula pendula Roth.) in č rni bor (Pinus nigra Arnold), so potekale v urbanem okolju v Ljubljani. Obravnavali smo vpliv fenološke faze, trajanja padavinskega dogodka in njegove mikrostrukture na prepušč ene padavine in odtok po deblu za izbrana drevesa. V obdobju olistane krošnje breza povpreč no prestreže še enkrat več , bor pa tretjino več padavin kot v zimskem obdobju. Delež prestreženih padavin s trajanjem dogodka pada, kar je bolj opazno za brezo, pri kateri je poleg prepušč enih padavin več ji tudi odtok po deblu. Z več anjem hitrosti dežnih kapljic drevesa prestrežejo več padavin, kar je povezano tudi s fenološko fazo, saj so padavinski dogodki z nizkimi hitrostmi kapljic pogostejši v zimskem č asu. Ključ ne besede: prestrezanje padavin, prepušč ene padavine, odtok po deblu, fenološka faza, mikrostruktura padavin Key words: rainfall interception, throughfall, stemflow, phenophase, rainfall microstructure Uvod Hidrološki krog opisuje gibanje vode v vseh njenih agregatnih stanjih med zemljo in atmosfero. Sestavljajo ga padavine, površinski odtok, infiltracija, pronicanje v podtalnico, podpovršinski in podzemni tok, evaporacija in transpiracija (Brilly in Šraj, 2005). Pogosto prezrt del hidrološkega kroga je tudi prestrezanje padavin. Ko te padejo na tla, porasla z vegetacijo, vse ne dosežejo tal, saj jih nekaj zadržijo rastline. Te padavine imenujemo prestrežene padavine. Tekom padavinskega dogodka nekaj padavin vseeno doseže tla; padejo lahko skozi odprtine med listi in vejami oziroma prikapljajo z listov (prepušč ene padavine) ali priteč ejo po deblu (odtok po deblu). Ker je za prestrezanje padavin bistvena prisotnost vegetacije, se je ta proces najprej zač el obravnavati kot del hidrološkega kroga gozdov, v zadnjem č asu pa postaja č edalje bolj prepoznan tudi drugod, na primer na zelenih površinah v urbanem okolju, kjer lahko znatno zmanjša površinski odtok (Berland in Hopton, 2014). Delež prestreženih padavin se lahko giblje med 6 % in 93 % (Ovington, 1954), vendar so vrednosti v urbanem okolju najpogosteje med 10 % in 50 % (Nakayoshi et al., 2009). Na delež prestreženih padavin vplivajo različ ne meteorološke spremenljivke in parametri ter znač ilnosti drevesnih vrst (Crockford in Richardson, 2000). Znač ilnosti * Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana ** Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana 112 drevesnih vrst opisujejo lastnosti rastline, najpogosteje dreves, meteorološke spremenljivke pa opisujejo lastnosti padavinskega dogodka in vremenske razmere, ki ga spremljajo. Znač ilnosti drevesnih vrst, ki vplivajo na prestrezanje padavin, so površina drevesne krošnje, skladišč na zmogljivost krošnje, indeks listne površine, struktura lubja, višina drevesa, prsni premer debla, naklon listov in omoč ljivost njihove površine, delež odprtin v drevesni krošnji ter hidrofobnost listov, vej in debla (Wood et al., 1998; Crockford in Richardson, 2000; Fleischbein et al., 2005; Deguchi et al., 2006; Nanko et al., 2006; Šraj et al., 2008; Vilhar, 2010; Zabret, 2013). Lastnosti se razlikujejo med iglavci in listavci, razlike pa lahko opazimo tudi med posameznimi drevesnimi vrstami in celo drevesi iste vrste. Pri analizi prestreženih padavin so največ krat upoštevane lastnosti drevesne krošnje, ki jih avtorji opisujejo z več spremenljivkami in parametri. V primeru listavcev je pogosto upoštevana fenološka faza, saj stopnja olistanja krošnje med drugim vpliva na skladišč no zmogljivost krošnje, indeks listne površine in delež odprtin v drevesni krošnji. Meritve na različ nih drevesnih vrstah in lokacijah so pokazale, da listnata drevesa prestrežejo več padavin, ko je krošnja olistana kot takrat, ko je neolistana. Takrat se namreč moč no poveč a tudi odtok po deblu (Herbst et al., 2008; Muzylo et al., 2012; Siegert in Levia, 2014). Podobno drevesa z več jo gostoto krošnje prestrežejo več padavin (Livesley et al., 2014). Hrapavost lubja vpliva predvsem na odtok po deblu, ki ga v primeru dreves z bolj grobim in vpojnim lubjem avtorji največ krat kar zanemarijo (Liu, 1997; Llorens in Gallart, 2000; Pypker et al., 2005; Asadian in Weiler, 2009), medtem ko pri listavcih z gladkim lubjem lahko doseže tudi do 14 % (Bellot in Escarre, 1991). Meteorološke spremenljivke, ki jih pri prestrezanju padavin lahko upoštevamo, so intenziteta in trajanje padavin, hitrost vetra, temperatura in vlažnost zraka ter mikrostruktura padavin, ki jo približno opišemo s povpreč nima spektroma velikosti in hitrosti dežnih kapljic (Crockford in Richardson, 2000; Uijlenhoet in Sempere Torres, 2006; Guevara-Escobar et al., 2007; Asadian in Weiler, 2009). Pri prestrezanju padavin so meteorološke spremenljivke pogosto odvisne ena od druge. Delež prestreženih padavin naj bi z več anjem količ ine padavin, daljšanjem trajanja dogodka in višjo intenziteto upadal (Toba in Ohta, 2005). Siegert in Levia (2014) sta na primeru dveh različ nih listavcev v ZDA opazila, da na odtok po deblu vplivata količ ina in intenziteta padavin, ne pa tudi trajanje dogodka. Poleg količ ine padavin in trajanja padavinskega dogodka so Guevara- Escobar in sodelavci (2007) upoštevali še vlažnost zraka, veter in temperaturo, izmed katerih se je izkazalo, da veter obč utno vpliva na prostorsko razporeditev prepušč enih padavin in zasič enje drevesne krošnje. Vpliv mikrostrukture padavin na prestrezanje se upošteva le redko (Uijlenhoet in Sempere Torres, 2006). Upoštevanje številnih različ nih spremenljivk hkrati je zelo kompleksno (Siegert in Levia, 2014), zato se v študijah obič ajno osredotoč imo le na manjše število spremenljivk, ki jih podrobneje predstavimo. Namen tega prispevka je predstaviti vpliv nekaterih spremenljivk na prestrezanje padavin dveh različ nih drevesnih vrst v urbanem okolju. Upoštevali smo fenološko fazo in trajanje dogodka ter do sedaj le redko obravnavano mikrostrukturo padavin. Podatki Meritve prestreženih padavin od jeseni 2013 potekajo na merilni ploskvi v centru Ljubljane ob Oddelku za okoljsko gradbeništvo UL FGG (46º02'32˝ severno in 14°29'34˝ vzhodno) na 292 m nadmorske višine. Ploskev je velika približno 600 m 2 , obsega pa travnato površino z dvema skupinama dreves, ki na severni in vzhodni strani meji na parkirišč e, na južni ter zahodni strani pa na stavbe. Meritve izvajamo pod dvema 113 navadnima brezama (Betula pendula Roth.), ki se nahajata v levi skupini dreves, in pod dvema č rnima boroma (Pinus nigra Arnold), ki se nahajata na desni strani merilne ploskve (slika 1). Slika 1: Merilna ploskev z vidnimi nekaterimi merilnimi inštrumenti. Na merilni ploskvi merimo celotno količ ino padavin (P), količ ino prepušč enih padavin (TF) in odtok po deblu (SF). Meritve padavin potekajo z avtomatskim dežemerom Onset RG2-M (0.2 mm/prekuc) z avtomatskim zapisovalcem podatkov (Onset HOBO Event). Inštrumenti so postavljeni na treh lokacijah: na zunanjem robu merilne ploskve na č istini, na strehi zgradbe ob južni strani ploskve in na travniku na južni strani te stavbe. Prepušč ene padavine merimo pod obema vrstama dreves s fiksno postavljenimi koriti (7500 cm 2 ) in premič nimi totalizatorji (78,5 cm 2 ). Tako pod brezama kot pod boroma sta vzdolž krošnje ob deblu postavljeni dve koriti, eno z avtomatskim zapisovanjem podatkov (prekucni tip dežemera Unidata 6506G in avtomatski zapisovalnik podatkov Onset HOBO Event) in drugo, ki se prazni v povezani plastič ni posodi z zašč ito proti izhlapevanju in prostorninama 10 l in 50 l, ki se po vsakem dogodku praznita roč no. Pod vsako skupino dreves se nahaja tudi 10 premič nih totalizatorjev z roč nim praznjenjem, ki jih naključ no premikamo pod krošnjama dreves ter tako zajamemo prostorsko spremenljivost prepušč enih padavin. Odtok po deblu se zbira z gumijasto polcevko, ki je ovita okoli debla, nanj pritrjena z žeblji ter dodatno zatesnjena s silikonom. Tako zbrane padavine se stekajo na avtomatski merilnik s prekucno posodico (Onset RG2-M) in avtomatskim zapisovalcem podatkov (Onset HOBO Event). Mikrostrukturo padavin (velikost in hitrost dežnih kapljic) merimo z disdrometrom (Ott Parsivel), ki je postavljen na strehi objekta na južni strani merilne ploskve. Ta lasersko – J V Z S 114 optič ni merilec padavin kapljice razdeli v 1024 razredov, 32 razredov velikosti glede na premer (od 0,062 mm do 24,5 mm) in 32 razredov hitrosti (od 0,05 m/s do 20,8 m/s). Zabeležene podatke smo razdelili na padavinske dogodke tako, da smo upoštevali, da so med koncem enega in zač etkom drugega dogodka minile vsaj 3 ure (Hamilton in Rowe, 1949; Steinbuck, 2002). Obdobje sušenja krošnje smo po potrebi prilagajali za vsak dogodek glede na vremenske razmere, na primer upoštevan č as med dvema dogodkoma je bil daljši za zimske padavine, za dogodke, po katerih je bila prisotna megla, ali dogodke z zelo dolgim trajanjem padavin. Prestrežene padavine (I) so glede na izmerjene vrednosti in na osnovi bilanč ne enač be definirane kot (Šraj, 2009): I = P – TF – SF (1) Prestrežene padavine V prispevku obravnavamo obdobje meritev od 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014. Celotno leto 2014 je bilo zelo mokro, saj povpreč ne letne količ ine padavin niso bile tako visoke že vse od leta 1937, v Ljubljani pa je padlo kar 33 % več padavin od dolgoletnega povpreč ja 1961 – 1990 (Cegnar, 2014). V obravnavanem obdobju smo zabeležili 99 padavinskih dogodkov s skupno vsoto 823,4 mm padavin. Od tega smo v analizi prestreženih padavin upoštevali 75 dogodkov s skupno vsoto 698,5 mm padavin, saj smo izloč ili podatke, zbrane med 1. in 10. februarjem, ko se je na drevesih nabrala velika količ ina žledu, in dogodke, pri katerih izmerjene vrednosti zaradi zamašenih merilnikov niso bile reprezentativne. Glede na vsoto padavin v prvi polovici leta je breza prestregla 23 % padavin, bor pa 53 % padavin (slika 2). Breza je prepustila več padavin kot bor, v primeru dveh dogodkov pa je bila vrednost izmerjenih prepušč enih padavin pod brezo celo več ja od vsote padavin dogodka (prepušč ene padavine so znašale 123 % in 104 %). Do tega lahko pride zaradi zbiranja prestreženih padavin na robu krošnje, od koder padavine po tem koncentrirano kapljajo na tla (Chang, 2003; Šraj et al., 2008). Prav tako je bil pri brezi več ji odtok po deblu, ki je v povpreč ju znašal 1,23 mm, zabeležili pa smo ga pri 21 dogodkih s padavinami, višjimi od 7 mm. Vrednosti odtoka po deblu pri boru pa so skoraj zanemarljive, saj smo ga zabeležili le pri 13 dogodkih, povpreč na vrednost pa je znašala le 0,02 mm. Slika 2: Deleži a) prestreženih in b) prepušč enih padavin ter c) odtoka po deblu za posamezne dogodke. Okvir prikazuje kvartile, roč aji najvišjo in najnižjo vrednost, sredinska č rta mediano, pika pa povpreč no vrednost. 115 Vpliv fenološke faze na količ ino prestreženih padavin Pri listnatih drevesih loč imo več navzven dobro opaznih morfoloških sprememb v letnem življenjskem obdobju, ki jih imenujemo fenofaze (Vilhar 2014). Določ amo jih s fenološkimi opazovanji, pri č emer smo v naši raziskavi obravnavali zimsko obdobje, ko krošnje breze niso olistane, ter fenofazo prvih listov pri brezi (ARSO, 2015). V letu 2014 se je krošnja breze skoraj povsem olistala do 27. marca, ki smo ga postavili za mejo med dvema obdobjema: zimskim, ko krošnje breze niso olistane, ter pomladnim, ko so krošnje breze polno olistane. To delitev zaradi lažje primerjave uporabljamo tudi pri boru, č eprav spada med zimzelena drevesa, a ima lahko v pomladnem č asu tudi do 60 % več iglic kot pozimi (Margolis et al., 1995). Tako smo v zimskem obdobju zabeležili 29 dogodkov, v pomladnem pa 46 dogodkov. V zimskem obdobju je breza v povpreč ju prestregla 30 % padavin na dogodek, prepušč anje pa se je zač elo že pri 0,2 mm padavin, med tem ko je za nastanek odtoka po deblu moralo pasti skoraj 10 mm padavin (slika 3). V zimskem obdobju je bor povpreč no prestregel 60 % padavin na dogodek, minimalen odtok po deblu pa smo zabeležili le v osmih več jih dogodkih. Delež prestreženih padavin je v pomladnem obdobju več ji kot v zimskem tako v primeru breze kot bora. Breza povpreč no na dogodek v tem obdobju prestreže še enkrat več padavin, to je 60 %, bor pa kar 78 %. V pomladnem obdobju je pri brezi do prepušč anja padavin in odtoka po deblu prišlo kasneje, saj je bilo za prvega potrebnih vsaj 0,4 mm padavin, za drugega pa 15 mm padavin (slika 3). Do odtoka po deblu pri boru je prišlo še redkeje, in sicer v 5 dogodkih, ko so padavine presegle 20 mm, odtok po deblu pa ni nikoli znašal več kot 0,2 mm. Slika 3: Odvisnost med padavinami in prepušč enimi padavinami oziroma odtokom po deblu za zimsko in pomladno obdobje pri brezi in boru. 116 Poleg razlike v količ ini prestreženih padavin pa fenološka faza vpliva tudi na odvisnost med padavinami in prestreženimi padavinami. To odvisnost lahko opišemo z linearno empirič no enač bo, ki ima v zimskem obdobju dokaj visok Pearsonov koeficient korelacije, medtem ko je njegova vrednost v pomladnem obdobju nižja, kar opisuje manjšo odvisnost med neodvisnima spremenljivkama (slika 3). Podobne rezultate so predstavili tudi Herbst in sodelavci (2008) za listnat gozd v Veliki Britaniji in Šraj s sodelavci (2008) za listnat gozd v Sloveniji. Na proces delitve padavin na prepušč ene padavine in odtok po deblu, ko je krošnja olistana, vpliva več različ nih znač ilnosti drevesnih vrst kot v zimskem č asu. Takrat je med vejami namreč veliko več odprtin, ki neposredno prepušč ajo padavine, ki bi se sicer ujele na listju, se tam zadržale ali kapljale na tla oziroma se stekale po vejah. Vpliv trajanja padavinskega dogodka na količ ino prestreženih padavin Trajanje padavinskega dogodka smo določ ili kot č asovno razliko med prvim in zadnjim zabeleženim zvratom merilnikov padavin. V obravnavanem obdobju so bili zabeleženi padavinski dogodki, dolgi od dveh minut do skoraj petinštirideset ur, v povpreč ju pa so trajali osem ur. Padavinske dogodke smo glede na trajanje razdelili v 4 skupine: manj kot 1 ura, od 1 do 5 ur, od 5 do 10 ur in več kot 10 ur. Delež prestreženih padavin upada s trajanjem padavin (slika 4). Upadanje je bolj izrazito v primeru breze, saj je povpreč ni delež prestreženih padavin pri dogodkih, krajših od 1 ure, enak 68 %, pri dogodkih, daljših od 10 ur, pa doseže le 11 %. S trajanjem padavinskih dogodkov padajo tudi najvišje dosežene vrednosti prestreženih padavin v č asovnem razredu. V primeru bora prav tako pride do manjšanja količ ine prestreženih padavin s trajanjem padavinskega dogodka, vendar je to manj izrazito kot pri brezi. Pri dogodkih, krajših od ene ure, bor v povpreč ju prestreže 81 % padavin, v primeru padavinskih dogodkov, daljših od 10 ur, pa 47 % padavin. Tolikšno količ ino padavin pa v povpreč ju breza prestreže v primeru dogodkov z dolžino med 1 in 5 ur ter 5 in 10 ur (slika 4). Slika 4: Delež prestreženih padavin v odvisnosti od trajanja padavinskega dogodka za a) brezo in b) bor. Okvir prikazuje kvartile, roč aji najvišjo in najnižjo vrednost, sredinska č rta mediano, pika pa povpreč no vrednost. 117 Podobne rezultate padanja količ ine prestreženih padavin z daljšim trajanjem dogodka so pokazali še v drugih študijah (Guevara-Escobar et al., 2007; Asadian in Weiler, 2009). Xiao in sodelavci (2000) so na primer izmerili, da se v primerjavi s krajšimi dogodki pri tistih, ki trajajo od 1 do 2 uri, delež prestreženih padavin zmanjša za 3 % pri hrastu in za 4 % pri hruški. Zhang in ostali (2015) pa so obravnavali dve vrsti grmovja, enega listnatega (Caragana korshinskii) in drugega iglastega (Artemisia ordosica) ter opazili približno linearno narašč anje odtoka po deblu z daljšanjem trajanja padavin za listnato grmovje, v primeru iglastega pa je bil odtok po deblu konstanten ne glede na trajanje, delež prestreženih padavin pa je v obeh primerih z daljšim trajanjem padal. Bor in breza se na trajanje padavin odzivata različ no, saj je pri brezi zmanjševanje prestreženih padavin veliko izrazitejše za daljše padavinske dogodke in bolj oč itno glede na razrede trajanja dogodka kot pri boru (slika 4). Tako je različ en odziv listavca in iglavca najverjetneje posledica drugač nega nač ina nastanka odtoka po deblu. Pri brezi se, predvsem v obdobju brez listja, odtok po deblu prič ne pojavljati že pri 20 minut trajajoč em dogodku, z daljšanjem padavinskega dogodka pa se več a (povpreč no 0 % za trajanje pod 1 uro, 1 % za 1 – 5 ur, 2 % za 5 – 10 ur in 5 % za več kot 10 ur). Pri boru pa smo odtok po deblu zabeležili šele pri vsaj 5 ur trajajoč ih padavinah, v povpreč ju pa dosega veliko nižje vrednosti kot pri brezi (0,2 %). Vpliv mikrostrukture padavin na količ ino prestreženih padavin Padavine imajo diskretno naravo, saj jih sestavljajo posamezne dežne kapljice, ki se razlikujejo po številu, hitrosti in velikosti. Te vrednosti opisujejo mikrostrukturo padavinskega dogodka, ki je kot taka pri meteoroloških in hidroloških analizah pogosto prezrta in nadomešč ena na primer z intenziteto padavin (Uijlenhoet in Sempere Torres, 2006). Izmed 75 obravnavanih padavinskih dogodkov smo jih 61 zabeležili z disdrometrom, pri ostalih pa disdrometer ni deloval ali pa jih ni zaznal. Povpreč na hitrost kapljic 61 padavinskih dogodkov se je gibala med 2,3 m/s in 5,5 m/s. Največ je hitrosti so kapljice dosegale pri kratkih padavinskih dogodkih z majhno vsoto padavin (plohe, nevihte). V teh primerih so bile več inoma vse padavine tudi prestrežene (slika 5). Podobno so bili tudi dogodki z najnižjimi hitrostmi zelo kratki in z majhno količ ino padavin, vendar pa je v tem primeru pri brezi prišlo do skoraj zanemarljivega prestrezanja (slika 5). Dogodki z najnižjimi hitrostmi kapljic so bili vsi zabeleženi pozimi, do konca februarja, med tem ko so se dogodki z velikimi hitrostmi kapljic pojavljali od konca aprila naprej. Delež prestreženih padavin s hitrostjo kapljic narašč a (slika 5), vendar pa na to seveda vpliva tudi fenološka faza, kar je opazno pri primerjavi rezultatov za brezo in bor. Pri dogodkih z najmanjšo hitrostjo kapljic breza skoraj ne prestreže nobenih padavin, kar je v veliki meri posledica tega, da so te padavine padale v zimskem obdobju, ko je bila krošnja neolistana. V nasprotnem primeru je bil delež prestrezanja pri boru tudi za take hitrosti kapljic dokaj visok. 118 Slika 5: Odvisnost prestreženih padavin od hitrosti dežnih kapljic za a) brezo in b) bor. Okvir prikazuje kvartile, roč aji najvišjo in najnižjo vrednost, sredinska č rta mediano, pika pa povpreč no vrednost. Povpreč ne vrednosti premera kapljic so se gibale v spodnjih velikostnih razredih in so znašale od 0,48 mm do 1,6 mm. Največ ji premeri dežnih kapljic so bili zabeleženi pri tistih dogodkih, katerih hitrosti kapljic so bile prav tako najvišje, podobno pa so bile na splošno najmanjše kapljice zabeležene hkrati z najnižjimi hitrostmi. Odziv breze in bora na kapljice različ nih velikosti je podoben (slika 6). Najmanj padavin so drevesa prestregla ob dogodkih s srednjimi premeri kapljic, največ pa v primeru breze pri dogodkih z največ jimi premeri in pri boru z najmanjšimi premeri kapljic. To odstopanje je ponovno najverjetneje posledica fenološke faze. Slika 6: Odvisnost prestreženih padavin od premera dežnih kapljic za a) brezo in b) bor. Okvir prikazuje kvartile, roč aji najvišjo in najnižjo vrednost, sredinska č rta mediano, pika pa povpreč no vrednost. Z vplivom mikrostrukture na prestrezanje padavin so se do sedaj ukvarjali le redki raziskovalci. Edino Calder (1996) je z dvostopenjskim stohastič nim modelom prestrezanja, ki upošteva velikosti dežnih kapljic, pokazal, da je prestrezanje nižje, ko so kapljice 119 majhne, za primer padavin z več jimi kapljicami pa prič akuje poč asnejše vlaženje drevesne krošnje in s tem več je prestrezanje. Ostale meritve so se bolj osredotoč ale na določ anje velikosti kapljic prepušč enih padavin pod drevesnimi krošnjami in njihovega vpliva na erozijo (Nanko et al., 2006; Nanko et al., 2008; Nanko et al., 2011) ali na potek omoč itve drevesne krošnje pri dogodkih z različ no mikrostrukturo (Calder, 1996; Calder et al., 1996; Hall et al., 1996). Zaključ ki Na proces prestrezanja padavin vplivajo različ ne spremenljivke in parametri, ki pa jih zaradi kompleksnosti posamezne spremenljivke ali parametra in samega procesa prestrezanja padavin ne moremo analizirati istoč asno. Zato je potrebnih č im več meritev in analiz procesa prestrezanja padavin na primerih različ nih drevesnih vrst v različ nih okoljih in podnebnih območ jih, ki upoštevajo manjše število spremenljivk naenkrat (Inkläinen et al., 2013). To pa je tudi cilj predstavljene raziskave. Analizirali smo vpliv fenološke faze, trajanja in mikrostrukture padavin na delež prestreženih padavin za dve različ ni drevesni vrsti (breza in bor) v urbanem okolju in pri celinskem podnebju v obdobju 6 mesecev od 1. 1. 2014 do 30. 6. 2014. Za vsako izmed obravnavanih spremenljivk smo zabeležili določ en znač ilen vpliv na proces prestrezanja padavin, hkrati pa se vplivi teh spremenljivk med seboj tudi prepletajo. Tako lahko na splošno reč emo, da drevesa v pomladnem obdobju, ko so krošnje olistane, prestrežejo znatno več padavin kot v zimskem obdobju, ko so krošnje neolistane in da z daljšanjem trajanja dogodka prestrezanje padavin upada, torej drevesa zadržijo č edalje manjše količ ine padavin. Breza je namreč v pomladnem obdobju v povpreč ju na dogodek prestregla 60 % padavin, v zimskem obdobju pa le 30 % padavin, pri dogodkih, krajših od ene ure, je prestregla 68 %, pri dogodkih daljši od 10 ur pa v povpreč ju le še 11 %. V primeru fenoloških faz in trajanja padavin na opažene zakonitosti vplivajo tudi druge spremenljivke in parametri, ki pa nimajo tako izrazitega vpliva kot v primeru mikrostrukture padavin. V tem primeru se najprej pokaže, da z več anjem hitrosti dežnih kapljic delež prestreženih padavin narašč a, najmanjši pa je, ko imajo kapljice srednji premer med 0,7 in 1 mm. Vendar pri podrobnejšem pregledu dogodkov ugotovimo, da v tem primeru pomembno vlogo igra tudi fenološka faza dreves. Proces prestrezanja padavin z drevesi lahko moč no zmanjša površinski odtok tako v naravnem kot tudi v urbanem okolju. Na delež prestreženih padavin ter s tem tudi na zmanjšanje odtoka vplivajo različ ne spremenljivke, katerih vpliv pa še ni dovolj natanč no poznan. Zato bo potrebnih še veliko raziskav, da bomo te spremenljivke in njihovo soodvisnost lahko bolje vključ evali v modele in napovedi. Pomemben doprinos bodo predstavljale tudi neprekinjene meritve v urbanem okolju, obravnavane v tem prispevku, s katerimi bomo še nadaljevali. Literatura ARSO (2015). Fenologija. www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/fenologija.pdf (24. 11. 2015) Asadian, Y., Weiler, M. (2009). A new approach in measuring rainfall interception by urban trees in coastal British Columbia, Water quality research journal of Canada 44, 16−25. Bellot, J., EscarrØ, A. (1991). Chemical characteristics and temporal variations of nutrients in throughfall and stemflow of three species in Mediterranean holm oak forest, Forest ecology and management 4, 11–2, 125–135. 120 Berland, A., Hopton, M.E. (2014). Comparing street tree assemblages and associated storm water benefits among communities in metropolitan Cincinnati, Ohio, USA, Urban forestry and urban greening 13, 734–741. Brilly, M., Šraj, M. (2005). Osnove hidrologije. Univerzitetni uč benik. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 309 p. Calder, I.R. (1996). Dependence of rainfall interception on drop size: 1. Development of the two- layer stochastic model, Journal of hydrology 185, 1–4, 363–378. Calder, I.R., Hall, R.L., Rosier, P.T.W., Bastable, H.G., Prasanna, K.T. (1996). Dependence of rainfall interception on drop size: 2. Experimental determination of the wetting functions and two-layer stochastic model parameters for five tropical tree species, Journal of hydrology 185, 1–4, 379–388. Cegnar, T. (2014). Meteorologija. Naše okolje 21, 12, 3−58. Chang, M. (2003). Forest hydrology - an introduction to water and forests. CRC Press, Boca Raton, Florida, 373 p. Crockford, R.D., Richardson, D.P. (2000). Partitioning of rainfall into throughfall, stemflow and interception: effect of forest type, ground cover and climate, Hydrological processes 14, 2903−2920. Deguchi, A., Hattori, S., Park, H. (2006). The influence of seasonal changes in canopy structure on interception loss: Application of the revised Gash model, Journal of hydrology 318, 80−102. Fleischbein, K., Wilcke, W., Goller, R., Boy, J., Valarezo, C., Zech, W., Knoblich, K. (2005). Rainfall interception in a lower montane forest in Ecuador: effects of canopy properties, Hydrological processes 19, 1355−1371. Guevara-Escobar, A., Gonzales-Sosa, E., Veliz-Chavez, C., Ventura-Ramos, E., Ramos-Salinas, M. (2007). Rainfall interception and distribution patterns of gross precipitation around an isolated Ficus benjamina tree in an urban area, Journal of hydrology 333, 532−541. Hall, R.L, Calder, I.R., Gunawardena, E.R.N., Rosier, P.T.W. (1996). Dependence of rainfall interception on drop size: 3. Implementation and comparative performance of the stochastic model using data from a tropical site in Sri Lanka, Journal of hydrology 185, 1–4, 389–407. Hamilton, E.L., Rowe, P.B. (1949). Rainfall interception by chaparral in California. State of California, Department of Natural Resources, Division of Forestry, Sacramento, 43 p. Herbst, M., Rosier, P.T.W., McNeil, D.D., Harding, R.J., Gowing, D.J. (2008). Seasonal variability of interception evaporation from the canopy of a mixed deciduous forest, Agricultural and forest meteorology 148, 1655−1667. Inkiläinena, E.N.M, McHalea, M.R., Blanka, G.B., Jamesb, A.L., Nikinmaac, E. (2013). The role of the residential urban forest in regulating throughfall: A case study in Raleigh, North Carolina, USA, Landscape and urban planning 119, 91–103. Liu, S. (1997). A new model for the prediction of rainfall interception in forest canopies, Ecological modelling 99, 151−159. Livesley, S.J., Baudinette, B., Glover, D. (2014). Rainfall interception and stemflow by eucalypt street trees - The impacts of canopy density and bark type, Urban forestry and urban greening 13, 192−197. Llorens, P., Gallart, F. (2000). A simplified method for forest water storage capacity measurement, Journal of hydrology 240, 131−144. Margolis, H., Oren, R., Whitehead, D., Kaufmann, M. (1995). “Leaf area dynamics of conifer forests” in W. Smith, J. Roy, T. Hinckley, Eds., Ecophysiology of Coniferous Forests. Academic Press, San Diego, 181-216. Muż yło, A., Llorens, P., Domingo, F. (2012). Rainfall partitioning in a deciduous forest plot in leafed and leafless periods, Ecohydrology 5, 759−767. Nakayoshi, M., Moriwaki, R., Kawai, T., Kanda, M. (2009). Experimental study on rainfall interception over an outdoor urban-scale model, Water resources research 45, 1−10. Nanko, K., Hotta, N., Suzuki, M. (2006). Evaluating the influence of canopy species and meteorological factors on throughfall drop size distribution, Journal of hydrology 329, 422−431. Nanko, K., Mizugaki, S., Onda, Y. (2008). Estimation of soil splash detachment rates on the forest floor of an unmanaged Japanese cypress plantation based on field measurements of throughfall drop sizes and velocities, Catena 72, 3, 348–361. 121 Nanko, K., Ondab, Y., Ito, A., Moriwakic, H. (2011). Spatial variability of throughfall under a single tree: Experimental study of rainfall amount, raindrops, and kinetic energy, Agricultural and forest meteorology 151, 8, 1173–1182. Ovington, J.D. (1954). A comparation of rainfall in different woodlands. Forestry London 27, 41−53. Pypker, T.G., Bond, B.J., Link, T.E., Marks, D., Unsworth, M.H. (2005). The importance of canopy structure in controlling the interception loss of rainfall: Examples from a young and an old-growth Douglas-fir forest, Agricultural and forest meteorology 130, 113−129. Siegert, C.M., Levia, D.F. (2014). Seasonal and meteorological effects on differential stemflow funnelling ratios for two deciduous tree species, Journal of hydrology 519, 446−454. Steinbuck, E. (2002): The influence of tree morphology on stemflow in a redwood region second- growth forest. Unpublished Msc Thesis, Faculty of California State University, Chico, 55 p. Šraj, M., Brilly, M., Mikoš, M. (2008). Rainfall interception by two deciduous Mediterranean forests of contrasting stature in Slovenia. Agricultural and forest meteorology 148, 121−134. Šraj, M. (2009). Prestrežene padavine: meritve in analiza. Geografski vestnik 81−1, 99−111. Toba, T., Ohta, T. (2005). An observational study of the factors that influence interception loss in boreal and temperate forests, Journal of hydrology, 313, 3−4, 208−220. Uijlenhoet, R., Sempere Torres, D. (2006). Measurement and parameterization of rainfall microstructure, Journal of hydrology 328, 1−2, 1−7. Vilhar, U. (2010). Padavinski režim v izbranih vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda. Zbornik gozdarstva in lesarstva 91, 43–58. Vilhar, U. (2014). Priroč nik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovih. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 18 p. Wood, M.K., Jones, T.L., Vera-Cruz, M.T. (1998). Rainfall interception by selected plants in the Chihuahuan Desert, Journal of range management 51, 91−96. Xiao, Q., McPherson, E.G., Ustin, S.L., Grismer, M.E., Simpson, J.R. (2000). Winter rainfall interception by two mature open-grown trees in Davis, California, Hydrological processes 14, 763−784. Zabret, K. (2013). Vpliv znač ilnosti drevesnih vrst na prestrezanje padavin, Acta hydrotechnica 26, 99−116. Zhang, Y., Wang, X., Hu, R., Pan, Y., Paradeloc, M. (2015). Rainfall partitioning into throughfall, stemflow and interception loss by two xerophytic shrubs within a rain-fed re-vegetated desert ecosystem, north western China, Journal of hydrology 527, 1084–1095.