■ o
¡ -í :o !o
Ptuj, petek, 28. januarja 2011
letnik LXIV • št. 8 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Slovenija • Drastično padanje zavarovanj tudi letos O Stran 3
Po naših občinah Dornava • Kdo je
odgovoren za pluženje zasebnih cest O Stran 8
Po naših občinah Podlehnik • Obljube so lepe - kaj pa dejanja?
O Stran 24
v
Štajerski
Šport Nogomet •
V modrem Aleš Čeh in Igor Perkovič
O Stran 11
Ptuj • Obisk predsednika vlade in ministrov
Ogled in »popis« stanja na terenu
Vlada je med sredinim obiskom na Ptuju zasedala za zaprtimi vrati slavnostne dvorane na ptujskem gradu, zatem pa so ministri obiskali nekatera podjetja in ustanove ter zavode, kjer so »posneli« gospodarsko in socialno sliko.
Za programe partnerskih mest v projektu EPK je že zagotovljenih 13,4 milijona evrov, je povedala ministrica za kulturo Majda Širca. Bolj ali manj bo tako projekt, pa čeprav je v prvi vrsti vladni program, moral temeljiti na posameznih prireditvah mest partneric. Za usodo Gajk po letu 2015 minister za okolje in prostor Roko Žarnic ni mogel še nič povedati, ker je bojda vse zapisano v štirih uredbah, ki so te dni objavljene na internetu, pa čeprav ptujska deponija obratuje že deset let in ima zagotovoljena vsa potrebna zemljišča za širitev. Bitka za prvi regijski center se bo tako še nadaljevala, prav tako pa tudi še za dokončanje prve faze projekta podtalnice in nadaljevanje tega projekta. Minister za zdravje Dorjan Marušič pa je v sredo na Ptuj prišel zato, da je podpisal pismo o nameri za vzpostavitev centralne urgentne službe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec •
Ljudi ne moreš pretentati
O Stran 11
Ptuj • Obisk vlade v Spodnjem Podravju
Kratki obiski brez veliko besed, predvsem pa brez obljub
V sredo je Ptuj obiskala vlada z večino ministrov. Obisk je začela z delovnim srečanjem v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki je bilo za javnost zaprto. Zatem so se tako prvi mož slovenske vlade kot nekateri ministri razkropili po Ptuju ter obiskali nekatera podjetja in ustanove oziroma skupnosti. Na Ptuju so o videnem bolj malo govorili, še manj o rešitvah, razen izjem. Več so povedali na srečanju z gospodarstveniki in župani v Mariboru.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik vlade Borut Pahor je obiskal tudi našo družbo, bil je gost Radia Ptuj.
Predsednik vlade Borut Pahor je obiskal s Perutnino, kjer ga je spremljal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, Darja Radič je obiskala Terme Ptuj, kjer se je pogovarjala z direktorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem, spremljala sta jo direktorica STO Maja Pak in generalni direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. Ministrico Radičevo zelo veseli, da ima hotel Primus pozitiven učinek na okolje. Podpira sodelovanje celotne turistične regije. Ob tej priložnosti so ji predstavili projekte za pokri-
tje zunanjega kopališča, ki ga je ocenila kot zelo zanimivega, atraktivnega in drznega.
Ptujski župan je bil zlasti vesel, ker so si predstavniki vlade ogledali ptujske Gajke: »Na voljo je denar za finančno perspektivo 2007/2012, edino logično bi bilo, da se ta sredstva porabijo tam, kjer deponija že deluje in funkcionira, ne pa da se načrtuje poraba tega denarja za deponije, ki jih še najmanj šest let ali več ne bo. To smo poskušali dopovedati ministrom in ministricam ob obisku Ptuja in upamo, da so povedano dojeli in da nas bodo v
naših prizadevanjih pri nadaljnjem urejanje deponije podprli. To bitko bijemo že dve leti, prepričujemo jih z vsemi strokovnimi argumenti. Če si kaj štejem v čast in zadovoljstvo je to, da smo jih uspeli pripeljati na teren. Za to smo si prizadevali več kot leto dni.
Za širitev deponije imamo na voljo vsa potrebna zemljišča. Gradnjo bi lahko že nadaljevali, če ne bi bilo birokratskih ovir. Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo delujeta izredno neusklajeno, postavljata kontradiktorne zahteve. Ker se uradniki obeh ministrstev medsebojno ne razumejo, naša investicija stoji, gradnje ne moremo nadaljevati. Kot sem že povedal, smo nekatere sodne postopke proti ministrstvu za okolje in prostor že sprožili, počasi bomo morali vložiti še kakšno tožbo za povrnitev materialne škode, ki nastaja zaradi takšnega nerazumnega ravnanja,« je glede ptujskih načrtov pri deponiji povedal ptujski župan Štefan Čelan.
O Stran 2,4 in 24
Ptuj • Obisk vlade v Spodnjem Podravju
Kratki obiski brez veliko besed, predvsem pa brez obljub
Nadaljevanje s strani 1
Boris Jesih z Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je obiskal ZRS Bistra, kjer so govorili o možnostih sodelovanja s slovensko skupnostjo v zamejstvu, predstavili pa so tudi nekatere aktivnosti Podravja v čezmejnih operativnih projektih: »Na pogovoru so sodelovali tudi predstavniki nekaterih institucij iz zamejstva. Srečanje se je pokazalo za koristno, izmenjali smo si vrsto zanimivih informacij, predvsem pa vzpostavili en temelj za sodelovanje v bodoče. Predstavljeni so bili izredno zanimivi projekti, kot Sosed sosedu, ki poteka med madžarskim in slovenskim partnerjem, ki ga vodi razvojna agencija iz Porabja. Ocenjujem, da je srečanje na Ptuju doseglo svoj namen. Posebej pa velja omeniti še OŠ Olge Meglič, ki tesno sodeluje s Slovenci v Porabju.«
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, minister za zdravje Dorjan Marušič in direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh so na tiskovni konferenci predstavili priprave na vzpostavitev centralne urgen-tne službe.
Državni sekretar Boris Jesih je obiskal Bistro.
Foto: Črtomir Goznik
Minister Žarnič zelo previden
Minister za okolje Roko Žarnič po ogledu deponije Gajke in krajšem pogovoru ni povedal nič določenega glede
Težka selitev čez cesto
Vzpostavljanje centralne urgentne službe na Ptuju je te dni pospremilo anonimno pismo avtorja ali avtorjev, ki se sicer, kot pišejo, bojijo za svojo službo, a ga morajo odposlati naprej, čeprav jim zaradi morebitne obvestitve medijev že vnaprej grozijo (kdo, ne zapišejo). Predvsem se spotikajo ob staro bolnišnično stavbo, ki ima vrsto infrastrukturnih pomanjkljivosti in problemov, od neurejenih fekalij, pohištva, ni klime, odpada zid... Čez cesto, v Zdravstvenem domu Ptuj, pa je vse urejeno, od prostorov do kadrov (dežurni zdravnik, pediater, prehospitalna enota). Vse, kar bi bilo potrebno za izboljšanje sedanjega stanja, je začrtana urgentnapot, a to nekomu ni bilo v interesu. Za nekatere je vzpostavljanje centralne urgentne službe v ptujski bolnišnici iskanje novih virov dohodka, ker so dosedanje že izčrpali.
"Urgentni center delamo za bodočnost regije, delamo ga zaradi tega, da se bo tu zbralo znanje, za čim boljšo oskrbo bolnikov," poudarja minister za zdravje Dorjan Marušič. V prehodnem obdobju bo deloval v prostorih kirurškega oddelka, s pomočjo evropskih sredstev pa naj bi zgradili sodoben urgentni center. Že od začetka delovanja (v aprilu) mora biti urejen tako, da bo ustrezal stroki in pacientom. Ptujska bolnišnica in zdravstveni dom imata veliko možnosti, da se povežeta, da obdržita bolnike in privabita nove s širšega območja. Ptujska zdravstvena cona je neke vrste unikum, med zavodoma je samo cesta, zato bi moralo biti vodenje dialoga glede na kratko razdaljo olajšano, ne pa oteženo. Predvsem pa je to povezovanje primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva, povezovanje za razvoj ptujskega zdravstva ter boljšo in varno obravnavao bolnikov.
Skoraj vsaka nova politična garnitura ptujskemu zdravstvu žuga z ukinitvijo, vseskozi pa je njegov obstoj, predvsem pa usoda bolnišnice, povezan z nastankom regije, ki šeprav tako visi v zraku. Z morebitnimi novimi rezi v organizacijo zdravstva na tem območju bomo izgubili vsi, zato bi se bilo nespametno odreči razvoju, povezanemu z vzpostavljanjem takšnega urgentnega centra, ki v tem trenutku sicer ne daje prave slike in ne vzbuja zaupanja, treba pa bo preseči tudi nekatere doslej na videz nepremostljive mostove med primarnim in sekundarnim zdravstvenim varstvom.
Res pa je, da je najtežja selitev v sosednjo ulico, kar ugotavlja tudi minister za zdravje.
Majda Goznik
prve deponije v tem prostoru. Njegov obisk je potekal v znamenju ogledov v Dobravi, Gaj-kah in na Pragerskem. Šele po strokovni preučitvi vsega, kar so videli na terenu, bo možno dati odgovore o tem, katera deponija v tem prostoru bo v bodoče prva deponija. Možno bi bilo tudi grozdenje, v okviru katerega bi skušali različne kapacitete, želje in možnosti kar najbolje povezati, je kot eno od možnosti navrgel minister.
Po letu 2015 bo v Sloveniji zadostovalo le osem odlagališč in osem oziroma devet centrov za mehansko obdelavo. V zvezi z odlaganjem odpadkov so objavljeni predlogi štirih novih uredb, ki ponujajo rešitve do leta 2015 in po tem letu tudi za ptujsko odlagališče. Zaživele bodo jeseni, kmalu pa naj bi se začela enomesečna javna razprava. Minister Žarnič pravi, da ni čudodelec, zato tudi ni mogel postreči z nobeno rešitvijo, tudi še ni nič povedal, kako bo s projektom nadgradnje CERO Gajke.
Ptujski župan Štefan Čelan je bil zadovoljen, da so si iz vlade sploh prišli pogledat Gajke, da so si lahko na terenu samem ustvarili realno sliko o tem, kaj se v bistvu dogaja. Upa, da so ministri in ministrice dobili
Foto: Črtomir Goznik
Ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan se je s ptujskim županom Štefanom Čelanom in njegovimi sodelavci pogovarjala o izvajanju projektov evropske kohezijske politike na širšem območju Ptuja. Na fotografiji z ministrom za finance Francem Križaničem
toliko kakovostnih podatkov, da vedo, kaj je možno realno v tem prostoru narediti in česa ne. Ptujska deponija deluje že deset let, zato je edino smiselno, da država svoja vlaganja na tem objektu nadaljuje, ker je za njegovo ureditev vložila že veliko sredstev, in da skupaj uredimo deponijski prostor za celotno regijo Podravje. Ptujski župan je pri tem opomnil, da imajo v Ormožu za deponijo prostor, nimajo pa še urejenega lastništva, podobno pa je tudi na drugih potencialnih lokacijah. Od začetka do odložitve prve tone odpadkov pa je potrebnih šest let.
V dobro bolnikov naj bi stopili skupaj
Minister za zdravje Dorjan Marušič je obiskal ptujsko bolnišnico in ptujski zdravstveni dom. V ospredju pogovorov v bolnišnici je bila sanacija več kot milijonske izgube in vzpostavitev centralne urgentne službe, za katero so podpisali pismo o nameri o njeni vzpostavitvi. Začetek dela je predviden prvega aprila letos. Dežurna služba naj bi se izvajala v bolnišnicah, izjemoma v zdravstvenih domovih, od 21. ure do 6. ure zjutraj za vse kategorije prebivalstva, v preostalem času pa tako kot do sedaj.
Minister Marušič je v obeh za-
vodih zaznal naklonjenost temu projektu. Prepričan je, da je za težje obolelega ali poškodovanega bolnika pomembneje, da se vse izvaja na enem mestu, ob podpori laboratorijskih in diagnostičnih postopkov ob vsem znanju, ki ga obe ustanovi imata. S tem bi tudi prišlo do trdnejše povezave med sekundarno in primarno ravnijo, zagotovo pa bo tudi obravnava bolnika v tej obliki dežurne službe lahko kvalitetnejša, saj bodo na enem mestu ob splošnem zdravniku še kirurg, internist in pediater ter še drugi specialisti, ki bodo ugotovili, ali je bolnik za oddelek ali za domov.
Ptujska centralna urgentna služba bo imela do ureditve sodobnih prostorov prostore na kirurgiji. Prav ti prostori naj bi motili nekatere zaposlene iz ZD Ptuj, ki sedaj delajo v modernih in sodobno opremljenih prostorih, od prvega aprila pa naj bi delali v neprimernih, neurejenih prostorih sto in več let stare bolnišnične zgradbe.
Glede velike izgube v ptujski bolnišnici, ta naj bi znašala več kot milijon evrov, kar je sedem odstotkov letnih prihodkov, bo minister vztrajal na svojih usmeritvah: treba bo izdelati sanacijski načrt in ga izvajati. Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh pričakuje pri tem zunanjo pomoč. Na sanaciji že delajo, ne glede na izgubo pa ni bojazni, da bi se s ptujsko bolnišnico v tem času karkoli negativnega zgodilo, je povedal direktor bolnišnice Robert Čeh.
Podaljšanje projekta podtalnice
Ptujski župan Štefan Čelan se je z ministrico za lokalno samoupravo Dušo Trobec Bučan pogovarjal glede postopkov, ki jih je treba izpeljati, da bodo dobili sklep o podaljšanju I. faze projekta podtalnice. V naslednjem tednu naj bi prišlo do operativnega srečanja, da bi čim prej prišli do tega sklepa, prav tako pa se pogovarjajo, kako bo s plačevanjem podi-zvaj alcev v tem vmesnem času, ko še ni sklepa, ker ministrstvo za okolje in prostor več ne nakazuje denarja, zato so podizva-jalci prenehali delati na čistilni napravi. V tem trenutku gre za štiri milijone evrov. Za drugo fazo so projekti v postopku recenzije, pričakujejo, da bodo čim prej potrjeni, da se bodo lahko pričeli postopki glede javnega naročanja in gradnja. Več o obisku vlade na 4. strani.
Foto: Črtomir Goznik
Minister za okolje in prostor Roko Žarnic si je ogledal CERO Gajke, pogovarjali pa so se tudi o njegovi bodočnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Ministrica za gospodarstvo Darja Radic je obiskala Terme Ptuj.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Kmetijska zavarovanja še bolj zaostrena
Drastično padanje zavarovanj tudi letos
Lani je bilo prvič javno slišati o težavah, na katere so naleteli kmetje, ki nikakor niso mogli zavarovati svojih kmetijskih površin in pridelkov, čeprav so to (še) želeli. Ob tem so zavarovalnice, ki so sploh še sklepale premije, slednje zelo podražile. Vse to se je odražalo v drastičnem padcu obsega kmetijskih zavarovanj, ki se bo letos še poglobil.
Država sicer kmetijska zavarovanja sofinancira (oz. subvencionira) v višini do 50 odstotkov (premije za živino 30-odstotno), zato od leta 2006 vsako leto vnaprej nameni določeno vsoto zavarovalniškemu segmentu. V prvem letu (2006) je za kmetijska zavarovanja namenila 2 milijona evrov, dejansko pa je bilo porabljenih 1,7 milijona. Leta 2007 je bilo predvidenih 5,6 milijona, porabljenih pa 3,9 milijona evrov. Leta 2008 je kmetijsko ministrstvo za zavarovanje namenilo 6,1 milijona, dejansko pa je bilo porabljenih 6,3 milijona evrov. Leta 2009 je bilo namenjenih iz državne blagajne 10 milijonov evrov, porabljenih pa 12,8 milijona evrov. Lani pa se je zgodila obratna slika: predvidenih je bilo kar 12,3 milijona evrov, toda za sklenjena zavarovanja je bilo dejansko porabljenih le 6,4 milijona evrov! Številke so le dodaten dokaz lanskega dogajanja, ko se je ena od največjih zavarovalnic, Zavarovalnica Maribor, začela aktivno umikati s trga kmetijskih zavarovanj, medtem ko je največja zavarovalnica, Zavarovalnica
Triglav, slednja sicer še sklepala, a pod precej strožjimi oz. težjimi pogoji kot prej.
Kmetje so na težave začeli opozarjati takoj; tako tisti, ki so kljub želji in nameri pač ostali brez sklenjenih zavarovalnih polic, kot oni, ki so sicer zavarovanja še sklenili, a so bile premije precej dražje, ob tem pa opremljene še z visokimi odbitnimi franšizami.
Letos, kot zaenkrat kaže, slika na področju kmetijskih zavarovanj ne bo lepša, kvečjemu še slabša, ne glede na optimistična predvidevanja kmetijskega ministrstva, ki je za subvencioniranje premij namenilo še milijon evrov več kot lani.
Težava, na katero so med drugim kmetje še opozorili, so zahteve Zavarovalnice Triglav po paketnem zavarovanju, kar pomeni, da je zavarovalnica pripravljena zavarovati kmetijsko proizvodnjo le pod pogojem, da se zavarujejo tudi nepremičnine (hiše, gospodarska poslopja). Tisti, ki imajo sklenjena dolgoročna (tudi desetletna) zavarovanja nepremičnin pri mariborski zavarovalnici, seveda ne morejo prekiniti pogodb
Po hudem neurju 2008 so zavarovalnice močno zaostrile pogoje za kmetijske pridelke, zvišale cene in odbitne franšize.
Foto: SM
sklepanje zavarovalnih premij za
Vlada je ob koncu lanskega leta sprejela triletno uredbo o zavarovanju kmetijske pridelave in ribištva, ki nadaljuje sistem zavarovanja, kakršen se je uveljavil v zadnjih letih. Država bo enako kot lani 50-odstotno sofinancirala premijo za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali ali slane, poplave in viharja, 30-odstotno premijo pa za zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oz. usmrtitve ter ekonomskega zakola zaradi bolezni.
Po oceni kmetijskega ministrstva je bilo lani zavarovanih okrog 74 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v rabi ter 170.400 živali, letos pa naj bi v zavarovanje zajeli 80.900 hektarjev zemljišč ali 17 odstotkov vseh ter 173.500 živali, kar predstavlja 16-odstotni delež. Država bo za sofinanciranje zavarovalne premije namenila 13,6 milijona evrov, to je približno desetino več kot lani, čeprav je bila lani zavarovalna vsota za subvencioniranje zavarovanja izkoriščena le polovično.
(oziroma le s sankcijami), ostajajo pa torej brez zavarovanj kmetijskih pridelkov.
Predrage premije in previsoke odbitne franšize
To pa sta le dve težavi. Ena najbolj bistvenih, zaradi katere se veliko kmetov ne odloča (več) za zavarovanje pridelkov pa je v nerentabilni polici in izplačilu ter, kot že rečeno, visoki odbitni franšizi.
„Če pogledamo, npr., zavarovanja trajnih nasadov, sadovnjakov ali vinogradov, je določeno maksimalno do 80 odstotkov izplačila ob 100-odstotni škodi. Vinogradniki se v takšni zavarovalni shemi ne vidijo več. Konkretno za vinogradnike je premija približno 21-odstotna, država subvencionira 10,5% , maksimalni znesek zavarovalne vsote pa je postavljen na 3300 evrov po hektarju. Vinogradnik je moral plačati torej
330 evrov zavarovalnine po hektarju, in če je nekdo utrpel npr. 50-odstotno škodo, se mu je od izplačila odbilo toliko,da je dobil povrnjenih le 20 odstotkov škode, torej 660 evrov. Na tak način pa seveda kmetje nimajo več računa, zavarovanje ne igra več vloge zavarovanja kmeta v primerih škode. Do 30 odstotkov škode pa se itak ne priznava nič. Zato ni čudno, da se kmetje za zavarovanje odločajo vse manj, saj jih tveganje pravzaprav stane manj kot zavarovanje ... Problem je seveda v tem, da ob večjih nesrečah, ujmah, veliki škodi kmetje nimajo več pravice do pomoči po naravnih nesrečah, ker da bi itak morali biti zavarovani," je stanje opisal Andrej Re-bernišek s ptujske svetovalne službe.
Posebej neprijetno je to za kmete, ki so še imeli interes po zavarovanju, a so jih zavarovalnice zavrnile. Na srečo sicer lani v našem okolju ni bilo katastrofalnih ujm, a če bi bile, bi po dikciji zakona, ki ne dovoljuje izplačila pomoči po narav-
nih nesrečam za nezavarovane kmetijske površine, ostali brez ficka pomoči.
„Tudi zato je že oblikovana pobuda, da naj se pripravi nova uredba na Ministrstvu za okolje za poškodovanost kmetijskih zemljišč (npr. uničene armature, erozije zemljišč). S takšno uredbo bi lahko reševali tovrstne škode po naravnih katastrofah," je povedal Reber-nišek.
Izplačila zavarovanj prenizka glede na vložek kmeta
13,6 milijona evrov, ki ga kmetijsko ministrstvo letos namenja za subvencioniranje kmetijskih zavarovanj, bo po mnenju poznavalcev ostalo v veliki meri neizkoriščenih. Pogajanja ministrstva z vodstvom Zavarovalnice Triglav, ki je pretežno v državni lasti, da pripravijo prijaznejše premije za kmetijska zavarovanja, so bila namreč neuspešna, do pogajanj z Zavarovalnico Maribor pa niti
ni prišlo. Ena od možnosti rešitev te težave je sicer tudi ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice po avstrijskem modelu, v katerih bi kot partnerji nastopala država in kmetje (pa morda še katera zainteresirana zavarovalnica), a je zaenkrat tudi to zgolj na papirju, in četudi bi se zadeve začele premikati, tovrstna zavarovalnica ne bi mogla biti ustanovljena prej kot naslednje leto.
„Premije so po zadnjih neurjih tako zelo narasle, da je tudi 50-odstotna pomoč države za kmeta v bistvu izničena. Za živali ni takih dvigov, za kmetijske površine pa. Prav zaradi predragih premij in previsokih odbitnih franšiz je letos pričakovati še dodatni padec količine kmetijskih zavarovanj. To je že videti na terenu, kmetje so načeloma večinoma nezain-teresirani. Vložek je za kmeta enostavno previsok glede na nizko stopnjo varnosti, ki mu jo takšno zavarovanje nudi. Izplačilo zavarovalne vsote enostavno ne nudi niti pokritja stroškov v primerih škode," je zaključil Andrej Rebernišek.
Seveda je jasno, da zavarovalnice poslujejo na račun dobička, kmetijska zavarovanja pa so izjemno tvegan del posla, zato cene tovrstnih zavarovanj, kolikor jih je sploh še možno skleniti, zelo visoke. Zavarovalnicam izpad dohodka iz naslova kmetijskih zavarovanj očitno ne predstavlja nobene škode (ali zelo majhno), zato interesa po znižanju cen gotovo ni pričakovati. Bo pa moralo nekaj narediti kmetijsko ministrstvo, kajti teoretično namenjati denar za neizkoriščena zavarovanja, ki so za kmeta absolutno nerentabilna, nima pomena. Prisiljevanje kmetov v zavarovanja se namreč ne bo obneslo, pa četudi bodo zato po dikciji zakona ob pomoč ob naravnih nesrečah.
SM
Razmerje med načrtovanimi (svetlješi stolpci) in porabljenimi sredstvi (temnejši stolpci) za zavarovanja v letih 2006-2010
Ptuj • Ob robu obiska Pahorja in Židana v Perutnini
Slika brez tona
V okviru sredinega obiska vlade na Ptuju sta se premier Borut Pahor in kmetijski minister Dejan Židan oglasila tudi v Perutnini Ptuj, kjer ju je sprejel predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser s sodelavci.
Kljub temu da je bil obisk uradno najavljen v programu za medije, res sicer le z najavo 'fototermin' (kar pomeni fotografiranje), je bila vendarle doslej vedno praksa, da je vsaj minister izrekel kakšno besedico ali dve o namenu obiska, pa četudi pravzaprav ni povedal nič zanimivega. Tokrat pa je bil protokol srečanja takšen, da novinarjev resnično ne bi potrebovali, saj ne Židan ne Pahor nista izrekal niti črke. Pardon, Pahor je ob zaključku obiska slabo uro trajajočega obiska, potem ko so varnostniki rinili gručo novinarjev na varnostno razdaljo nekaj metrov od preproge, kjer je
stopala premierova noga, kot da bi šlo za teroriste, skozi zobe zamrmal le: „Izjave so predvidene ob šestnajsti uri v Mariboru, zdaj jih ne bo, ker se nam lahko porušijo termini nadaljnjih obveznosti!"
Kaj je bilo tako strašno in strahotno skrivnostnega v pogovoru za strogo zaprtimi vrati v najvišjem nadstropju Perutninine upravne stavbe, pred katerimi so z bliskajoči-mi očmi stali varnostniki, tiskovni predstavnik kmetijskega ministrstva pa je čakajoče novinarje kar naprej odganjal stran, je ostalo nerazkrito. Za-sedajočim se je sicer s krepko zamudo pridružil tudi ptujski
župan Štefan Čelan, ki pa je prav tako brez besed odvihral za Pahorjem.
Potem ko se je prvi mož države poslovil, se je nekoliko, a res le majčkeno, razmehčal jezik direktorju Glaserju, ki je na kratko povedal: „Predsednik vlade se je želele seznaniti s tem, kaj v Perutnini počenjamo, kje so naše stične točke s politiko države, kakšni so naši načrti, kaj nameravamo in kje so naši jutrišnji izzivi. To smo mu tudi predstavili in mislim, da je bil s poglavitnimi zadevami dovolj dobro seznanjen in se je z našo politiko strinjal. Nismo pa govorili o splošni krizni problematiki v gospo-
darstvu in kmetijstvu, predsednik je bil le obiskovalec Perutnine Ptuj in sem z njim govoril le kot predsednik uprave PP." Na vprašanje, ali v PP pričakujejo kakšno podporo vlade, pa je Glaser odgovoril: „Največ podpore pričakujemo od naših kupcev! Predsednik vlade lahko le kreira politiko te države, v katero se mi tako in drugače vključujemo. Ne pričakujemo nobenih posebnih protikriznih ukrepov, niti nismo podali tovrstnih predlogov niti jih od vlade nismo pričakovali. Vse znane ukrepe, ki jih vlada pripravlja, smo skušali le na hitro preleteti. Še enkrat pa ponavljam, da je vse
Po predstavitvi je Roko Žarnic izjavil, da je Ormož gotovo eden od potencialnih centrov za ravnanje z odpadki in je v novih uredbah tudi predviden. Vendar je menda največ odvisno od tega, kako se bodo občine zmenile med sabo. „To bo za nas osnovni parameter, če naj pomagamo kasneje usmerjati mednarodna sredstva. Pripravlja se zakonoda-
ja in odlagališče v Ormožu obravnavamo z vso resnostjo," je povedal minister. Na vprašanje, do kdaj naj bi bile znane odločitve, pa je povedal, da gotovo do poletja, saj če bodo občine želele kandidirati za evropska sredstva, bo treba stvari spraviti pod streho do poletja.
Minister je priznal, da si je po sredinem kroženju po mo-
žnih lokacijah odlagališč bolj izoblikoval podobo ravnanja z odpadki. V Sloveniji je trenutno le eno samo odlagališče, ki ustreza vsem zahtevam. Pri določanju novih bodo glavna težava gotovo dogovarjanja med občinami, država pa po trditvah ministra nima instrumenta, s katerim bi spodbudila ta pogajanja: „Vse je na občinah. Če se ne bodo zmogle
Novinarji so lahko v kratki minuti le posneli prihod (in odhod) premiera Boruta Pahorja in kmetijskega ministra Dejana Židana, izjave pa ni bilo ...
na naših kupcih in na nas, da ohranimo pozicijo na trgih in da rastemo še naprej tam, kjer vidimo, da lahko, in kjer moramo rasti!"
Potem se je tudi vodilni mož PP Glaser vljudno poslovil, saj ga je, zaprt v eni od soban Pe-rutninine stavbe, čakal kmetijski minister Dejan Židan. Kaj sta govorila, pa je za javnost ostala popolna skrivnost.
Visok državni obisk v slo-
venskem perutninskem gigantu sicer sam po sebi sploh ni sporen, sporno pa je dejstvo, da so vsi novinarji ostali brez ene same besede obiskovalcev. Zakaj so potem obisk sploh najavljali medijem, če niso bili pripravljeni povedati ničesar? Za fotografiranje? Za to bi lahko obvestila naslovili tudi na lokalne foto ateljeje ...
SM
Ormož • Odlagališče v Dobravi potencialni center
Nihče si ne želi odgovornosti
V okviru obiska vlade v Podravju je minister za okolje in prostor Roko Žarnic obiskal Ormož, kjer so mu strokovni sodelavci občine pripravili prikaz ormoške variante odlagališča. Predstavitev je potekala za zaprtimi vrati kot skrbno varovana državna skrivnost, kmalu pa je postalo jasno tudi zakaj. Minister in župan sta imela namreč vsak svojo zgodbo.
o bodočem centru v Ormožu. Glede dogovorov med občinami pa je Sok povedal, da Ptuj ni dolgoročna rešitev, ker nima prostora in je na vodovarstve-
dogovoriti, bodo morale nositi posledice, če ne bomo imeli kam odlagati odpadkov."
Župan Alojz Sok pa pravi: „V uredbi, ki je v javni obravnavi, je ormoški zbirni center zapisan kot eden izmed osmih v Sloveniji, če pa bosta minister in vlada dovolj močna, da bosta to tudi uresničila, pa bomo videli." Zanikal je, da bi dobil kakšna zagotovila ali obljube
Foto: Viki Ivanuša
Minister za okolje in prostor Roko Žarnic pravi, da je odgovornost za dogovor pri občinah.
nem območju. Tudi rešitev v Slovenski Bistrici vidi kot le delno. „Po mojem mnenju bi bilo treba za ta del Slovenije nadaljevati zgodbo, ki smo jo začeli leta 2008. Za mariborsko regijo bi se moralo določiti odlagališče v Ormožu v povezavi z Mariborom. Če bo to obveljalo, bi v naslednjih treh ali štirih letih lahko tu zgradili zbirni center," meni Sok, ki trdi, da ima vodilno vlogo pri tem država: „Če ne bo država prevzela vodilne vloge pri tem, bomo priča političnim pritiskom posameznih občin in dobili bomo rešitve, ki bodo daleč od strokovnih. Računsko sodišče, ki je botrovalo odstopu prejšnjega ministra, je jasno potrdilo, da mora država vzeti vajeti v svoje roke."
Viki Ivanuša
Ormož • Odprli nove prostore psihiatrične bolnišnice
Izboljšali bivalni standard in pogoje dela
V sredo zjutraj so v okviru obiska vlade v Podravju minister za zdravstvo Dorjan Marušič, župan občine Ormož Alojz Sok in direktorica bolnišnice Majda Keček svečano predali namenu prenovljene prostore Psihiatrične bolnišnice Ormož.
Obnova bolnišnice se je začela leta 1998 in je potekala po fazah. Prva faza je obsegala prizidek k bolnišnici, s katerim so pridobili okrog 3500 kvadratnih metrov novih uporabnih površin, je zbranim povedala Majda Keček. Druga faza, po letu 2002, je zajemala obnovitev stare zgradbe, vseh oddelkov, strehe in žlebov. V letu 2009 pa so pristopili še k zadnji fazi, ki je znašala dober milijon evrov, prispevalo pa ga je ministrstvo. Dela so obsegala obnovo dela kletnih prostorov, ki so jih namenili za bolnišnično lekarno in arhiv, do-gradnjo teras in prostorov v 1. nadstropju in dela mansarde, obnovili pa so tudi stavbo ob bolnišnici. Celotna obnova je znašala 5,3 milijona evrov, od
katerih je kar 70 % bolnišnica zagotovila iz lastnih sredstev, ostalo pa je zagotovilo ministrstvo.
V pogovoru, ki sta ga imela pred odprtjem, je direktorica Keček ministra Marušiča opozorila na nedorečeno financiranje skupnostne psihiatrije, za katero so si v Ormožu že ustvarili pogoje, financiranje na državni ravni pa še ni zagotovljeno. Direktorica je povedala, da jim je minister dal upanje, da bodo zadevo uredili. Za uvedbo te dejavnosti namreč potrebujejo kadrovsko okrepitev - psihiatra, kliničnega psihologa, diplomirane sestre in socialnega delavca, ki morajo biti ustrezno usposobljeni za to specifično dejavnost. Kot smo izvedeli, naj bi se delo
v obnovljeni zgradbi začelo predvidoma že prihodnji mesec. V zgradbi se bodo izvajale
ambulantne dejavnosti, v njej so prostori za skupnostno psihiatrijo in večnamenski
Foto: Viki Ivanuša
Minister za zdravstvo Dorjan Marušič in direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček sta se pogovarjala tudi o zagotavljanju sredstev za dejavnost skupnostne psihiatrije, ki naj bi jo izvajali v obnovljeni zgradbi, ki so jo v sredo predali namenu.
prostor. Med načrti, ki jih v ormoški psihiatriji še imajo, pa je direktorica izpostavila zlasti ureditev urgentnega sprejema bolnikov in adaptacijo dela kletnih prostorov.
Minister je ob tej priložnosti pohvalil delovanje bolnišnice, ki svojim pacientom nudi zelo kakovostno, strokovno in varno oskrbo. Psihiatrična bolnišnica Ormož namreč nudi svoje usluge širokemu krogu ljudi, kar vsak deseti državljan Slovenije se svojimi težavami zateka v to bolnišnico. Zvišati želijo bivalni standard bolnikom in zaposlenim, sledijo sodobnim trendom psihiatrije.
Minister se je pogovarjal tudi z direktorico Zdravstvenega doma Ormož Vlasto Zu-panič Domajnko, s katero
sta se ukvarjala predvsem z možnostjo umestitve programa, namenjenega zdravnikom domačinom v sistem specializacij, in z razširitvijo programov nekaterih specialističnih ambulant. „Zakon o priznavanju kvalifikacije omogoča, da v ruralnih območjih z usmerjenim iskanjem specialistov zapolnimo manjkajoče delo v ambulantah in razbremenimo tiste, ki sedaj ta program izvajajo. Specifika ZD Ormož je, da ima bistveno mlajši kader kot drugod, po drugi strani pa pomeni to tudi izpade zaradi bolniškega dopusta in porodnih dopustov," je povedal minister, ki je tudi sicer pohvalil dobro srednje- in dolgoročno zastavljene cilje v zavodu.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj • Občni zbor Turističnega društva
Tradicija z zgledom
Z občnim zborom, ki je bil 24. januarja, ustanovitev Olepševalnega društva Ptuj je bila 23. januarja leta 1886, je Turistično društvo Ptuj pričelo letošnje aktivnosti, posvečene 125-le-tnici delovanja prvega turističnega društva na Ptuju. Sklepna prireditev letošnjega jubilejnega leta bo septembra, ob svetovnem dnevu turizma.
Na zboru so pregledali delo v lanskem letu in uresničevanje finančnega načrta, za vse aktivnosti so imeli na voljo le dobrih deset tisoč evrov, ob veliki zagnanosti in z veliko prostovoljnega dela jim je uspelo nekaj evrov še privarčevati, dosedanjemu predsedniku Albinu Pišku pa so zaupali vodenje društva še do konca leta, v tem času pa naj bi poiskali novega predsednika. Imenovali so novi upravni odbor, v katerem je polovica novih članov, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo.
Občnega zbora, ki je potekal v dvorani Cicero hotela Primus, so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi so bili predstavniki sosednjih turističnih društev oziroma turističnih zvez, ptujski župan Štefan Čelan, novi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, predsednik organizacijskega odbora Dobrote slovenskih kmetij Peter Pri-božič, leta 1990 predsednik FECC Slovenije Branko Bru-men, ki je tudi vodja projekta kurentovanja. Dobrote in ku-rentovanje sta dve odmevni prireditvi, ki sta nastali in se razvijali ob veliki pomoči TD
Ptuj. Prva je šla na pot davnega leta 1960, druga 1990. Peter Misja je Ptujčanom je čestital ob jubileju, Turistično društvo Ptuj je skozi dolgoletno delovanje pustilo neizbrisen pečat, dobro popotnico za razvoj turizma, s svojim uspešnim delovanjem se uvršča med najboljša turistična dru-
štva v Sloveniji. Teh je skupaj več kot 600, po njegovem je to število preveliko, zato bodo s spremembo statuta skušali doseči, da se to število zmanjša. Poslej bodo članice Turistične zveze Slovenije lahko le tista društva, ki delajo dobro. Še v tem letu naj bi prišli do podatkov, katera so ta društva. Delo
Foto: Črtomir Goznik
Peter Misja, novi predsednik TZ Slovenije (v sredini), je povedal, da bodo po novem člani TZS le tista društva, ki dobro delujejo.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujskemu TD je ob 125-letnici delovanja čestital tudi Leopold Turk, predsednik Občinske turistične zveze Slovenska Bistrica. Darilo je prevzel dosedanji predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki mu je občni zbor mandat podaljšal še do konca leta 2011.
ptujskega turističnega društva je prepoznavno tudi v mednarodnih projektih. Ptujski jubilej je prav zakladnica, kakršnih je malo, na to je v svojem pregledu dela in bodočih načrtih TD Ptuj spomnil tudi novi (stari) predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Lani je sodelovalo pri organizaciji jubilejnega kuren-
tovanja, v vseslovenski akciji čiščenja okolja, 23. aprila, je organiziralo blagoslov konjev, posaditev sedem tisoč sadik cvetic v Evroparku, organiziralo množično tekmovanje šol na temo spoznavanja držav EU, na katerem je sodelovalo več kot 300 šolarjev, sodelovalo na vseslovenski prangeriadi na Ptujski Gori, na srečanju objezerskih mest v Cerknici, organiziralo prireditev ob svetovnem dnevu turizma, na katerem je podelilo priznanja najbolj prizadevnim pri urejanju in ocvetličenju okolja, na tem področju se društvo skupaj s člani trudi skozi celo leto. Nosilcem razvoja turizma v mestu in okolje je vseskozi v oporo pri spodbujanju razvoja turizma in bogatitvi turistične ponudbe, še posebej pa pri sestavljanju turističnega produkta Ptuja, ki je v povojih. Za svoje aktivnosti je pridobilo nekaj denarja tudi na razpisih, kjer je bilo uspešno na štirih projektih in je pridobilo nekaj več kot dva tisoč evrov. V društvu so prepričani, da bi za svojo dejavnost v korist mesta morali dobiti večjo podporo iz
proračuna MO Ptuj. Tudi v jubilejnem letu bodo aktivnosti gradili na tradiciji in že tradicionalnih aktivnostih, ki bodo letos dobile zaradi jubileja tudi praznični prizvok. Sedmega maja bodo ob vstopu v EU učenci letos izvedli projekt o spoznavanju pesnikov, pisateljev in skladateljev držav, članic EU. Ptujski župan Štefan Čelan se je predsedniku TD Ptuj Albinu Pišku zahvalil za dosedanje prizadevno delo v društvu, prav tako članom, pri tem pa poudaril pomen povezovanja civilne družbe, javnega sektorja in gospodarstva; če se bomo znali povezati, potem se nam na Ptuju ni treba bati za razvoj turizma. Še več kot doslej pa bo moralo društvo narediti pri pridobivanju novih članov in pomlajevanju svojih vrst.
V letu 2012 bo osrednji projekt TD Ptuj vezan na mednarodni projekt ocvetličenih mest. To bo hkrati tudi deseta obletnica prvega sodelovanja v tem projektu, ko je Ptuj prejel srebrno priznanje.
MG
Ptuj • S seje sveta ČS Ljudski vrt
ZU	U	■■	I I	V ■	Vi I	■ I	I ■
novimi prijemi do večje učinkovitosti
Dvajsetega januarja so se člani sveta ČS Ljudski rt, največje četrtne skupnosti v MO Ptuj, sestali na redni seji. V osrednji točki so govorili o infrastruk-turnih projektih oziroma problemih tega območja, v zvezi s tem so na upravo MO Ptuj podali tudi več vprašanj, na katera so dobili odgovore, na sami seji pa jih je dopolnil vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo Janko Širec.
V zvezi s trim stezo so se zanimali za lastništvo oziroma možnosti ureditve, ker jo je močno najedel zob časa, gre pa za zelo rekreativno območje mladih in malo starejših Ptujčanov, ki bi moralo biti urejeno in varno za uporabo. V veliki meri se nahaja na zemljiščih zasebnih lastnikov, nekaj pa tudi na zemljiščih, ki so v lasti RS. Najprej bo treba pridobiti soglasja od lastnikov zemljišč, kar naj ne bi bil problem že do sedaj, dokler pa to ni urejeno, vlaganja niso mogoča. V občinski upravi trenutno pregledujejo vso dokumentacijo v zvezi s trim stezo, tako da bodo več lahko povedali na eni prihodnjih sej. Med večjimi problemi ČS Ljudski vrt je tudi Peršonova ulica, kjer bo treba zamenjati kanalizacijske vode in tudi sicer izvesti modernizacijo ulice, kar pa naj bi se zgodilo po rekonstrukciji kanalizacije, ki je vključena v projekt II. faze projekta podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Na vprašanje o ureditvi
cestišča in pločnikov v Vodovi ulici, v Mestni hiši na Ptuju odgovarjajo, da na tej cesti izvajajo le vzdrževalna dela. Obstaja pa možnost, da se v okviru proračunskih sredstev in skladno s prioritetnim planom ČS Ljudski vrt pristopi k pripravi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo cestišča in izgradnjo hodnika za pešce. Za to pa bo treba pridobiti tudi zemljišča od zasebnih lastnikov, kar pa je lahko problem. Bolj ali manj vse podobne investicije v MO Ptuj potekajo z velikimi problemi, saj zasebni lastniki ne želijo dati svojih zemljišč za infrastrukturne investicije, ko je to potrebno, četudi se sami izrečejo zanje. Člani sveta ČS Ljudski vrt se bodo v polni meri vključevali v te aktivnosti, ko bo to potrebno, naprej pa bo treba pridobiti projektno dokumentacijo, da bodo lastniki vedeli koliko m2 površinam se bodo morali „odreči" v javno korist in za večjo varnost. Za to lahko četrt uporabi 40 tisoč evrov,
kolikor jih ima na voljo za te namene letos, začeti bo treba vsaj z minimalno projektno dokumentacijo, da se bo vedelo, koliko zemljišč bodo potrebovali, da se bo izboljšala varnost na tej v tem trenutku izredno ozki cesti. Treba pa je pridobiti tudi podatke o tem, koliko bo to vse skupaj stalo. Ponudbe naj bi se pripravile do naslednje seje sveta.
MO Ptuj bo področje ureja-
nja javne razsvetljave v bodoče urejala s koncesionarjem, v okviru tega bodo urejali tudi javno razsvetljavo v Ulici Lackove čete. Pri urejanju Ulice Jožefe Lacko, za katero je bila projektna naloga izdelana že leta 2008, uredili naj bi cesto in odvodnjavanje meteornih voda, pa se je zataknilo pri pridobivanju potrebnih zemljišč, ki jih do danes še niso uspeli pridobiti. Pri novih parkiri-
ščih na koncu Kraigherjeve ulice bo MO Ptuj sodelovala le delno, skladno z deležem stanovanj, ki jih ima na tem območju. Ne glede na odgovor, ki ga je ČS Ljudski vrt prejela glede namestitve prometnih ovir v Ulici 5. prekomorske brigade, da na tem območju ni pogojev za to, v svetu ČS vztrajajo, da njihov predlog za umirjanje prometa ponovno preučijo. V program dela v
obdobju 2010/2014 so zapisali, da bodo tvorno sodelovali z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom in strokovnimi službami MO Ptuj, da se bodo letno sestali na desetih sejah, da bodo s sredstvi četrtne skupnosti ravnali racionalno in gospodarno, da bodo izpeljali že tradicionalne prireditve in da si bodo prioritetno prizadevali za rešitev infrastrukturnih problemov, kot so dokončanje ureditve Peršonove ulice, ureditev pločnika v Vodovi ulici, ureditev parkirnih mest pred dvorano v Ljudskem vrtu, ureditev javne razsvetljave v Ulici Lackove čete in ureditev parkirne hiše. V prizadevanjih za čim boljše povezovanje s krajani in izboljšanje medsebojne informiranosti pa novi predsednik sveta ČS Ljudski vrt Igor Šeruga uvaja tudi uradne ure. Vrata ČS bodo krajanom odprta na sedežu Rimska ploščad 24, vsak prvi ponedeljek v mesecu, od 15.00 do 16.30.
MG
Ptuj • Tiskovna konferenca Term
Se vec inovativnosti in kreativnosti v ponudbi
Na novinarski konferenci, ki je bila 25. januarja, sta direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in direktorica hotela Primus predstavila podatke o rezultatih turistične sezone 2010 in glavne usmeritve v sezoni 2011, v kateri bodo še bolj kot doslej svojo ponudbo gradili na inovativnosti in kreativnosti, da bodo prireditve prinesle rast tudi v letu 2011.
Z rezultati poslovanja v letu 2010 so zadovoljni, doseženi fizični kazalci so skoraj identični doseženim v letu 2009, je povedal Klasinc. V novo leto so vstopili z optimizmom, kljub temu da ne bo nič lažje kot v letu 2010, ko se je kriza v primerjavi z letom 2009 še bolj zaostrila.
V letu 2011 večjih investicij ne načrtujejo, izvedli bodo nekatere manjše projekte, s katerimi bodo obogatili ponudbo in izboljšali kakovost storitev. Tudi v letu 2010 so prejeli več priznanj, ki samo še potrjujejo nenehna vlaganja v povečanje kakovosti storitev, največje zadovoljstvo pa so zadovoljni gostje. V okviru tradicionalnega projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna je kamp Term Ptuj prejel nagrado za najbolj urejen in gostoljuben kamp v kategoriji srednjih kampov. Hotel Primus je delil prvo mesto v izboru za naj hotel 2010, za projekt rimskih iger pa
so prejeli priznanje bronasti sejalec. Daleč največji uspeh v zgodovini Term Ptuj pa so dosegli na 57. gostinsko-turi-stičnem zboru, na katerem je trinajst njihovih zaposlenih osvojilo skupno pet zlatih, sedem srebrnih in eno bronasto medaljo.
V hotelu Primus je lani število nočitev poraslo za dva odstotka, v kampu pa za tri odstotke. Vseh nočitev je bilo okoli 110.500, toliko kot v letu 2009. Domači gostje so v hotelu in apartmajih skupaj v letu 2010 ustvarili za pol odstotka več nočitev, za enajst odstotkov več pa v kampu. Tuje nočitve so se v hotelu in apartmajih povečale za sedem odstotkov, v kampu pa zmanjšale za dva odstotka. Največji porast nočitev so zabeležili pri srbskih, italijanskih in nemških gostih, manj pa je bilo gostov iz sosednje Avstrije in Hrvaške. Zmanjšal se je tudi obisk domačih gostov. To zmanjša-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc in Milena Mojzeš
nje pa na skupni rezultat nima tolikšnega vpliva, ker se jim je na drugi strani povečal obisk iz tujine: porast pri italijanskih gostih je kar 44-odstoten, pri srbskih za 20 odstotkov. Več gostov so v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 imeli iz Belgije, Velike Britanije in Rusije. Tudi rezultati januarja 2011 kažejo, da bodo v bodoče imeli
vedno več gostov iz Italije, Srbije in Rusije, pravi Mojzeševa. V strukturi gostov še vedno prevladujejo slovenski gostje, ki so ustvarili 44 odstotkov vseh nočitev, na drugem mestu so gostje iz Avstrije s 13 odstotki, sledijo gostje iz Italije, Nemčije, Srbije, Hrvaške, Poljske in Rusije.
V Termalnem parku in v ho-
telskem kopališču so imeli lani 245 tisoč kopalcev, 20-odsto-tna rast pa je zabeležena v hotelskem kopališču in savnah. V wellnessu, ki je po besedah direktorice hotela Primus Milene Mojzeš srce hotela, se trudijo gostom ponuditi vse, kar iščejo, skladno s trendi in zahtevami, tudi v tej ponudbi se osredotočajo na zeleni turizem. Februarja bodo ponudili novo kozmetiko, ki bazira na naravnih sestavinah. Novost v ponudbi je prestižna nega s kaviarjem in izvlečki bisera, že lani pa so uvedli nove programe za nego in oblikovanje telesa.
Tudi v letošnjem letu stavijo na prireditve, ki predstavljajo nadgradnjo osnovne ponudbe. Gostom ponujajo 34 dni pustnih užitkov, ki se bodo začeli že po svečnici. Drugi pomemben datum je 16. april, ko bodo odprli zunanje termalno kopališče z olimpijskim
bazenom, že dan kasneje pa se bodo njihovi Rimljani, skupaj jih bo 50, prvič predstavili na rojstnem dnevu Rima - na veliki povorki rimskih skupin iz cele Evrope. Nekaj teh skupin naj bi se udeležilo tudi rimskih iger v Termah Ptuju, ki bodo letos od 18. do 21. avgusta.
Do 7. februarja bo še potekal letošnji nagradni natečaj za rimsko poroko, par, ki se bodo poročil po rimskem obredju 30. aprila letos, bodo izbrali med desetimi izžrebanimi. 30. aprila pa bodo pričeli tudi predstavljati posamezne rimske skupine v starem mestnem jedru, s čimer želijo obogatiti sobotno in nedeljsko dogajanje na Ptuju. Poletno dogajanje bodo v prireditvenem koledarju razdelili na adrena-linsko-športno, ki bo potekalo v maju in juniju, julija bodo vabili v afriško vas, avgusta pa v rimsko vas.
MG
Ljutomer • Dobiii humanitarni center
Pomembna pridobitev Rdečega kriza
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je ob prisotnosti generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Janeza Pezlja, županje Ljutomera Olge Karba ter županov Križevcev Branka Belca, Razkrižja Stanka Ivanušiča in Veržeja Slavka Petovarja v Ljutomeru slovesno odprl humanitarni center Območnega združenja Rdečega križa Ljutomer (OZRK Ljutomer).
Nedavno je OZRK Ljutomer v Kajuhovi ulici odkupilo prostore, kjer se je opravljala trgovinska dejavnost, s pomočjo vseh štirih občin Upravne enote Ljutomer pa so najeli kredit v višini 70 tisoč evrov. Večino sredstev za prenovo 260 kvadratnih metrov prostorov je prispeval Rdeči križ Slovenije iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, saj je celotna naložba ovrednotena na 150 tisoč evrov. V centru je ob pisarni OZRK urejeno skladišče za hrano, oblačila,
obutev in druge potrebščine, učilnica za izvajanje tečajev prve pomoči, prostor za skupine za samopomoč in druge preventivne zdravstvene programe. Novi prostori bodo zagotovo dobrodošli tudi pri izvajanju terenskih krvodajalskih akcij.
O pomembni pridobitvi ne le za Ljutomerčane pač pa tudi za širše območje Prlekije je minister Svetlik povedal: »Naša družba se sooča s številnimi tegobami, povezanimi zlasti s socialnim položajem posameznikov in družin. Dolžni smo
Minister Svetlik je odprl humanitarni center RK.
prisluhniti potrebam ljudi in najti čas tudi za dobrodelna in človekoljubna dejanja. Pri nas se lahko pohvalimo s številnimi nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, ki na tem področju opravljajo izjemno pomembne naloge. Ustanova je na voljo ljudem v stiski, tudi bolnim, osamljenim, socialno ogroženim, invalidom, ostarelim - skratka vsem, ki so potrebni pomoči in spodbude. In prav preko Rdečega križa Slovenije bo tovrstno delovanje možno v tem sodobno urejenem centru.«
NŠ
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
SVINJSKO STEGNO BK
2,99 €/kg
KRVAVICE
2,99 €/kg 1
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
SONČNIČNO OLJE' ZVIJEZDA II
1,59 €/kos |
iN SE VEL!KO DRUGEGA
Foto: NS
Miklavž pri Ormožu • Za boljše odnose v šoli in doma
Razumeti druge in biti razumljen
Na OŠ Miklavž pri Ormožu se že več let ukvarjajo z mediacijo . Najprej so se za to dejavnost usposobili učitelji, v zadnjem času pa je vse več mediatorjev tudi med učenci. Da bi čim več učencev seznani s to tehniko reševanja težav, so mediaciji posvetili celoten dan dejavnosti.
Foto: Viki Ivanuša
Učenci prvih treh razredov so vsebine mediacije spoznavali skozi zgodbe in igro.
življenju. „Pri delu uporabljam la povzdigniti glas. Sedaj pa veliko 'jaz-sporočil'. Ko me prej jim povem, kako se počutim, učenci niso poslušali, sem zna- da sem zmedena, žalostna, je-
Videm • Tržnica poklicev v osnovni šoli
Večina mladih še neodločenih
Učenci višjih razredov videmske osnove šole ter podružnice v Leskovcu so v začetku tedna preživeli zanimiv tehniški dan, ki so ga posvetili spoznavanju poklicev in programov srednjih šol.
Na OŠ Miklavž pri Ormožu deluje ekipa za mediacijo, v katero je vključenih kar devet usposobljenih učiteljev, ki so pripravili različne delavnice za centralno šolo Miklavž in za podružnico Kog. Učenci so ves dan obiskovali različne delavnice, učitelji pa so večkrat izvedli isto delavnico, posebej za nižjo in višjo stopnjo.
Zelo zanimiva je bila delavnica na temo čustev, v kateri so učenci trenirali pomen čustev. Za začetek so s pantomimo izražali in opisovali določeno čustvo. Pri tem so ugotovili, da posamezno čustvo doživlja in izraža vsak otrok drugače. Me-diatorji so navezali pogovor na dejstvo, da smo ljudje različni in da je treba sprejemati vsa čustva, ki se rojevajo v nas. Učencem so predstavili 'jaz-sporočilo', s katerim izrazimo, kaj čutimo. To sporočilo sodelujoče v prepiru prisili, da pomislijo ter ne preidejo takoj v ofenzivo proti drugemu. To je
Posebnost dneva je bil obisk kar 60 povabljenih gostov, ki so bodočim srednješolcem „iz prve roke" predstavili delo v različnih poklicih, ki jih opravljajo.
„Zelo veseli smo, da se je na našo željo odzvalo toliko strokovnjakov, tako staršev naših otrok kot ostalih, ki smo jih povabili. Predstavljali so zelo različne poklice, na različnih izobrazbenih ravneh, v predstavitve pa smo vključili otroke od šestega do devetega razreda. Devetošolci so zdaj res že tik pred izbiro nadaljnjega izobraževanja, menimo pa, da je prav predstavljati poklice tudi mlajšim, saj se tako lažje odločajo takrat, ko je to treba storiti," je najprej povedala ravnateljica videmske OŠ Helena Šegula.
Na vprašanje, kateri poklici so najbolj pritegnili osnovnošolce, pa je odgovorila: „Naj-bolj žalostno je to, da zelo veliko devetošolcev še ne ve, kam bi se vpisali. Sicer pa se največ odločajo za različne programe gimnazij in ostalih štiriletnih šol in si na ta način pravzaprav puščajo odprta vrata glede kasnejše izbire poklica, prenašajo odločitev o svojem poklicu na kasnejše obdobje. Upamo, da smo z današnjo predstavitvijo konkretnih poklicev kakšnega učenca vseeno toliko navdušili, da se je odločil začrtati svojo
pri prepiru zelo pomembno, saj se lahko tako prepir prepreči, še preden nastane.
Učenci so se spoznali tudi s sestavo mediacijskega procesa. V uvodnem delu se predstavi mediator in pravila, ki jih s podpisom potrdita oba sodelujoča v mediaciji, ki je prostovoljna. V drugi fazi ima mediator najpomembnejše delo, saj mora najti jedro problema. Obe strani morata imeti možnost pojasniti svoj pogled na problem in razložiti, kaj je narobe. Tretja faza je zaključna in v njej se sprti dogovorijo za kompromisno rešitev, ki naj bi se je držali.
Na šoli imajo tudi štiri usposobljene mediatorke učenke, ki delujejo v parih, usposablja pa se tudi nova generacija. Za njih so v ustvarjalni delavnici izdelovali logotip, ki ga bodo vrstniški mediatorji imeli na majicah.
Učiteljica mediatorka Suzana Kosec je povedala, da se ji
kariero."
Šegulova je tudi povedala, da mlade opozarjajo, naj se ne izobražujejo za poklice, ki jim ne bodo nudili zaposlitve,vendar kot je dodala, so ta opozorila bolj kot ne neučinkovita: „Gle-de tega mora priti do preskoka v razmišljanju mladih. Pravilna pot bi bila takšna, da si učenec najprej izbere poklic, potem pa temu poklicu ustrezno šolo, ne pa obratno, da pač izbirajo neko šolo kot nujo, potem pa po štirih letih še vedno ne vedo, kaj bi radi delali. Prav iz tega vidika se mi zdi organiziranje takšnih tržnic dobrodošlo, še bolj pa se mi zdi odlična predstavitev konkretnih poklicev, ki smo jo izvedli."
Največ zanimanja za poklica kriminalista in forenzika
Nadvse zanimivo je, da je letos med predstavitvami posameznih poklicev največ zanimanja učencev iz Vidma požel poklic kriminalista in forenzi-ka. Zakaj tako, ni vedel natančno pojasniti nihče. Mladim se zdi ta poklic zanimiv, razgiban in cenjen, vendar vodja policijskega okoliša PP Podlehnik Damijan Bračič opozarja: „Eno so filmi in moderne pravljice,
zdi mediacija tisto pravo. Ta tehnika se ji zdi zelo uporabna v zasebnem in poklicnem
ki jih mladi lahko spremljajo o delu forenzika po TV-filmih ali v časopisih. Tako se daje mladim povsem nerealna predstava, kaj je dejansko delo foren-zika, kajti še zdaleč ni tako zanimivo. Prej smo forenzikom rekli kriminalistični tehniki in v vsakodnevni praksi je njihovo delo precej bolj enolično. Sicer res delajo tudi na terenu, vendar zbiranje dokazov ni tako enostavno, velikokrat teh
dokazov sploh ne morejo najti. Podobno velja za kriminaliste, kjer je delo res precej dinamično, vendar ostaja skrito, da ima kriminalist veliko opravka z urejanjem dokumentacije. To delo v pisarni predstavlja približno polovico njegovega delovnega časa in nikakor ni privlačno, prej duhamorno. Pravilna predstavitev tega poklica mora vsebovati tudi to plat, prav tako morajo mladi
interesenti vedeti, da so pravzaprav manjši del poklica kriminalista aretacije, takšne in drugače."
Po predstavitvi poklicev je sledila še t. i. tržnica poklicev; v šolski telovadnici se je učencem s svojimi programi in ponudbo predstavilo več srednjih šol, med njimi Šolski center Ptuj, Elektro in računalniška šola Ptuj, Slovenska vojska, Biotehniški šoli s Ptuja
zna. Povem jim, da me njihov klepet moti pri delu, da motijo tudi svoje sošolce. Pri veliki večini in na dolgi rok to zelo pomaga. Učenec začne razmišljati o tem, kaj s svojim vedenjem povzroča. Začne opažati tudi druge kot osebe. Sama se počutim skozi tak način dela bližje učencem. Vsa naša srečanja potekajo v krogu. S tem želimo pokazati, da smo eno. Pri tem morajo učenci vedeti, da sem jaz sicer učiteljica, ki sem tukaj v službi, obenem pa smo vsi ljudje, ki določen čas dneva shajamo drug z drugim," je povedala Suzana Kosec.
Sicer pa je odločitev za uporabo mediacije odvisna od narave spora, kajti za vsako stvar ni primerna. Mediacija ne služi kot kazen, uporabi se, ko želimo rešiti nek odnos. „Oba sprta si morata želeti urediti svoj odnos. Mediator jima samo pokaže pot in način," je še povedala Suzana Kosec in dodala, da na njihovi šoli pripravljajo tudi predstavitve za starše, izobraževanje za kolektiv in poskušajo takšen način delovanja vedno bolj vplesti v šolo. Z zgledom dobrega in strpnega odnosa v šoli želijo učencem pokazati model za reševanje težav tudi doma, med brati in sestrami. Cilj je spoštovanje in aktivno poslušanje drug drugega.
Viki Ivanuša
in iz Maribora, Šolski center iz Rogaške Slatine, Srednja strojna šola Ptuj, Gimnazija in kemijska šola iz Ruš, Prometna šola in srednja šola za gostinstvo in turizem iz Maribora, pa Srednja gradbena šola iz Maribora in Gimnazija Maribor, Srednja ekonomska šola Ptuj, Srednja pomorska šola iz Portoroža, Dijaški dom Maribor in Policijska postaja Podlehnik.
Med obiskovalci pa ni bilo videti le učencev, ampak tudi župana občine Friderika Bra-čiča, ki je najprej povedal, da sam sicer ne išče (novega) poklica, da pa se mu zdi tovrstna predstavitev šol in poklicev odlična zamisel:
„V naših časih te možnosti nismo imeli. Takšna tržnica je odlična ne le za osnovnošolce, lahko je zanimiva tudi za nekoliko starejše generacije, ki na ta način lažje dobijo uvid v določen poklic, v delo, lahko se dodatno izobrazijo in pridobijo znanje za delo, ki ga lahko opravljajo tudi kot dodatno zaposlitev. Glede na situacijo danes bi mladim vsekakor priporočal, da izberejo srednje ali poklicne šole, ki jim dajejo na trgu iskan poklic, sicer pa šolanje lahko potem nadaljujejo v izbrani smeri tudi na višjih oz. visokih šolah. Morda so poklicne šole še vedno premalo cenjene med mladimi, ampak menim, da vsak, ki želi nekaj doseči, lahko svoje znanje nadgrajuje na fakultetah. Skozi takšen proces izobraževanja se mlad človek lažje oblikuje kot osebnost, hitreje prepoznava svoje interese in kapacitete ter potem tudi bolj gotovo stopa na pot visokošolskega študija, če se zanj odloči."
SM
Učenci višjih razredov OŠ Videm so v začetku tedna preživeli nadvse zanimiv tehniški dan; najprej so se srečali in pogovarjali s 60 gosti, ki so jim predstavili različne poklice, v katerih delajo, nato pa so se na tržnici poklicev seznanili še s programi več srednjih šol.
Foto: SM
éit
xan
V prenovljeni dvorani restavracije Pan Kidričevo za Vas pripravimo prijeten ambient in poskrbimo za izvrstno kulinariko in postrežbo ter tako ustvarimo prijetno počutje in zadovoljstvo naših gostov ob poroinih slavjih, družinskih srečanjih, praznovanju obletnic, družabnih plesih, seminarjih, konferencah ...
ORGANIZIRAMO, PRIPRAVIMO DRUŽABNA SREČANJA, PRIREDITVE OD 30 DO 500 GOSTOV
VITAL gostinstvo in trgovina d.o.o. Tovarniška 7, 2325 Kidričevo Info za rezervacije: Prireditve: vlado.pienartatalum.si. 041808449.027990396. Restavracija: oaniatalum.si. 027969041
Dornava • S tretje občinske seje
Kot je po dokaj natančni predstavitvi postavk proračuna, ki znaša dobrih 3,8 milijona evrov, povedal župan Rajko Janžeko-vič, je proračun zelo naložbeno naravnan: „Kot veste, moramo še vedno odplačevati dolg za občinsko stavbo, ki v celoti še vedno znaša 260.000 evrov, čeprav smo večino že odplačali, za kanalizacijo nam letno glavnica kredita z obrestmi vred zahteva
približno 111.000 evrov, poplačati moramo še 300.000 evrov za nov vaško-gasilski dom na Polenšaku, ob obremenjujočih socialnih transferjih pa imamo predvideno še gradnjo kulturne dvorane, vrtca, gasilskega doma v Mezgovcih itd."
Župan je ob tem še posebej pojasnil, da občina plačuje 90.000 evrov za sedem oskrbovancev v domovih upokojencev
Svetnike je nato zanimalo še, zakaj priprava občinskega prostorskega načrta zahteva 30.000 evrov, pa zakaj je za LAS predvidenih 15.000 evrov in župan jim je pojasnil, da so priprave OPN pač drage v vseh občinah, v okviru LAS pa bodo dali denar za dve interakcijski tabli in za ureditev kolesarskih poti.
Vrabla je zanimalo, zakaj se bo za poplačilo dolga za občinsko stavbo namenilo 103.000 evrov, župan pa je odgovoril, da je to cifra za letos, preostanek bodo plačevali v naslednjem letu ali letih, saj skupen dolg znaša še okoli 260.000 evrov. Potem se je oglasil Jurij Valen-ko: „Kar naprej poslušamo o poplačilu nekih starih dolgov in temu ni videti konca. Kako se je potem to delalo prej, ali se ni nič plačevalo ali kako?"
Janžekovič je potem še stopr-vič ponovil, da so kanalizacijo morali zgraditi brez ficka sofinanciranja iz državne in evropske blagajne, novo občinsko stavbo pa je tudi treba plačati, vendar tega ne morejo izvesti v enem znesku, saj se potem morajo odpovedati sodelovanju pri razpisih in s tem sofinanciranju drugih projektov.
„Kako pa se je gradil ta dom na Polenšaku? Kako to, da sofinanciranje znaša le 10 odstotkov končne vrednosti? To je slaba finančna konstrukcija," je dalje spraševal in ugotavljal Valenko, župan Janžekovič in direktor občinske uprave Viljem Mar pa sta pojasnjevala: „Projektantska ocena vrednosti je takrat znašala 320.000 evrov, bili smo uspešni na razpisu za razvoj vasi, kjer smo pridobili 138.000 evrov. Po razpisu za izvajalca del pa je najugodnejša ponudba znašala 500.000 evrov
brez DDV: Občinski svet se je takrat odločil, da se gradnja vseeno izvede, da ne izgubimo sofinancerskega deleža."
Potem je Valenka še zanimalo, zakaj so se za tretjino povišali stroški za režijski obrat in ali je to kakorkoli povezano s tem, da župan po novem dela neprofesionalno, Janžekovič pa mu je mirno povedal, da gre za še enega novega zaposlenega in to res deloma na račun tega, ker sam ne dela več profesionalno.
Katere ceste se bodo plužile in katere ne
Nato so svetniki potrdili še idejni projekt nove kulturne dvorane v vrednosti 1,3 milijona evrov, s katerim se občina prijavlja na razpis regionalnih razvojnih programov, od koder bo po besedah župana v dveh letih počrpala večino denarja, 1,027 milijona evrov. Slišati pa je bilo še informacijo, da naj trgovsko podjetje Klasek ne bi gradilo trgovine na lokaciji občinskega bloka za cerkvijo, ampak da naj si išče novo lokacijo ob glavni cesti. Razlog naj bi bil v tem, da je ob prometnici pričakovati večji obisk kupcev ...
Potem pa so se svetniki za kar lep čas (ponovno) zatopili v debato okoli pluženja cest v občini. Sporna točka je bilo predvsem pluženje zasebnih cest, ki jih je največ v gričevnatem delu občine, sicer pa so jih namerili za kakšnih sedem kilometrov. Po predlogu odbora za gospodarske dejavnosti in infrastrukturo naj bi se v bodoče plužile le kategorizirane javne poti in lokalne ceste (torej tiste v lasti občine), ostale pa ne.
Najprej se je temu uprl Franc
Šuen, ki je menil, da bi lahko zasebne ceste plužil delavec v občinskem režijskem obratu: „Te ceste bi pač prišle zadnje na vrsto, saj to razumem. Mogoče za nižinski del nesplužene ceste niso toliko problematične, ampak za hriboviti pa so!" Proti temu pa se je oglasil podžupan Jože Horvat: „Pluženje zasebnih cest je kršenje zakona! Kaj pa če se imetnik ceste pritoži, da je nekdo vstopil na zasebno zemljišče ali pa da je prišlo do kakšne poškodbe ograj ipd. Kdo bo potem odgovarjal?!"
Debata se je vlekla precej časa, svetniki so bili očitno razdeljeni, glasovanje pa je pokazalo, da jih večina (šest od petih) podpira nadaljnje pluženje zasebnih cest. Na takšen sklep se je odzval direktor občinske uprave Mar: „Kdo bo določil, kdaj bodo te ceste splužene? Kdo bo prevzel odgovornost? Jaz ne, jaz te pristojnosti po zakonu nimam in tega ne bom delal!"
Župan je zadevo najprej poskušal reševati z idejo, da morajo vsi imetniki takšnih cest podpisati posebne izjave, s katerimi bi se odpovedali pritožbam, denar za pluženje pa naj bi se zagotavljal iz sredstev za delovanje vaških odborov. Horvat pa je rekel: „Vaški odbori nimajo nobene pristojnosti! Če se bodo plužile zasebne ceste, bosta za vse odgovorna župan in direktor občinske uprave, to dobro veste!"
Župan Janžekovič se je potem odločil, da bodo sklep, po katerem naj bi občina poskrbela za pluženje vseh, tudi zasebnih cest, poslali v revizijo, glede na odgovor pa se bodo nato odločali, kako in kaj s pluženjem vnaprej.
SM
Kdo je in bo odgovoren za pluženje zasebnih cest
Osrednja točka januarske seje dornavskega občinskega sveta je bila obravnava in sprejetje predloga proračuna za letošnje leto. Kljub precej dolgemu razčiščevanju različnih stališč svetnikov in podanim amandmajem je bil proračun na koncu vendarle sprejet.
Občinski svetniki so se najdalj časa zadržali pri „cefranju" proračuna, a so ga nato vseeno potrdili, ter pri vprašanju, katere ceste je občina dolžna plužiti in katerih ne. Večina jih je bila za to, da se plužijo prav vse (tudi zasebne) ceste, župan pa je takšen sklep svetnikov poslal v revizijo.
letno in da ne plačuje oskrbe za vse svoje ostarele občane, kot je bilo napačno razumeti na prejšnji seji, temveč le za tiste, ki sami ali skupaj s svojci niso zmožni plačevati visokih oskrbnin.
Še vedno veliko za stare dolgove
Amandmaji, ki sta jih na osnutek proračuna podala svetnika Franc Kukovec in Franc Vrabl, so bili upoštevani le delno. Tako ne bo upoštevan amandma, da naj ostaja šolski prevoz iz smeri Mezgovcev, črtali so izdajo občinskega glasila ter plačilo dolga občine v zadevi Meltal, deloma pa so znižali sredstva za vaške odbore in jih povišali za delovanje kulturnih društev (namesto 10.000 bodo zdaj imela na voljo 13.000 evrov) in za športna društva (namesto 10.000 znaša nova postavka 12.000 evrov). Na novo je bila potrjena tudi postavka v višini 3000 evrov za izgradnjo doma v Mezgovcih oz. za pripravo dokumentacije, prav tako je v proračunu tudi postavka za nakup novega vozila za PGD Žamenci.
A
PLESNI xan VEČERI
s plesno šolo Salsero
Kje :	Restavracija PAN Kidričevo
Začetek:	četrtek 03. Februar 2011
Ura :	20:30
Trajanje:	90 min / 2 šolski uri
Informacije in prijave
g. Vlado Pignar, 02 7990396,041 808449, mail: vlado.piQnar@talum.si
ZAČETNI / NADALJEVALNI TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV!
V repertoar družabnih plesov spadajo: standardni plesi (blues, angleški ali počasni valček, dunajski ali hitri valček, foxtrot, tango, slowfox, polka), latinskoameriški plesi (cha-cha-cha, rumba, samba, salsa, mambo) in swing plesi (disco swing, hustle, jive). Danes je osnovno znanje družabnih plesov del splošne razgledanosti, zato si ne dovolite priti v neroden položaj ob povabilu na ples.
Vsaka stopnja troja dva meseca (osem vaj) in poteka enkrat tedensko po dve šolski uri. Obisk prve vaje je brezplačen in če menite, da vas nismo dovolj naučili vam brez vprašanj vrnemo tečojnino. Plesno znanje boste pridobivali po naslednjih zahtevnostnih tečajih oz. stopnjah: začetni tečaj (1. stopnja), nadaljevalni tečaj (2. - 6. stopnja), izpopolnjevalni tečaj (7. - 12. stopnja), klubski tečaj (13. - ... stopnja).
Plesne vaje potekajo v sproščenem, veselem in pozitivnem vzdušju dvorane restavracije Pan in zagotavljamo vam,
da vam bo učenje plesnih korakov in pridobivanje novega znanja v izziv in užitek.
Ob zaključku vsake stopnje vam posredujemo seznam vseh naučenih figur pri posameznih plesih.
Cenik plesnega tečaja/osebo	ŠTEVILO VAJ / MINUT CENA
Začetna stopnja	8 vaj/90 minut	65, EUR
Začetna stopnja - upokojenci, Študenti, dijaki 8 vaj/90 minut	60 EUR
Spoštovani,
V dvorani restavracije Pan bomo v februarju pripravili plesne večere skozi teden, kasneje pa tudi družabne plese urice ob vikendih.
Veseli bomo, če boste To sporočilo posredovali naprej vašim prijateljem ali znancem, ki bi jih naši dogodki lahko zanimali...
S prijaznimi pozdravi Kolektiv restavracije Pan
VABLJENI ©
Prilagamo še utrinek iz Silvestrovanja 2010 v restavraciji Pan Kidričevo
Foto: SM
Podlehnik • Pred izgradnjo vrtca
Nostalgija po (upravičeni) ekološki taksi
Podlehniški sedemčlanski občinski svet je osrednjo pozornost na zadnji seji namenil potrditvi idejnega projekta izgradnje štirioddelčnega nizkoener-getskega vrtca ob šoli, s katerim se občina te dni prijavlja na razpis regionalnih razvojnih programov (RRP).
Projekt nizkoenergetskega vrtca je izdelalo podjetje Ži-her, d. o. o., projektantska ocena vrednosti del pa znaša 1,9 milijona evrov. „V vrednosti je že zajet tudi DDV ter celotna notranja oprema vrtca, zunanje igrišče z igrali in parkirišča. Računamo, da bomo vrtec lahko realno odprli za naše otroke jeseni 2012, celotna ureditev okolice z razširitvijo parkirišč pa bo morda končana leto kasneje," je povedal župan Marko Maučič in dodal, da bo za občino v dvoletnem projektu izgradnje vrtca finančno zahtevnejše naslednje leto, saj bodo takrat morali zagotoviti najmanj 500.000 evrov lastnega denarja: „Raču-namo, da se bo po razpisu za izvajalca del našel ponudnik z okoli 25 odstotkov nižjo ceno izvedbe, kot je projektantska ocena, kar je sicer bila praksa v zadnjem obdobju."
Vrtec naj bi sicer po županovih besedah začel poslovati z dvema oddelkoma, leto pozneje (2013) pa bi po potrebi odprli še tretji oddelek. Kot je povedal Maučič, računajo na vpis okoli 40 do 42 predšolskih otrok, kar zadostuje za
dva polna oddelka, nato pa še tretji oddelek, medtem ko bo četrti oddelek zgrajen in pripravljen „za rezervo".
Sodoben vrtec bo zgrajen na približno 750 kvadratnih metrih površine, v eni etaži, na lokaciji sedanje stare telovadnice, ki bo porušena. Prizidan bo deloma k novi večnamenski dvorani in deloma k zgradbi osnovne šole, v okviru novogradnje pa bo urejena tudi nova kuhinja za osnovnošolce in vrteške malčke, medtem ko bodo staro kuhinjo v šoli, ki je premajhna za vse potrebe, preuredili v šolski arhiv.
Koper služi milijone na Luki, Podlehnik od Gruškovja nima nič
„Iz programa RRP bomo za vrtec pridobili približno 1,1 milijona evrov, razliko pa bomo seveda morali dodati sami iz proračuna, kar bo zagotovo dokaj velik zalogaj. Sploh ob možnosti, da bomo dobili potrjena oba projekta, s katerima smo se letos pri-
javili na razpis Južna meja; gre za 3,5 kilometra ceste v vrednosti nekaj čez 600.000 evrov in za kanalizacijo s čistilno napravo, ki je ocenjena na 900.000 evrov. V obeh primerih moramo sami zagotoviti vrednost DDV, in če bosta ta dva projekta res potrjena, potem drugih naložb v roku dveh oziroma treh let ne moremo več izvajati, ne glede na prihodnje razpise, saj je
občina do grla zakreditirana in novih kreditov ne moremo več najemati," je še povedal Maučič in dodal, da je temeljite prenove potrebna tudi osnovna šola, ki pa bo morala počakati na boljše čase ali pa morda na ponovno uvedbo ekološkega davka na mejnem prehodu Gruškovje.
Kot je znano, je namreč občina Podlehnik nekoč iz naslova ekološke takse lepo po-
večevala svoj proračun in se zato lahko lotevala večjih naložb, po zakonski prepovedi in ukinitvi te dajatve pa se je razvojna hitrost hudo zmanjšala. Župan Maučič pravi, da bi taksa zaradi obremenjevanja okolja pravzaprav morala ostati: „Če bi jo lahko uvedel, bi jo takoj, ker se dejansko na območju celotne občine, posebej pa še na samem mejnem prehodu, ki leži večinoma
na našem ozemlju, res hudo onesnažuje okolje. Zanimivo je, da je evropski parlament sprejel določilo, da se bo lahko pobirala ekološka taksa na evropskih avtocestah, čeprav še ni povsem jasno, na kakšen način, govori se tudi o možnosti vkalkuliranja te takse v cene vinjet. Torej ne vidim razloga, zakaj je ne bi uvedli tudi pri nas. Dejstvo je, da občina od mejnega prehoda nima popolnoma nič razen zasmrajenih kolon avtomobilov in tovornjakov. Prav tako pa se mi zelo sporno tudi to, da na območju mejnega prehoda ne smemo pobirati stavbnih nadomestil,čeprav imajo tam svoje prostore čisto zasebna podjetja! O tem sem že obvestil vodstvo ministrstva za javno upravo in želim vedeti, zakaj ne smemo pobirati stavbnega nadomestila, čeprav gre za javne površine, saj na teh površinah poslujejo zasebniki. Koper ima, recimo, Luko Koper, od koder iz naslova nadomestil dobiva nekaj milijonov letno! Zdaj čakam na odgovor, od kod takšna dvojna merila."
SM
Kog • Inovator in pisatelj Rajko Topolovec
Inovacije se rodijo iz problema
V času antonovanja na Kogu je v tamkajšnji osnovni šoli razstavo svojih inovacij pripravil domačin Rajko Topolovec. Obiskovalcem je osebno razložil delovanje posameznih inovacij, številni bralci pa ga poznajo tudi kot pisatelja in avtorja različnih člankov.
Rajko Topolovec se z inova-torstvom ukvarja že od malih nog. „Še preden sem hodil v osnovno šolo, sem uresničeval neke svoje zamisli. Ko pa sem bil v internatu v Ormožu, sem že naredil radijski detektor. Takrat tukaj pri nas še ni bilo elektrike. Čez dve leti so internat v Ormožu ukinili in preselil sem se v Ljutomer, kjer sem naredil prvo jadralno letalo. To je bilo leta 1953, naredil pa sem ga za gospodarsko razstavo," je obudil spomine Rajko Topolovec.
Za inovacije ga je navdušil oče, ki je bil mojster za vse. Rajko Topolovec pravi, da je oče znal narediti sod, popraviti uro, podkovati konja, v Jastrebcih, kjer so živeli, pa so imeli tudi prvi elektriko na vetrni pogon in akumulator. Oče je znal tudi kaj napisati, objavljal je v Čebelarju, Sadjarju, Kmečkem glasu. Ta talent se je očitno tudi prenesel na sina Rajka, ki prav tako veliko objavlja v različnih časopisih, poznamo pa ga tudi po njegovih pisateljskih delih Pot do
kruha (1998), Kraj prišlekov (2002) in Vse je za povedati (2009), v katerih opisuje svojo življenjsko pot doma in obiske v tujini. Najnovejša knjiga Vse je za povedati, ki jo je predstavil tudi na Anto-novanju, je razdeljena na štiri poglavja. V prvem razmišlja o človeški duši. V drugem poglavju sta dva potopisa. Zanimiv je zlasti tisti, ko je bil kar 30 let v bunkerju. Govori pa o poti v Rusijo, kamor je leta 1975 Rajko Topolovec potoval z avtomobilom. Pri tem pa se je očitno preveč pogovarjal s kolhozniki in ruskimi delavci, zato so ga po prihodu domov zasliševali. Drugi potopis pa je s poti v Ameriko, kar vzpostavlja zanimivo nasprotje - gre tudi za poti v dva različna sistema - socializem in kapitalizem. Tretje poglavje sestavlja več člankov, ki so izšli v Zgodovinskem listu v Ormožu in Ljutomeru, Rajko Topolovec je namreč s svojimi prispevki aktiven sodelavec v Zgodovinskem društvu Ormož. Precej del pa je objavil tudi v našem
časopisu. V zadnjem delu knjige je zbral 16 svojih pisem bralcev, ki so bila objavljena v različnih časopisih.
Elektronsko zvokovno strašilo za ptiče na vetrni pogon
Rajko Topolovec zatrjuje, da vse njegove inovacije izvirajo iz nekega problema, ki ga je imel
in ga je želel rešiti. Pri tem so nastale izvirne rešitve, za katere je prejel več priznanj doma in v tujini. Največji uspeh je dosegel z minimotorčki, za katere je prejel priznanja na sejmih v Celju, Zagrebu, Budimpešti in drugod. Zaščiteno in s priznanji pohvaljeno ima tudi drugo inovacijo - intervalno elektronsko zvokovno strašilo za ptiče na vetrni pogon. To inovacijo podpirata še
dve manjši podinovaciji in sodita v sklop preganjanja ptičev in kun. Inovacija je še posebej dobrodošla za vinograde, saj je zaradi predirljivega zvoka zelo učinkovita. Na razstavi ob Antonovanju na Kogu je inovator razstavil številne izvirne naprave, kot so: prva jugoslovanska vrtna kosilnica, zložljiv motor v dveh izvedbah, elektronsko zvokovno strašilo na vetrni pogon, elektronsko
alarmno strašilo na kontaktno sprožitev, voluharnik, namizni mlin za polnozrnato ter sprotno mletje krušnih žit, foto-povečevalnik, letalsko eliso ... Rajko Topolovec je član združenja Aktivni slovenski inovatorji, ki se zasebno v svojih garažah in v glavnem za hobi s svojim lastnimi sredstvi ukvarjajo z izumi.
Za svoje delo na pisateljskem in inovatorskem področju je Rajko Topolovec prejel srebrno plaketo Občine Ormož, na kar je še posebej ponosen.
Veliko se je in se še vedno ukvarja z letalskim modeliranjem. Kot najstarejši Slovenec v samostojni Sloveniji je pri priznanem izdelovalcu ul-tralahkih letal Ivu Boscarolu opravil tudi pilotski izpit za motornega zmaja.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Inovator Rajko Topolovec delovanje svojih izumov rad predstavi zainteresiranim.
Zložljivi minimotorčki so pobrali številna priznanja doma in v tujini.
Ptuj • Ptujski župan sprejel Jakoba Emeršiča
Vedno in povsod Ptujčan
Ptujski župan Štefan Čelan je 25. januarja v Mestni hiši na Ptuju pripravil sprejem za Jakoba Emeršiča, upokojenega višjega bibliotekarja, bibliografa, diplomanta svetovne književnosti in literarne teorije, pesnika, literarnega in zlasti lokalnega zgodovinarja in prevajalca, ki je pred kratkim praznoval 70. rojstni dan.
Zahvalil se mu je za vso dosedanje delo z željo, da bi z znanjem in vitalno energijo, ki ju ima, še naprej deloval v zadovoljstvo mesta. Slavljenec se ima za pravega Ptujčana, rodil se je v Halozah in živel v Slovenskih goricah, na Ptuj se je preselil že pred več kot 50 leti. Vedno si je želel, da bi ob vsem svojem delu, ki ga je opravljal, ob prevajalskem in izdaji strokovnih knjig, izdal tudi pesniško zbirko. Ves ta čas ni bilo prave priložnosti za to, družina pa se je ob njegovi 70-letnici spomnila te njegove večne želje in je malo na tiho, malo pa tudi z njegovo pomočjo, ker brez njega ni šlo, zbrala del njegovih pesmi in jih izdala. Vedno in povsod se je trudil za „ptujskost", o tem priča tudi njegov kritičen zapis z literarno noto v ptujskem Tedniku izpred 30 let, v katerem se je postavil proti prodaji ptujskega gradu. Podobne ideje, kot jih imajo nekateri glede prodaje slovenskih gradov, so se pojavljale že večkrat v preteklosti, je spomnil ob tej priložnosti, pa tudi na to, da je treba včasih tudi kritizirati, še posebej, če imaš nekaj rad.
Slavljencu je na sprejemu pri ptujskem županu še en-
Foto: Črtomir Goznik
Jakob Emeršič je ptujskemu županu Štefanu Celanu podaril izvod pesniške zbirke, ki je v samozaložbi izšla ob njegovem 70. rojstnem dnevu.
krat čestital tudi direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer. Povedal je, da je Jakob Emeršič celo svojo delovno dobo, razen enega leta, oddelal v ptujski knjižnici. Za svoje delo je prejel veliko oljenko MO Ptuj, prejel pa je tudi Čopovo diplomo, ki je najvišje priznanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. »To je lepa gesta, da se spomnimo na ljudi, ki so za Ptuj veliko naredili, pri čemer gre
izpostaviti izjemno delo Jakoba Emeršiča pri urejanju pro-vincijske knjižnice, gradivo, ki bi ostalo neurejeno, če njega ne bi bilo. Če gradivo ni vneseno v sistem Cobiss, obdelano, katalogizirano, gre v bistvu za mrtev fond. Temu delu se je posvetil, ko se je upokojil,« je izpostavil Neudauer. »Tudi tu gre za veliko dragocenost tega mesta, ki je premalo upoštevano in bi ga nekateri radi kar zradirali. Vsako takšno delo,
kot je delo Jakoba Emeršiča, dokazuje veličino in pomen tega mesta, ne samo za Ptuj in Ptujčane, temveč tudi za Slovenijo kot državo. Upam, da bomo skozi projekt Evropske prestolnice kulture 2012 -Ptuj partner uspeli pokazati to veličino in širino tudi Evropi in njenim narodom,« je med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Franc Muzek - legenda ptujskega kurentovanja
V spomin
Poznali smo se dolgo časa, naša skupna zgodba, vezana na časpustovanja, ki niti med letom ni počivala, pa nas je vezala več kot trideset let. Kot kurenti smo se prvič na smučanju samoiniciativno predstavili na 20. tekmovanju za Zlato lisico in od takrat spodbujali naše alpske smučarje praktično po celi zgornji zemeljski polobli: od Združenih držav Amerike in Kanade na zahodu, Japonske na vzhodu in Norveške na severu, v vmesnem prostoru pa po celi Evropi. Združili smo naše »poslanstvo« in ljubezen do smučanja ter bili udeleženci štirih olimpijskih iger, 10 svetovnih prvenstev ter drugih tekmovanj. S seboj smo vzeli tudi njegovega sina Acija in bili priča največjim uspehom slovenskega smučanja. Kot ambasadorji smo ponesli glas kurenta in Ptuja daleč v svet, ob tem spoznavali čudovite kraje in kulture, ki jih drugače zagotovo ne bi.
Foto: arhiv
17.2.1942-11.1.2011
V tem času se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Omenili bi tri praznovanja njegovega rojstnega dne. Enega, ko smo se vračali z Japonske, drugega smo praznovali v Združenih državah Amerike v legendarni Dolini smrti -na kopnem, a 66 metrov pod morsko gladino. Ob praznovanju abrahama na olimpijskih igrah v francoskem Albertvil-lu pa nam razpoloženja ni mogel pokvariti niti vihar, ki je celo ugasnil olimpijski
ogenj. Te zgodbe bodo za vedno ostale z nami. Kljub temu da ne bo več oblekel kurentije v naši družbi, da nas ne bo spravljal v smeh v klovnovi opravi in vestno, natančno ter z vso odgovornostjo opravljal del kot vodja garde z nazivom kancelar v spremstvu prvega princa ptujskega karnevala Gašperja.
Franc Muzek je bil nepogrešljiv ne le v naši ekipi, ampak na ptujskem kurentovanju sploh. Po naših virih je morda celo edini, ki se je udeležil vseh petdesetih karnevalov. Največkrat kot kurent, klovn, član organizatorja karnevala in tudi drugače. V vsako od teh vlog se je fantastično vživel, kot seje znal le on. Za njegov prispevek se mu je lansko leto zahvalilo Mednarodno združenje karnevalskih mest (FECC), ki mu je podelilo eno od redkih jubilejnih značk, izdanih posebej za 50. kuren-tovanje.
Franc je bil kot obrtnik zelo dober ključavničar. V prostem času nikoli ni počival kot tudi
ne v pokoju. Takrat seje lahko povsem posvetil svojim hobi-jem: lovu, ribolovu, še najbolj pa morda pustu, pri katerem je izkoristil vse svoje ustvarjalne spretnosti. To niti niso bili le njegovi hobiji, ampak njegova strast in ljubezen, njegovo življenje. Na pust se je pripravljal že dolgo, preden je okrog pasu sploh obesil zvonce. Kot izkušen kurent je vselej pomagal pri dopolnjevanju in izpopolnjevanju opreme: opremljal nas je s perutmi za masko, fazanjimi ter pavjimi peresi, v uvoženih zvoncih je menjaval »bancleke«, hkrati pa poskrbel, da so se v naši družbi prijetno počutili tudi novi in mlajši člani. Ure ob njem nikoli nismo potrebovali, ker smo se vedno ravnali po njem. Kdor je na zbor prišel za njim, je zamudil.
Žal je prehitro odbila njegova zadnja ura. A vendar bo z nami ostal za vselej, na vseh nadaljnjih pustovanjih in potovanjih.
PtujSki kurent klub
Tednikova knjigarnica
Mednarodni dan spomina na holokavst
Včeraj, 27. januarja, so se po svetu spomnili in poklonili žrtvam holokavsta. Dan spomina na datum osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz je razglasila Generalna skupščina OZN z resolucijo leta 2005, da bi bilo razumevanje najbolj temačne plati človeške zgodovine večje, da bi ohranjali spomin na najhujšo obliko genocida, ki se je zgodil, da bi se nikoli več ne zgodila takšna pogubnost med ljudmi.
Holokavst je bil dolga leta splošno tabuiziran, pri čemer z besedico splošno označujem vsa polja človeškega življenja in ustvarjanja. A s časovnim odmikom, hkrati pa tudi - in žal - s primikom evropske gospodarske krize (Mimogrede: a je to res le gospodarska kriza?), se tematika holokavsta izpričuje v različnih domenah človeškega bivanja; seveda je pri tem umetnost močno angažirano in najbolj plemenito polje človeškega spomina in izraza. Zatorej vas, cenjeni bralci Knjigarnice, tokrat vabim k branju knjig, ki upovedujejo to nedoumljivost časa in prostora.
Pri tem bi vas rada opozorila na odličen strokovni knjižni vodnik avtorice dr. Dragice Haramija z naslovom Holokavst skozi otroške oči.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta (1973, esejist, prevajalec, antropolog, zgodovinar) je o pričujoči knjigi zapisal (z zavihka platnice), da je knjiga dr. Dragice Haramija (1966, literarna zgodovinarka, predavateljica mladinske književnosti na FF v Mariboru) izrednega pomena za slovenski bralski prostor, saj ni le prva knjiga, ki obravnava tematiko holokavsta z vidika otroških izkušenj v slovenščini, ampak je to delo velik korak naprej pri splošnem proučevanju holokavsta na Slovenskem.
Haramijeva je svojo novo strokovno monografijo oblikovala klasično z uvodom, kjer je občuteno izbrala Kra-karjevo pesem Auschwitz in s tem poudarila svojo estetsko-literarno občutljivost (kljub strogi znanstveni dispoziciji v publikaciji), ki jo je zaznati v vseh strokovnih delih dr. Haramijeve (glej mnoge članke, prispevke na konferencah, spremne besede, recenzije v vzajemni knjižnični bazi podatkov, cobiss.si; 85 zadetkov na avtorico), s kratko zgodovino holokavsta (s podpoglavji: Termina holokavst in genocid, Antisemitizem, Holoka-vst v koncentracijskem taborišču Auschwitz, Otroci v Auschwitzu, Osvoboditev Auschwitza) in z obsežnim, centralnim delom knjige (Leposlovna dela o holokavstu s podnaslovi: Dela o holkoavstu za odrasle v prvem delu osrednje teme, Mladinska dela o holokavstu v drugem delu le-te). Avtorica zaključuje knjigo s sklepom, opombami, viri, literaturo, kazalom in povzetkom v angleščini. Knjigo priporočam kot odličen vir bralskih napotkov vsem tistim, ki jim leposlovje ne pomeni izključno kratkočasno dejavnost.
»Fenomen otroških oči« (se opravičujem, a nimam pojma, ali je ta besedna zveza moja, ali sem jo nekje zasledila) je postala priljubljena metoda umetniškega izraza, predvsem v literaturi, s tem pa tudi na filmu, a tudi v slikarstvu ne gre zanemariti odraslo umetniško delo, ki uporablja otroške likovne podobe v slikarskih, grafičnih delih za odrasle. Zdi se, kot da umetniki le s pomočjo in skozi podobo otroka zmorejo in želijo umetnino formirati na ravni, ko resničnega otroštva ni mogoče razumeti, interpretirani, podoživeti, še posebej, ko o naravnem, običajnem otroštvu sploh ni mogoče govoriti. Slednje je gotovo najbolj očitno v času holokavsta.
Torej, navajam naslove knjig dr. Haramijeve iz knjige, ki je minulo leto izšla v Murski Soboti (Holokavst skozi otroške oči. Uredil Franci Just. Franc-Franc, 2010. Knjižna zbirka Redkosti. 166 strani. Naklada: 300 izvodov. Cena 15 evr.) in so nekatere že bile predstavljene na tem mestu in si jih lahko izposodite v bližnji knjižnici ali poiščete v knjigarni:
za odrasle bralce (Pretrgano življenje, Dnevnik, Večje upanje, Preživela z volkovi, Ali je to človek?, Noč, Brezusodnost, Srčev kralj je spet zunaj, Upanje, Haustor ali Nož in sadje, Biljard v Dobrayu);
za otroke in odrasle (Skrivnost Gabijine omarice, Dnevnik, Hanin kovček, Deček v črtasti pižami, Vojak z zlatimi gumbi, Koncert za violino in orkester). Berimo in nikoli ne pozabimo!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Dostojen odpor pomlajenih Ptujčank
Stran 12
Rokomet
Ormo|ani v generalki proti Čakovcu in Celju
Stran 12
Judo
Na DP najuspešnejši Sankaku, Urška druga Stran 13
Tenis
Urh državni prvak med dvojicami
Stran 13
NK Leskovec
Želja kluba: uvrstitev med prvih pet
Stran 14
Nogomet
NŠ Poli Drava U-8 in U-13 uspešni v RIN
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Ljudi ne moreš pretentati
*
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec - zasluženo je postal športnik leta, Slovenec leta, osebnost leta ...
Naš boksarski superšampi-on Dejan Zavec se trenutno mudi na pripravah v Nemčiji, tam pa je z njim tudi njegova družina. Za njim je izjemno leto 2010, v katerem seje okitil z mnogimi naslovi: postal je naj športnik Slovenije po izboru športnih novinarjev Slovenije, Slovenec leta po izboru Nedeljskega dnevnika, Osebnost leta v izboru Radia Ptuj ... A o vseh teh nazivih trenutno ne more veliko razmišljati, saj ga 18. februarja v Stožicah čaka že tretja obramba naslova svetovnega prvaka velter-ske kategorije po verziji IBF.
Lahko pa razmišljamo mi, ki bolj ali manj podrobno spremljamo njegovo športno in zasebno pot. Na sobotni zaključni prireditvi Slovenec leta je v Litiji vsem zbranim v dvorani in pred malimi zasloni skromno dejal, nekoliko v šali: »Zdi se mi, da je res kriza, da lahko športnik, Haložan, boksar - konec koncev - postane Slovenec leta.« A v tej njegovi izjavi je kar nekaj resnice (sam se, mimogrede, z izborom globoko strinjam). Njegovi »tekmeci« v glasovanju za naziv Osebnost leta (to so bili med drugim Danilo Türk, Borut Pahor, Boris Pahor, Spo-menka Hribar, Andrej Rozman - Roza, Janez Hočevar -Rifle, Tina Maze, Petra Majdič, Matjaž Kek, Mitja Petkovšek ...) se v nacionalnih medijih pojavljajo bistveno več kot
Dejan, ki pozornost večinoma pritegne dva- ali trikrat na leto, ko ima profesionalni dvoboj najvišjega ranga (to velja za zadnja leta, pred tem smo o njegovih dvobojih obširno pisali le v Štajerskem tedniku, v nacionalnih so bili omenjeni kot športne novičke). A še enkrat več se je izkazalo, da ljudi na dolgi rok ne moreš prepričati le z obljubami, ampak morajo za besedami stati konkretna dejanja. Zagotovo ne moremo v isti koš dajati vseh zgoraj omenjenih, a Dejan iz te množice izstopa prav z dejanji, ki trdno spremljajo njegove izjave. Do vsega v življenju se je prebil s trdim in predvsem poštenim delom: prav nič mu ni bilo podarjenega, kvečjemu se je moral za nekatere stvari boriti bolj kot večina drugih. Da je njegovo zgodbo spoznala širna Slovenija, gre velika zasluga piscu njegove biografije Esadu Babačiču, ki je Dejanovo življenjsko zgodbo prelil na papir, Slovenci pa so jo vzeli za svojo. V časih, ko hočejo slovenski politiki sosedsko pomoč enačiti z delom na črno (!!!), lahko Slovenci v Dejanu Zavcu vidijo konkretno osebo, ki je kljub uspehom in slavi, ki ga spremlja, ostal takšen, kot je bil: preprost, dostopen, pripravljen na klepet, šalo, stisk rok, kavico s prijatelji...
Da bi ga le posnemalo čim več Slovencev .
Jože Mohorič
Nogomet • Labod Drava
V modrem Aleš Čeh in Igor Perkovič
Ptujski drugoligaš se je v tem tednu okrepil s kar dvema odličnima nogometašema; k Labodu Dravi sta namreč pristopila Aleš Čeh in Igor Perkovič. Aleš Čeh je nogometno pot začel na Ptuju, nazadnje pa je uspešno branil barve Nafte. Ker se z Lendavčani ni dogovoril za nadaljnje sodelovanje, je bila najbolj logična izbira povratek v matični klub, kar se je dejansko zgodilo. Aleš je za ptujski klub izjemna okrepitev, saj gre za zelo izkušenega igralca, ki je v vsaki ekip, kjer je doslej igral, dajal ton igri. Po Tomažu Murku, ki bo odslej igral za Aluminij, je to že drugi igralec prvoligaške Nafte, ki bo igral v klubu z naše bližine.
Kar nekaj časa se je šušljalo tudi o Igorju Perkoviču kot o morebitni novi pridobitvi ptujskega nogometnega kluba, sedaj pa o tem ni več nobenega dvoma. Ta odlični nogometaš sredine igrišča, ki je nazadnje igral v Avstriji, je namreč najnovejša okrepitev Laboda Drave.
Kljub ne ravno najboljšim (finančnim) razmeram v klubu, se s ptujskimi modrimi dogovarja še en uveljavljen pr-voligaški igralec: Slaviša Dvo-rančič. Gre za klasičnega napadalca, ki naj bi zapolnil vrzel po odhodu Ivana Fireja v Celje. Dvorančič je sicer stari znanec slovenskih nogometnih zele-
\
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ceh je izjemna okrepitev za ptujski klub pred spomladanskim delom sezone v 2. SNL.
nic, nazadnje pa je prav tako kot Čeh in Murko igral v Lendavi. Če bo ta odlični napadalec, ki je prejšnjo soboto praznoval 32. rojstni dan, tudi dejansko okrepil vrste ptujskega kluba, pa je v tem trenutku še preura-njeno govoriti.
Veselic v Avstrijo
Sprememba pa se je v ekipi
Laboda Drave zgodila tudi v smeri odhodov, saj se je v tujino, natančneje v avstrijskega tretje-ligaša Allerheligen, podal Uroš Veselič, s katerim so sicer potekali pogovori o nadaljevanju sodelovanja, vendar se je mladi napadalec odločil, da bo svojo srečo raje poiskal drugje.
Sicer pa treningi nogometašev Laboda Drave potekajo nemoteno, na sporedu so vsak
dan, trener Bojan Špehonja in njegov pomočnik Milenko Potočnik svojim varovancem namenita le prosto nedeljo. Vrstijo se tudi prijateljske tekme, po četrtkovi z Mariborom je naslednje srečanje planirano s celjskim prvoligašem 5. 2., ni pa izključeno, da se bodo vmes dravaši pomerili še s kakšno drugo ekipo.
tp
Atletika • Svetovno prvenstvo invalidov
Majcen Ljubičevi bron v metu diska
V	mestu Chris Chrurch v Novi Zelandiji potekal svetovno atletsko prvenstvo športnikov invalidov. Na njem je svoj prvi nastop uspešno opravila članica AK Cestno podjetje Ptuj Tatjana Majcen Ljubič. V metanju diska je naša atletinja osvojila odlično tretje mesto. Njen rezultat je bil 16,13 metra, s čimer je kar za 78 centimetrov izboljšala osebni rekord. To je bila tudi njena osnovna želja pred odhodom, takšne mete je napovedal tudi njen trener Gorazd Rajher.
V	noči na četrtek pa smo iz Nove Zelandije dobili še eno dobro informacijo: Tatjana je v svoji drugi disciplini, metanju kopja, osvojila odlično peto mesto. Tudi v tej disciplini je izboljšala svoj osebni rekord, saj je kopje pristalo pri 14,17 metra. Sedaj našo paraolimpijko čaka v Chris Churchu le še nastop v njeni paradni disciplini - suvanju krogle.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič je na atletskem svetovnem prvenstvu invalidov v Novi Zelandiji osvojila medaljo v metu diska.
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Dostojen odpor pomlajenih Ptujčank
ZRK Mercator Ten-zor Ptuj - GEN-I Zagorje 26:33 (13:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 11, Majcen 1, Ko-rotaj 4, Ciora 3, Močnik, Žunec, Bol-car 1, Žiher, Sivka 5, Neubauer, Tum-pej, Borovčak, Kovačič B., Kovačič A. 1, Ivančič. Trener: Nikola Bistrovič
Domačinke so po burnem tednu (nekaterim igralkam je bil očitan slab pristop do igre) favorizirane Zagorjanke pričakale brez izkušenih Prapo-tnikove in Strmškove, ki sta za nedoločen čas suspendirani s strani kluba. Priložnost so zato dobile številne mlade igralke, na katere v klubu računajo, da bodo v bodočnosti hrbtenica ekipe. Gostje so sicer povedle, vendar pa so Ptujčanke (le-te so se predstavile v novih dresih) pokazale, da bodo tokrat drago prodale svojo kožo. Večino prvega dela igre so Zasav-ke, ki premorejo za slovenske razmere zelo močno zasedbo (Astipanova, Ljubas, Irman, Okleščen, Kikanovič, manjkala je le Ovnova) vodile za 3 ali 4 zadetke. Občasno so se jim domačinke, pri katerih sta od mladenk s klopi največ priložnosti dobili Ajda Kovačič, ki je celo dosegla zadetek, in Kaja Žunec, približale le na dva zadetka razlika. Nekaj prehitro zaključenih napadov varovank Nikole Bistroviča v sami končnici prvega dela pa je povzročilo, da so gostje na odmor odšle s prednostjo 13:18.
Ptujčank pet zadetkov razlike v prid Zagorjank ni zmedlo, saj so tudi drugi polčas pričele pogumno in gostjam niso dopustile, da bi se sprehodile do
1. A SRL ZENSKE
REZULTATI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I 26:33 (13:18), Veplas Velenje - Krka 20:30 (7:15), Celje Celjske mesnine - Casino Izola 25: 23 (14:12), Žalec -Krim Mercator 31:37 (13:17).
1.	KRIM MERCATOR 15	15	0	0 30
2.	ZAGORJE GEN -I 13	10	2	1 22
3.	OLIMPIJA 12	7	1	4	15
4.	KRKA 12	7	1	4	15
5.	MER. TENZOR PTUJ 14	7	0	7	14
6.	CELJE C. MESNINE 12	6	0	6 12
7.	CASINO IZOLA 14	5	0	9	10
8.	VEPLAS VELENJE 13	5	0	8 10
9.	PIRAN 12	3	0	9	6
10.	M. AJDOVŠČINA 12 3 0 9 6
11.	ŽALEC	13 1 0 12 2
Foto: Črtomir Goznik
Mlajše igralke ekipe Mercator Tenzor Ptuj so dobile v sredo več priložnosti za igro.
zmage. Za prikazano v sredo si dekleta v rdečih dresih zares zaslužijo vse čestitke, predvsem to velja za igro v obrambi, v napadu pa se še pozna in vidi, da kar nekaj igralk še ne premore dovolj prvoligaške kilometrine, toda časa za popravo napak bo ob primernem nadaljevanju še več kot dovolj. Zagorjanke, ki so si pred tekmo verjetno mislile, da bodo na Ptuju slavile z ogromno razliko, so se morale pošteno spotiti, da so prišle do kljub vsemu zaslužene zmage. Šele v zadnji tretjini tekme, ko so ekipi Mercator Tenzorja nekoliko pošle moči in v napadu moštvo ni zadelo kar 7 minut, so gostje v
42. minuti ušle na 18:25. Toda nepopustljivost Ptujčank, dobra predstava v obrambi ter nekaj hitrih zadetkov napadu je botrovalo, da je bila prednost varovank stratega Zagorja Bojana Voglarja v 53. minuti le še 3 zadetke. Vrag je takrat očitno
odnesel šalo, zato so z agresivnejšo igro fizično močnejše in bistveno izkušenejše Zasavke le prišle do varne prednosti in zmage, končni izid je bil 26:33, kar je bila izenačena najvišja prednost Zagorjank na tekmi.
tp
Ana Mihaela Ciora, roko-metašica Mercatorja Tenzorja: »Škoda za ta poraz, ki je že tretji v nizu. Verjetno lahko govorimo o krizi. Prikazale smo všečno igro, kljub temu pa moram povedati, da sta se nam poznali Martina (Strmšek op. a.) in Nastja (Prapotnik op. a.), ki ju ni bilo. Sicer pa je to odločitev trenerja; zakaj se je tako odločil, ne vem. So se pa na tem srečanju naše mlade igralke potrudile in dokazale, da lahko na njih v bodoče računamo. Zadnji dogodki so prav gotovo vplivali na ekipo, name osebno precej, drugače pa je treba delati naprej in iti sproščeno v Piran, kjer nas čaka težka tekma, vendar bomo igrale na zmago.«
Ze v soboto s Piranom
Prvenstvo se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Že v soboto bodo namreč ptujska dekleta ponovno odpotovala na slovensko Obalo, kjer se bodo v 15. krogu pomerila z ekipo Pirana. Letos sta se moštvi enkrat že pomerili, na Ptuju pa so slavile domačinke z 28:26, z devetimi zadetki pa je takrat blestela prav Ciora. Pirančanke sicer ne premorejo igralke, ki bi individualno izstopala, so pa zato močne kot kolektiv. Toda če bo gostujoča vrsta prikazala takšno igro kot proti ekipi iz Zagorja, se ekipa Mercator Tenzorja nima ničesar bati. Ključ do uspeha tiči predvsem v igri v obrambi in kljub temu da bodo igralke iz Štajerske verjetno še vedno oslabljene za Prapotnikovo in Strmškovo, lahko iz slovenske Istre ob primernem pristopu pričakujemo pozitivne vesti.
Brežice so letos enkrat že padle
Rokometaši Drave iz Ptuja se po premoru vračajo na sceno. Že danes, v petek, se bodo ob 19.30 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju v 12. krogu 2. rokometne lige vhod pomerili z ekipo Brežic. Ptujčani so se z omenjeno ekipo letos že pomerili, v Brežicah pa smo videli dvoboj mačke z mišjo, saj so gostje iz Štajerske slavili kar 28:38. Tudi tokrat v ptujskem klubu pričakujejo zmago. Zmago, ki bi bila prva za novega trenerja Ladislava Saba, ki je med prvenstvenim premorom nasledil Milana Baklana. Sabu pri delu pomaga največja igralska avtoriteta v ptujskem klubu Robert Bezjak, ki pa bo še naprej navduševal tudi na parketu. Največja hiba Drave je bila do sedaj nedvomno igra v obrambi, čemur v zadnjem času posvečajo največ pozornosti na treningih. V rokometu namreč vse izhaja iz dobre obrambe: če je le-ta prava, potem je veliko lažje tudi v napadu. Pred srečanjem z Brežicami v domači vrsti ni težav s poškodbami ali boleznimi. Še največ jih ima novi trener Sabo, ki je zbolel, namesto njega je ekipo med tednom vodil Bezjak. Kljub temu da se dravaši zavedajo, da so boljši, v ekipi ni prisotnega podcenjevanja, saj se ekipa zaveda, da lahko to moštva stane zmage, česar pa si v ptujskem klubu nikakor ne želijo.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Ormožani v generalki proti Čakovcu in Celju
Rokometaši Jeruzalema bodo priprave na drugi del sezone zaključili s pripravljalnima tekmama proti Čakovcu in Celju. To bosta zadnji preizkušnji varovancev trenerja Aleša Filipčiča pred zaostalo tekmo 10. kroga 1. A-lige, ko se bodo v sredo, 2. februarja, doma pomerili proti vodilnemu Gorenju.
Tekma proti Čakovcu je na sporedu v petek, 28. 1., ob 18.30 v Športni dvorani na Hardeku, v soboto ob 11.30 pa Ormožani gostujejo v Golovcu pri Celju. Zanimivo, da so v pripravljalnem obdobju prav rokometaši Čakovca edini zadali poraz Ormožanom.
Marko Bezjak v Ormožu, Gorenšek pod vprašajem
V sredo, 2. februarja, ob 19. uri na Hardek prihaja Gorenje z Ormožanom Markom Bezjakom, ki odlično igra za vodilno moštvo lige ter si pridno nabira točke za odhod v tujino. Velenjčani so v dosedanjem delu sezone v prvenstvu zmagali kar 15 tekem zapored in suvereno s 30 točkami vodijo pred Cimosom, ki je pri 25 točkah. Ormožani so trenutno na 9. mestu z 12 točkami. Po besedah trenerja Filipčiča in njegovih varovancev še naprej
glavni cilj ostaja obstanek v ligi. Ekipo sta zapustila Boštjan Špegel ter Dejan Kukec in najbrž Miha Gorenšek, ki se še zdaj ni izjasnil glede nadaljevanja igranja v dresu Jeruzalema. Gorenšek bi še kako prav prišel Ormožanom, ampak glede na vse pripetljaje Celjana in ob trdem delu domačih rokome-tašev je še najboljša rešitev, da se ormoški klub zahvali Goren-šku za sodelovanje. Razen če se želi novi trener opeči, kot se je pred njim z Gorenškom Saša Prapotnik. Edini novi obraz v dresu Jeruzalema je Aleš Šišma-novič, ki je nazadnje nosil dres 1. B-ligaša iz Sevnice.
UK
Še štiri domače tekme
Razpored tekem do konca rednega dela:
10. krog: Jeruzalem - Gorenje Velenje
17.	krog: Cimos Koper - Jeruzalem
18.	krog: Jeruzalem - Krka Novo mesto
19.	krog: Šmartno - Jeruzalem
20.	krog: Jeruzalem - Branik Maribor
21.	krog: Gorenje Velenje -Jeruzalem
22.	krog: Jeruzalem - Trimo Trebnje
Rokomet m SP na Švedskem
Napoved finala: Danska - Francija
To finale sem si sam želel pred začetkom SP na Švedskem in glede na razplet bi se lahko izteklo po mojih željah. Ne verjamem, da bi Španci lahko ugnali Dance in Švedi Francoze, čeprav je v polfinalu vse mogoče.
Danska - Španija; naš tip: 1
Španija me na tem prvenstvu v predtekmovanju ni navdušila, vendar je odlično stopnjevala formo in v drugem delu nanizala tri gladke zmage: Norveška 32:27, Islandija 32:24, Madžarska 27:23. Španski trener Valero Rivero je še enkrat več dokazal, da je eden izmed najboljših rokometnih strokovnjakov na svetu. V španskem dresu navdušujeta hitra Chema Rodriguez in Canellas, presenetljivo uspešen je Iker Romero, na črti največ težav nasprotniku povzroča izjemen krožni napadalec Aguinagalde. Vseeno v paru Španija - Danska dajem prednost slednjim, ki so zaenkrat na tem SP pokazali največ. Danci igrajo hitro, atraktivno in z malim številom tehničnih napak. Glede na njihov način treniranja in igranja je jasno, da v Sloveniji vse bolj zaostajamo za modelom igre, ki prinaša uspeh. Med glavnimi nosilci danske igre so mladi ro-kometaši, ki se jih odlično spomnim z mladinskega SP 2007 v Makedoniji. Fantje so neverjetno napredovali in to so bombarder Mikkel »Monkey« Hansen (1987), odlični krožni napadalec in nosilec danske obrambe Henrik Toft Hansen (1986), vratar Niklas Landin (1988), krožni napadalec Nikolaj Koch Hansen (1986) in najmlajši Rasmus Lauge (1991). Ekipa, ki bo zagotovo v vrhu svetovnega rokometa še vrsto let. Naš tip za uvrstitev v finale je Danska.
Francija - Švedska; naš tip: 1
Razen remija proti Španiji so Francozi na poti v polfinale zmleli vse svoje nasprotnike. Proti Norveški pa so pokazali, da so tudi oni ranljivi, saj jim mreže Norvežanov ni uspelo zatresti celih 13 minut. Takšnega posta si četa 53-letnega Cla-uda Oneste zagotovo ne bo privoščila v zadnjih dveh tekmah. Francozi se lahko ob odlični obrambi pohvalijo z najboljšim vratarskim dvojcem na SP, ki ga tvorita Thierry Omeyer in
Daouda Karaboue. Prvi zvezdnik galskih petelinov ostaja Nikola Karabatic, pozna pa se odsotnost poškodovanih Daniela Narcissa in Guillaumea Gilla. Švedi bi se težko uvrstili med najboljšo četverico, če prvenstvo ne bi potekalo na Švedskem. Gostitelji so izkoristili domači teren in predvsem slabosti Hrvatov in Poljakov. Prvo ime Švedov je srednji zunanji Dalibor Doder, sledi mu presenečenje prvenstva, šele 21-letni Kim Ekdahl Du Rietz. V boju za kolajne bo pomembno vlogo odigral tudi izjemen vratar Johan Sjostrand (1986), ki je tudi pred tremi leti igral vidno vlogo na mladinskem SP v Makedoniji. V tem paru precej bolj verjamem Franciji.
Končni vrstni red - naša napoved:
1. Francija, 2. Danska, 3. Švedska, 4. Španija.
Eksplozija mladih rokometašev
V	ospredje vse bolj prihaja nova generacija rokometašev in tistim starejšim od 30 let je vse huje. Pri novem valu prevladuje fizična moč in odlične atletske sposobnosti. Skandi-navci že vrsto let poleg treningov rokometa organizirajo treninge atletike, gimnastike in koordinacije. Še en dokaz več, zakaj Slovenci spadamo v srednji svetovni rokometni razred, če sploh spadamo ali si spet mečemo pesek v oči. Tudi v Sloveniji bo treba narediti korak naprej, če želimo vsaj do neke mere enakovredno tekmovati s svetovno rokometno elito.
V	eksplozijo mladih roko-metašev spada poleg zgoraj omenjenih še nekaj mladeni-čev, ki bodo zagotovo zaznamovali rokometno prihodnost: William Accambray (Francija
-	1988), Arnaud Bingo (Francija - 1987), Sven Soren Christophersen (Nemčija - 1985), Patrick Groetzki (Nemčija
-	1989), Uwe Gensheimer (Nemčija - 1986), Aron Pal-marsson (Islandija - 1990), Wael Jallouz (Tunizija - 1991), Domagoj Duvnjak (Hrvaška -1988), Manuel Štrlek (Hrvaška
-	1988), Momir Rnic (Srbija -1987), Niclas Ekberg (Švedska
-	1988), Oscar Carlen (Švedska
-	1988), Seung Do Na (Južna Koreja - 1990), Diego Simonet (Argentina - 1989) ...
In kje smo tukaj mi?
Uroš Krstič
Futsal m Liga U-21 vzhod
Liga U-21 vzhod
REZULTATI 8. KROGA: Litija -ABA Roletarstvo Ptuj 8:1 (2:0), Viktorbit eBlagajna - Weber 7:4 (2:2), Ratitiovec - Sevnica 4:4 (2;2), Do-bovec Trgovine Jager - Slovenske gorice 2:1 (1:0).
1.	DOBOVEC JAG. 9 9 0 0 58:17 27
2.	VIKTORBIT 8 6 0 2 42:34 18
3.	LITIJA 9 5 0 4 31:26 15 4 ABA ROL. PTUJ 8 3 0 5 29:35 9
5.	SLOV. FORICE 8 3 0 5 29:42 9
6.	SEVNICA 8 2 2 4 28:34 8
7.	WEBER 8 2 0 6 40:49 6
8.	RATITOVEC 8 1 2 5 27:47 5
Litija - Aba
Roletarstvo Ptuj
8:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Bučar (11), 2:0 Osredkar (12), 3:0 Bučar (24), 4:0 Gavrič (29), 5:0 Zečiri (32), 6:0 Bučar (34), 6:1 Simonič (36), 7:1 Begič (39), 8:1 Gavrič.
ABA ROLETARSTVO PTUJ: U. Simonič, R. Kovačec, D. Čuš, M. Svržnjak, G. Krajnc, K. Brumen, P. Vnuk, T. Toplak, P. Petek, B. Petrovič, D. Bratušek.
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh državni prvak med dvojicami
DP U-18
Na Otočcu je od 22. do 26. januarja potekalo državno prvenstvo za igralke in igralce do 18. leta starosti. TK Terme Ptuj je imel na turnirju šest predstavnikov.
Nuša Lisjak in Blaž Kocjan sta izpadla v kvalifikacijah, v glavnem delu žreba pa so nastopili Marina Baklan, Jan Lah, Urh Krajnc Domiter (1. krog) in Samo Vršič (2. krog). Marina je v 1. krogu izgubila v treh nizih, fantje pa so vsi izgubili z nosilci.
Izjemen rezultat pa je med dvojicami uspel Urhu Krajnc Domitru, saj je v paru z Benjaminom Belišem (Slovenj Gradec) postal državni prvak. Omenjena dvojica je premagala vse ovire, v finalu je gladko ugnala 1. nosilca, Blaža Bizjaka
in Jana Romiha (AS Litija, Slovan Ljubljana) z rezultatom 6:2, 6.0.
OP Branika MB U-14
Na igriščih TK Branik Maribor je potekalo odprto prvenstvo za igralce U-14. Izmed igralcev TK Terme Ptuj je najboljši rezultat dosegel Martin Domanjko, ki se je na B-tur-nirju uvrstil v četrtfinale, pri tem pa premagal tudi 6. nosilca, Matica Rutarja iz Radomelj. V 2. krogu istega turnirja je klonil Blaž Bezjak, v 1. krogu pa Tomaž Petrovič. Slabše od pričakovanj se je tokrat odrezal Sven Lah, ki je bil na A-turnir-ju 3. nosilec, a je v 1. krogu izgubil 4:6, 4:6 z Blažem Gvard-jančičem (Z klub). V zadnjem krogu kvalifikacij za A-turnir je obstal Blaž Murko.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj) se je na Otočcu z Benjaminom Belišem okitil z naslovom državnega prvaka med dvojicami.
Košarka • Turnir U-10
Ptujčani še naprej nepremagani
Košarkaški klub Maska Ptuj je bil organizator prvega izmed treh turnirjev drugega dela državnega prvenstva za generacijo igralcev do desetega leta starosti, na katerem sta ob domačem klubu zaigrala še KK Rogaška Cristal in KK Vojnik. Mladi ptujski košarkaši so prvi del tekmovanja zaključili s samimi zmagami in tudi v tem drugem delu so vpisali dve novi. Približno petdeset gledalcev je videlo glede na starostno skupino dobro košarko. Igralo se je po pravilih male košarke, kar pomeni, da je koš na višini 260 centimetrov, igra se standardno pet na pet, časovno pa tekme trajajo štiri četrtine po 8 minut. V tem času so igralci Košarkaškega kluba Maska Caffe Ptuj gostom iz Rogaške Slatine nasuli 52 točk, igralcem Vojnika pa 36. To ponovno dokazuje, da mladi pod vodstvom trenerja Dušana Luba-ja dobro delajo.
Med strelci sta na prvem turnirju iz domače ekipe izstopala Žiga Lu-baj, ki je dosegel na dveh tekmah
skupno 30 točk, in Jaki Kovač, ki je dal 24 točk. V generaciji U-10 ptujskega kluba igrajo v glavnem otroci, ki so stari v povprečju šele devet let. Če bodo na naslednjih dveh turnirjih dosegli le še eno zmago, se bodo uvrstili med pet najboljših ekip v Sloveniji v svoji starostni skupini. Ta rezultat lahko z dobro igro potrdijo že na naslednjem turnirju v Vojniku, kjer pa bo ptujska ekipa vsekakor želela nadaljevati dobre rezultate in ostati nepremagana v letu 2011.
Rezultati:
KK Maska Caffe Ptuj - KK Rogaška Cristal 52:43
KK Maska Caffe Ptuj: Lubaj 18, Kovač 14, Godicelj 4 , Moran, Jurak 4, Polanec 4, Koprivc 3, Ciglar 3, Ne-žmah 2.
KK Maska Caffe Ptuj - KK Vojnik 36:20
KK Maska Caffe Ptuj: Lubaj 12, Kovač 10, Ciglar 5, Godicelj 4, Ko-privc 3, Polanec 2.
DB
Judo • DP za člane in članice
Najuspešnejši Sankaku, Urška druga
V nedeljo, 23. 1., je v Slovenski Bistrici potekalo državno prvenstvo za člane in članice. Na njem je nastopilo skupno 115 tekmovalcev. Največji uspeh so dosegli člani in članice judo kluba 'Z dežele Sankaku, saj so osvojili kar 7 naslovov državnih prvakov. Dva naslova je osvojil ljubljanski Bežigrad, po enega pa Duplek, Koper, Impol, Železničar in Olimpija. Organizatorji iz JK Impol so tekmovanje dobro pripravili, vseskozi pa je bila na tekmovanju prisotna ipon.tv, ki je skrbela za prenos tekmovanja v živo.
Zelo solidno so se odrezali tudi tekmovalci in tekmoval-
Rezultati, članice:
do 48 kg: 1. Anja Štangar (Olimpija); do 52 kg: 1. Petra Nareks (Sankaku); do 57 kg: 1. Vesna Bu-kič (Sankaku); do 63 kg: 1. Urška Žolnir (Sankaku), 3. Tanja Kociper (Gorišnica); do 70 kg: 1. Raša Sraka Vukovič (Bežigrad); do 78 kg: 1. Anamari Klementina Velenšek (Sankaku); nad 78 kg: 1. Lucija Polavder (Sankaku), 2. Urška Urek (Drava Ptuj).
Člani:
do 60 kg: 1. Matjaž Trbovc (San-kaku); do 66 kg: 1. Rok Dragšič (Sankaku); go 73 kg: 1. Tadej Čeh (Duplek), do 81 kg: 1. Aljaž Sedej (Bežigrad), 2. Tadej Mulec (Duplek), 9. Daniel Janžekovič (Drava Ptuj); do 90 kg: 1. Igor Spasojevič (Koper); do 100 kg: 1. Primož Ferjan,
2.	Žiga Unuk (oba Impol), 7. Andrej Čuš, 9. Damjan Ljubec (oba Drava Ptuj); nad 100 kg: 1. Mitja Jenuš (Železničar), 2. Vito Dragič (Impol),
3.	Damjan Fras (Gorišnica), 5. Nejc Kučan, 7. Jure Šegula, 9. Tadej Bu-tolen (vsi Drava Ptuj).
inatirâlo'fnicj?
»rovalna družba à
3S|
«i ar
o/a
Urška Urek (JK Drava Ptuj) je na članskem DP stopila na drugo stopničko, za Lucijo Polavder.
ke ptujske Drave in Gorišnice. Urška Urek je v finalu super težke kategorije izgubila v parterju z vzvodom proti tretji iz zadnjih olimpijskih iger Luciji Polavder. Tretji mesti sta osvojila Damjan Fras in Tanja Kociper iz Gori-šnice. Izkazali so se še Nejc Kučan s petim ter s Andrej Čuš in Jure Šegula s sedmim mestom, vsi iz ptujske Drave. Na državnem prvenstvu so nastopili vsi najboljši slovenski judoisti, z izjemo poškodovanih Ceraja in Imamovica. Polna bistriška dvorana je tokrat dala velik navdih mlajšim judo-istom, ki so v več kategorijah presenetili nekatere favorite. Med judoistkami je reprezen-tantko Vršičevo iz Dupleka presenetila Anja Štangar, med judoisti pa so se mladi Adrian Gomboc, Tadej Mulec, Mihael Žgank in Žiga Vnuk uvrstili
celo v finale v svojih kategorijah. Tadej Čeh je v kategoriji do 73 kg v polfinalu ugnal re-prezentanta in olimpijca Saša Jereba iz ljubljanske Olimpije, v finalu pa še reprezentanta iz ljubljanske Šiške.
Področno prvenstvo OS
V soboto, 22. 1., je bilo v Beltincih področno prvenstvo OŠ v judu. Zajemalo je področje pomurske in podravske regije ter Maribora. V konkurenci 110 tekmovalcev se je tekmovanja udeležilo tudi 14 tekmovalcev iz OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič, OŠ Hajdina ter OŠ Juršinci.
Rezultati:
OŠ Ljudski vrt:
-	Mihaela Vugrin - 1. mesto
-	Jure Lesjak- 1. mesto
-	Alen Pihler- 3. mesto
-	Luka Pihler- 4. mesto
OŠ Olge Meglič:
-	Tine Čeh - 3. mesto
-	Rene Kolar- 5. mesto
OŠ Hajdina:
-	Blaž Peklič- 2. mesto
-	Nika Šlamberger- 2. mesto
-	Luka Šlamberger- 3. mesto
-	Jan Hodžar- 3. mesto
-	Kevin Kondrič- 5. mesto
OŠ Juršinci:
-	Niko Cilenšak- 3. mesto
-	Deivis Kajnih - 5. mesto
-	Alen Marin - 5. mesto
Sebi Kolednik
Mladi judoisti iz OS Ljudski vrt, Olge Meglič, Hajdina in Juršinci
Košarka • P.A.R.K.L.
Pragersko in KPŠ še brez poraza
V 1. košarkarski ligi P.A.R.K.L. se je z odigranim 7. krogom zaključila prva polovica prvenstva. Pragersko končuje prvi del na vrhu brez poraza, sledi ekipa Vinag MCApro. Zelo zanimiv boj se v prihodnje obeta v spodnjem delu lestvice.
Nekoliko nesrečen poraz v prejšnjem kolu očitno ni škodoval ekipi iz Cirkovc. »Tiskarji« so tokrat v domači dvorani z zmago nad ekipo Starše 1 prekinili niz šestih porazov in tako jasno dali vedeti, da se v boju za obstanek še zdaleč niso predali. Pri eni sami zmago po prvem delu ostaja ŠD Kidričevo, ki prvega uspeha v prejšnjem krogu ni nadgradilo pri ekipi Starše 2. Igralci druge ekipe
Starš so bili boljši in se s tem povzpeli v zgornji del lestvice. Brez presenečenj sta minili tudi tekmi obeh vodilnih ekip. Pragersko je v Majšperku zabeležilo visoko zmago in tako zaključilo prvo polovico tekmovanja s popolnim izkupičkom sedem zmag. Šest zmag po prvem delu ima ekipa Vinag MCApro, ki je v derbiju kroga na Hajdini premagala domače Good Guyse. Obe vodilni ekipi se bosta v velikem derbiju kroga pomerile v naslednjem 8. krogu.
Zanimivo je v teh dneh tudi na drugoligaških igriščih. Že pred zadnjima dvema krogoma je jasno, da tekmovanja v »play-offu« ne bosta nadaljevali eki-
pi Mizarstvo Vuk in Veterani. Presenečenje zadnjih tednov je ekipa Črešnjevca, ki je tokrat v podaljšku presenetila še Rače in si s tem skoraj že zagotovila mesto v končnici. Naziv najboljše ekipe 2. lige je še naprej trdno v rokah Kluba ptujskih študentov. »Študentje« so v preteklem tednu zabeležili kar dve zmagi in zasluženo ostajajo edina neporažena ekipa v 2. li-gaški konkurenci.
1. liga
REZULTATI 7. KROGA: KK Starše 2 - ŠD Kidričevo 84:69 (18:16, 25:13, 20:16, 21:24), 0ptika Pelikan ŠDM - KK Pragersko 46:82 (12:15, 9:19, 11:22, 14:26), TED ŠD Cir-kovce - KK Starše 1 83:67 (24:13,
Ekipa ŠD Kidričevo
16:19, 14:17, 29:18), Good Guys -Vinag MCApro 63:78 (19:19, 11:8, 16:27, 17:24).
1.	KK PRAGERSKO	7 7 0 14
2.	VINAG MCAPRO	7 6 1 13
3.	GOOD GUYS	7 4 3 11
4.	KK STARŠE 2	7 4 3 11
5.	OPTIKA PELIKAN ŠDM 7 3 4 10
6.	KK STARŠE 1	7 2 5 9
7.	ŠD KIDRIČEVO	7 16 8
8.	TED ŠD CIRKOVCE 7 1 6 8
2. liga, skupina A
REZULTATI 8. KROGA: Mizarstvo Vuk ŠDM - KMO Dornava 67:81 (13:21, 18:19, 19:24, 17:17), KK Rače - Črešnjevec 87:93 (18:26, 23:19, 19:15, 19:19, 8:14) - po podaljšku.
ZAOSTALA TEKMA 5. KOLA: KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora 66:35 (19:1, 24:15, 12:19, 11:0).
1.	KMO DORNAVA	6	5 1	11
2.	KK RAČE	6	4 2	10
3.	ŠD PTUJSKA GORA	6	4 2	10
4.	ČREŠNJEVEC	7	2 5	9
5.	MIZARSTVO VUK ŠDM	7	16	8
2. liga, skupina B
REZULTATI 8. KROGA: KK Ade-cco - Klub ptujskih študentov 45:61 (15:6, 16:18, 8:15, 6:22), ŠD Nova vas - Pragersko veterani 77:74 (21:18, 9:19, 21:16, 26:21).
ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Pragersko veterani - Klub ptujskih študentov 66:85 (13:19, 18:14, 16:21,19:31).
1.	KUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV6 6 0 12
2.	KK ADECCO	7 3 4 10
3.	PRAGERSKO VETERANI 6 3 3 9
4.	ŠD NOVA VAS	5 3 2 8
5.	VETERANI	6 0 6 6
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Leskovec
Želja kluba: uvrstitev med prvih pet
Nogometaši Leskovca so bili v jesenskem delu prvenstva v 2. ligi MNZ Ptuj prijetno presenečenje. Verjetno bi bili rezultati še boljši, če bi lahko igrali doma, pred svojimi privrženci. Tega niso mogli, saj so igrišče v Leskovcu obnavljali - podaljšali in razširili in bo po vsej verjetnosti nared šele ob zaključku letošnje sezone.
Razveseljivo je, da je ekipa mlada in perspektivna, vodi pa jo prav tako mlad trener Martin Železnik, ki ob tem še igra. Prvi del tekmovanja je takole ocenil: »Jesenski del je bil pozitiven, saj smo se uvrstili v sredino lestvice, kar smo si pred pričetkom prvenstva tudi želeli. Ekipo smo oblikovali samo z domačimi igralci, kar se je izkazalo za dobro. Videlo se je, da smo na tekmah prava 'klapa', kar veliko pomeni. Fantje so glede na prejšnje sezone vzeli delo precej resno ter sebi in navijačem dokazali, da zmorejo več. Menim, da če bi imeli boljše pogoje za treninge, bi lahko osvojili kakšno točko več. V Leskovcu so namreč prejšnje, staro igrišče razširili in podaljšali, uredili namakalni sistem ter posejali travo, tako da so
NK Leskovec
treningi potekali ob igrišču in na malonogometnem igrišču. Vse domače tekme smo odigrali na igrišču NK Videm, ki se mu zahvaljujem za korekten odnos, dobrega sodelovanja pa si želim tudi v bodoče.«
Kljub temu da je še daleč do nadaljevanja prvenstva, pa nam je Martin Železnik predstavil še svoja in klubska pričakovanja v
Bowling • Podjetniška liga
Ekipa MO Ptuj v derbiju zelo zbrana
V začetku tedna se je začela podjetniška liga pomlad 2011, v kateri letos nastopa 13 ekip. Nova je ekipa Boxmark team, v kateri je prijavljenih sedem simpatičnih deklet: Karolina Kekec, Martina Jan-žekovič, Suzana Marin, Sonja Veler, Adrijana Šilak, Danijela Kostanjevec in Mojca Majerič. V prvem krogu so sicer ostala brez točke, vendar so bili temu zelo, zelo blizu ... Največje presenečenje 1. kroga je sicer pripravila ekipa MO Ptuj (najboljši ekipni rezultat kroga), ki je visoko ugnala Tames. Slednja v tem dvoboju zares ni imela sreče, saj so »ob-činarji« dosegli precej minimalnih posamičnih zmag (med deseterico najboljših posameznikov imajo dva igralca, podobno kot MO Ptuj). Ekipa DaMoSSa je dosegla zmago s samo tremi igralci; Silvo Strauss in Andrej Vajda sta zmagala po štirikrat. To je uspelo tudi najboljšemu posamezniku kroga, Črtomirju Go-zniku (Radio-Tednik Ptuj), ki brani naslov najboljšega igralca lige.
Rezultati 1. kroga: Tames - Mestna občina Ptuj 1:7, Saška bar -Elektro Maribor 7:1, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj 6:2, Ilkos Candles -Boxmark Team 8:0, VGP Drava - Ra-dio-Tednik Ptuj 5:3, Talum - Podjetje za stanovanjske storitve 4:4. Prosta je bila ekipa MP Ptuj.
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 809, 2. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 789, 3. Silvo Strauss (DaMoSS) 755, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 752, 5. Marko Drobnič (Talum) 738, 6. Robert Šegula (Tames) 722, 7. Bogdan Zelenik (Saška bar) 710, 8. Damijan Plajnšek (MO Ptuj) 699, 9. Aleksander Eržen (PSS) 698, 10. Andrej Trunk (Tames) 687.
1. ILKOS CANDLES	1	2326	8	145,4
2. MESTNA OBČ. PTUJ 1		2765	7	172,8
3. SAŠKA BAR	1	2491	7	155,7
4. DAMOSS	1	1977	6	164,8
5. VGP DRAVA	1	2718	5	169,9
6. TALUM	1	2588	4	161,8
7. PSS	1	2498	4	156,1
8. RADIO - TEDNIK	1	2596	3	162,3
9. ČISTO MESTO PTUJ 1		2133	2	133,3
10. TAMES	1	2726	1	170,4
11. ELEKTRO MB	1	2323	1	145,2
12. BOXMARK TEAM	1	1882	0	117,6
13. MP PTUJ D. O. O. - - -
Pari 2. kroga: ponedeljek, 31. 1., ob 19.00: Talum - VGP Drava, Tames - MP Ptuj d.o.o., Saška bar -Mestna občina Ptuj; torek, 1. 2., ob 19.00: Radio-Tednik Ptuj - DaMoSS, Boxmark Team - PSS, Čisto mesto Ptuj - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Ilkos Candles.
JM
drugem delu: »Priprave na spomladanski del bomo začeli 16. februarja. Odigrali bomo 4 ali 5 pripravljalnih tekem, seveda pa bo veliko odvisno od vreme-
na in od tega, v kakšnem stanju bodo igrišča. Naša želja v drugem delu prvenstva je, da bi se uvrstili med prvih pet ekip.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Boxmark team - novinka v podjetniški ligi
Planinski kotiček
Pohod po Mustrovi poti
Torek, 8. februar
Ponovno je prišel čas, da se odpravimo na Mustrovo pot. Takrat bomo začeli malo drugače: zbrali se bomo ob 9. uri pri gostišču Krona v Cirkulanah. Nato se bomo odpravili proti ŠRC Šumica, kjer bomo imeli postanek z okrepčilom. Nadaljevali bomo po čudoviti poti: sprehajali se bomo po pestri haloški pokrajini z lepimi razgledi, med potjo bo poskrbljeno za pijačo. Po približno treh urah hoje se bomo vrnili v Cirkulane, kjer nas bo čakala zaslužena malica. Pohod bomo izvedli v vsakem vremenu in ga končali v prijetnem druženju ob dobri haloški kapljici.
Start: ob 8.30 na železniški postaji Ptuj ali ob 9.00 pri gostišču Krona v Cirkulanah.
Vrnitev: do 16.00 na železniško postajo Ptuj.
Oprema: pohodniška, glede na vremenske razmere.
Prehrana in pijača: po poti nahrbtnik in KT, za konec ture malica.
Cena: 12 evrov (prevoz, vodenje, napitek, kartonček, značka, malica).
Prijave: pisarna PD Ptuj ali pri vodji izleta (031 694 976, Daniel) do petka, 4. februarja.
Ljubitelji haloških gričev, pohodov in hoje v naravi ste vljudno vabljeni! Za udeležbo na izletu je potrebna plačana članarina za leto 2011. Vodja izleta: Daniel Henghelman
Športni napovednik
Na Ptuju 7. zimski mednarodni turnir za mlade
V soboto in nedeljo, 29. in 30. januarja, bo v športni dvorani Center potekal velik mednarodni nogometni turnir za mlajše kategorije. Na njem bodo nastopile selekcije U-6, U-8, U-10 in U-12, skupno pa je prijavljenih kar 46 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Organizatorji, NŠ Poli Drava Ptuj, vabijo vse ljubitelje nogometa, da si ogledajo srečanja mladih talentov. Razpored tekmovanja: sobota, 29. 1., od 8. ure dalje - U-8 (12 ekip); sobota, 29. 1., od 14. ure dalje - U-10 (12 ekip); nedelja, 30. 1., od 8. ure dalje - U-6 (10 ekip); nedelja, 30. 1., od 14. ure dalje - U-12 (12 ekip).
Tečaj za nove sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj obvešča vse, ki bi želeli pridobiti naziv nogometni sodnik In se poskusiti v tej vlogi ter posledično ostati v nogometu tudi po končani Igralski karieri, da bodo v mesecu februarju organizirali tečaj za nove sodnike. Le-ta se bo pričel v četrtek, 17. februarja 2011, ob 18. url v prostorih MNZ Ptuj, Čučkova 2.
Dodatne Informacije: 041 669 686 In 031 711 295.
Izpopolnjevalni seminar za trenerje
Društvo nogometnih trenerjev (DNT) Ptuj objavlja razpis strokovno lz-popolnjevalnega seminarja za nogometne trenerje za pridobitev licence B in C (pogoj za vodenje moštev v letu 2011). Seminar bo za trenerje na območju MNZ Ptuj potekal v Kidričevem, 12. 2. 2011, ob 8. url, v dvorani restavracije Pan.
Seminarja se bodo lahko udeležili trenerji, ki Imajo potrebno Izobrazbo za vodenje ekip In se bodo prijavili do 4. februarja. Ob prihodu na seminar bodo morali predložili potrdilo o plačani licenci In plačani članarini za leto 2011. Program seminarja bo objavljen naknadno.
JM
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V soboto, 29. 1., bodo nogometaši Aluminija ob 13.00 v pripravljalni nogometni tekmi gostili ekipo Odrancev.
Namizni tenis
1. SNTL - m (od 1. do 6. mesta)
PARI 12. KROGA: Ptuj - Sobota (v soboto ob 17.00 v ŠD Mladika), Kema Puconci - Krka.
1.	SNTL - ž (od 1. do 6. mesta)
12. KROG: Ljubljana - Ptuj, Fužinar Interdiskont - Arrigoni Izola, Muta - Logatec.
2.	SNTL (m)
6. KROG: Ptuj II - Arrigoni (v soboto ob 10.00 v ŠD Mladika), Ptuj II - Gorica (v soboto ob 16.00 v ŠD Mladika).
3.	SNTL (m)
10. KROG: Šternmatik Cirkovce - Radlje (v soboto ob 10.00), Šter-nmatik Cirkovce - Žogica Radgona II. (v soboto ob 16.00).
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
12. KROG: Komcel - Drava Deta Center (v soboto ob 10.00).
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
12. KROG: Litija - Drava Deta Center (v soboto ob 14.00).
Rokomet
1.SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Piran - Mercator Tenzor Ptuj, Mlinotest Ajdovščina - Celje Celjske mesnine, Krka - Žalec, Krim Mercator - Olimpija, Zagorje GEN I - Casino Izola.
2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Drava Ptuj - Brežice, Pomurje - Moškanjci Gori-šnica, Dobova - Dol TKI Hrastnik, Radeče MIK Celje - Arcont Radgona.
Odbojka • 3. DOL (ž)
12. KROG: AC Prstec Ptuj - Nova KBM Branik II. (v petek, ob 20.00 v gimnazijski telovadnici).
Mali nogomet
MNZ Ptuj bo v soboto organizirala zaključek tekmovanja v ligah malega nogometa. Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani OŠ Ljudski vrt.
PROGRAM:
17.15: končnica tekmovanja - 2. liga za 3. mesto: ŠD As Evroavto - ŠD Draženci
18.45: končnica tekmovanja - 2. liga za 1.mesto: Klub ptujskih študentov - Apolon 11
KONČNICA TEKMOVANJA 1. LIGA
16.30: Mogg - Bar Saš; 18.00: Poetovio Linde plin - Mogg; 19.30: Bar Saš - Poetovio Linde plin; 20.15: Podelitev pokalov najboljšim ekipam in strelcem.
Judo • Urekova v Sofiji
Ptujska judoistka Urška Urek je v zadnjem obdobju trenirala s slovensko člansko reprezentanco. Z njo bo ta vikend nastopila tudi na tekmi svetovnega pokala v Sofiji, kjer jo bo spremljal njen trener Vlado Čuš. Po tekmi v Sofiji Urekovo čakata še dve tekmi za svetovni pokal, in sicer na Dunaju in v Pragi.
Boks • 1. državna liga
Klub Borilnih veščin Ljubljana bo v soboto od 13. ure naprej organiziral 4. krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. Po treh je v prepričljivem vodstvu BK Ring iz Ptuja, ki je na dobri poti k ponovni osvojitvi naslova ekipnih državnih prvakov. V Ljubljano pošilja glavni ptujski trener Ivan Pučko osem svojih tekmovalcev: Marko Makovec, Nejc Nedeljko, Rok Dolenc, Nino Milošič, Marcel Gojkošek, Blaž Škerja-nec, Aleš Kujovec in David Maroh. Za slednjega bo to prvi članski dvoboj v kategoriji do 64 kilogramov.
Tekmovalna komisija Boksarske zveze Slovenije je v tekmovanje vključila še pet novih klubov, med katerimi je tudi klub našega svetovnega prvaka Dejana Zavca, Boks klub Legionar iz Ptuja.
Danilo Klajnšek, DB
CENTER AEROBIKE PTUJ
Pravilni odgovor iz 6. številke Štajerskega tednika je bil pod črko a. - v Centru aerobike se vadbe odvijajo vsak dan, razen sobote in nedelje. Nagrado prejme Branka Sel, Spodnja Hajdi-na 26, 2288 Hajdina. Čestitamo! Nagrado, mesečno kartico za 8 obiskov v Centru aerobike Ptuj (www.aerobika.net) v vrednosti 35 evrov lahko izžrebanka prevzame v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj.
centeraerobike^v
Namizni tenis m NTK Ptuj
12 tekmovalcev, pet pokalov
V nedeljo, 23. januarja, je v Zalogu pri Ljubljani domači NTK Vesna Zalog organiziral tradicionalni, letos že 32. Jakhlov memorial. Na njem so se meril mladi igralci in igralke v štirih starostnih kategorijah: najmlajši kadeti (U-10), mladi kadeti (U-12), kadeti (U-14) in mladinci (U-18). NTK Ptuj se je turnirja udeležil z 12 tekmovalci, ki so dosegli izjemen ekipni uspeh, saj so se domov vrnili s kar s petimi pokali! Zmagovalnega si je v kategoriji mladincev prislužil Luka Krušič; le-ta je zmagal v svoji predtekmovalni skupini, nato pa v
Luka Krušič, zmagovalec med mladinci
izločilnem delu nanizal še tri zmage (dve sta bili tesni - 3:2) in osvojil 1. mesto. Drugo mesto je med najmlajšimi kadeti osvojil Marsel Šegula, 3. do 4. mesto pa so si priborili Katja Krajnc (najmlajše kadetinje), Aljaž Bojnec (mlajši kadeti) in Anja Bez-jak (kadetinje). Trenerji v ptujskem klubu so bili izjemno zadovoljni z doseženimi rezultati, saj so se - poleg dobitnikov priznanj - tudi skoraj vsi drugi igralci uvrstili v zaključne boje. Tam so imeli nekateri manj sreče pri žrebu, drugi pa so kar »najdražje prodali svojo kožo«. Rezultati članov NTK Ptuj: mladinci (22 tekmovalcev): 1. Luka Krušič, 5.-8.: Darko Hergan, 9.-12.: Žan Napast;
kadetinje (12 tekmovalk): 3.-4.: Anja Bezjak;
kadeti (19 tekmovalcev): 5.-8.: Jan Harb;
mlajši kadeti (26 tekmovalcev): 3.-4.: Aljaž Bojnec, 9.-16.: Aljaž Mohorič;
najmlajše kadetinje (15 tekmovalk): 3.-4.: Katja Krajnc, 5.-8.: Eva Gojkovič, 9.-15.: Daniela Tomanič Butkovska;
najmlajši kadeti (26 tekmovalcev): 2. Marsel Šegula, 9.-16.: Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak, 17.26.: Miha Štumberger.
JM
Anja Bezjak, Aljaž Bojnec, Marsel Segula, Katja Krajnc, Eva Gojkovič in Daniela Tomanič Butkovska (vsi NTK Ptuj)
Šport mladih • Nogomet
RIN U-8: Poli Drava A naprej, Golgeter Hajdina za las ob napredovanje
V soboto, 22. 1., je v OŠ v Turnišču potekalo tekmovanje Rad igram nogomet U-8 - 2. faza, na nivoju MNZ Ptuj, MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota. Na njem je nastopilo osem ekip, med njimi tri ekipe iz območja MNZ Ptuj, ki so si to priborile na ob-
močnih turnirjih: NŠ Poli Drava A, NŠ Golgeter Hajdina in NŠ Poli Drava B.
Ekipa NŠ Poli Drava A je nastopila pod vodstvom Borisa Emeršiča, v njej pa so igrali: Timotej Modrič, Luka Pišek, Dario Ivančič, Miha Krajnc, Nino Krajnc in Nik Pavalec. Ptujčani so v skupini A osvojili 1. mesto, za naj igralca je bil izbran Dario Ivančič, naj strelec pa je bil Nik Pavalec. V isti skupini je nastopila ekipa NŠ Golgeter Hajdina, ki je na koncu za las ostala brez nadaljevanja, saj je v skupini osvojila 3. mesto (ekipa Turnišča je dosegla zadetek deset
Ekipa NŠ Poli Drava A U-8 v ospredju) z zmagovalnim pokalom
Ekipa NŠ Poli Drava U-i3
Ekipa U-8 NS Golgeter Hajdina (zgoraj): Matic Kolarič, Jure Glo-dež, Patrick Berčič Horvat, trener Bojan Pišek; (spodaj): Miha Pišek, Aljoša Plajnšek, Miha Mesarič.
sekund pred koncem tekme!). Haj-dinčani kljub temu niso razočarali in so še enkrat več dobili potrditev, da se v nogometni šoli dobro dela. V 3. fazo sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi NŠ Poli Drava A in Turnišče A.
Skupina A, rezultati: Turnišče -NŠ Poli Drava A 3:3, NŠ Poli Drava A - Križevci-Hodoš 5:2, Hajdina Golgeter - NŠ Poli Drava A 0:4, Hajdina Golgeter - Križevci-Hodoš 2:0, Hajdina Golgeter - Turnišče 1:1. Turnišče - Križevci-Hodoš 2:1.
Ekipa NŠ Poli Drava B (Lan Šket, Miha Krajnc, Nik Vrbnjak, Svarun Če-lan, Nastja Perger, Jaša Glažar) je v skupini B osvojila 4. mesto.
RIN U-10: Ekipi AHA EMMI Bistrica slavili doma
S tekmami 2. faze tekmovanja se je nadaljevalo tudi tekmovanje RIN (Rad igram nogomet) selekcij U-10. Eden izmed tovrstnih turnirjev je bil v soboto, 22. 1., odigran tudi v Slovenski Bistrici v tamkajšnji športni dvorani OŠ pohorskega odreda. Sodelovale so štiri ekipe z ekipami A in B, največ uspeha pa so imeli domačini, NK AHA EMMI Bistrica, ki so nastopili z dvema ekipama in zasedli prvi mesti ter se tako uvrstili v 3. fazo tekmovanja. Vodja tekmovanja je bil Branko Šlamberger, igralo pa se je enkrat 16 minut.
Vrstni red ekip A:
1.	NK AHA EMMI Bistrica B
2.	NK AHA EMMI Bistrica A
3.	NK Nafta
4.	ŠNK Radgona
Vrstni red ekip B:
1.	NK AHA EMMI Bistrica B
2.	NK Nafta
3.	NK AHA EMMI Bistrica A
4.	ŠNK Radgona
RIN U-13: Ptujčani prvi brez prejetega zadetka
V nedeljo, 23. 1., je v organizaciji NŠ Rudar Velenje v Velenju potekal turnir U-13, na katerem je pod vodstvom trenerja Boštjana Zemljari-ča nastopila ekipa NŠ Poli Drava. Ptujski 13-letniki so s petimi zaporednimi zmagami osvojili 1. mesto, pri tem pa niso prejeli niti enega zadetka!
NŠ Poli Drava U-13: Nejc Ekart, Metod Majcen Kostič, Jakob Gal Gačnik, Tim Lončarič (kapetan), Tomaž Murko, Boštjan Nahberger, Niko Vajda, Marko Zemljarič in Matic Furjan.
Rezultati: NŠ Poli Drava - NK Dolomiti 1 2:0, NŠ Poli Drava - NK Kondor Polet 2:0, NK Celje - NŠ Poli Drava 0:3.
Polfinale: NŠ Poli Drava - Mura 3:0. Finale: Jarenina - NŠ Poli Drava 0:3
UR, TP
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož, Drava Ptuj, Velika Nedelja CO
Kadeti: Dol Tki Hrastnik -Drava Ptuj 30:31 (15:15)
Drava Ptuj: Fajfarič, Dravčbaher, Reisman 1, Vrbančič, Jerenec, Šalamun, Maroh 9, Žuran 1, Korošec, Čuš, Kenda 8, Čeh 4, Tomič 3, Pra-protnik, Levanič 3, Žuran 2. Trener: Marko Kac
V soboto, 15. 1., so se pričeli boji v polfinalni skupini, kjer igrajo tudi Ptujčani. Ta skupina je izredno močna, saj so zbrane najboljše ekipe iz vzhoda (Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Drava Ptuj), juga (Krško, Dol, Sevnica) in centra (Škofja Loka). Zbrani so sami klubi z dolgoletno tradicijo in prvoligaškimi izkušnjami -najboljše, kar lahko Slovenija ponudi pri podmladku. Zaradi tega lahko ptujski navijači pričakujejo odlične
predstave na Ptuju.
Že prva od 14 tekem, ki jih bodo mladi dravaši odigrali v tem polfinal-nem delu, se je končala z njihovo zmago. V gosteh je namreč z rezultatom 30:31 'padla' ekipa Dola iz Hrastnika. Dravaši so skozi vso tekmo vodili s 3 ali 4 goli prednosti, a so jih domačini 5 minut pred koncem ujeli in celo povedli za gol. Vendar je ptujska ekipa še zadnjič stopila na plin, obrnila rezultat in na koncu zasluženo slavila z najbolj sladko zmago (1 gol razlike). Čeprav so imeli domačini na razpolago zadnji napad za izenačenje, je ptujska obramba vzdržala.
Uvrstitev na finalni turnir za uvrstitev od 1. do 4. mesta v državi si zagotovita le prvi dve uvrščeni moštvi v tej polfinalni skupini, kar je tudi želja
Ptujčanov. Vsi se zavedajo, da bo pot težka, a z veliko podpore s tribun, je vse možno. Ravno zaradi tega zveste navijače in ljubitelje rokometa na Ptuju naprošajo, da redno polnijo tribune in vzpodbujajo naše mlade fante na domačih tekmah.
Mlajši dečki B: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 13:36
Drava Ptuj: Koderman 5, Satler 4, Kokol 1, Letonja, Šilak 1, G. Kovačič, Letonja 2, J. Kovačič, Ivaniševič, Šmigoc, Ekart, Rozman. Trenerka: Ines Mlač Černe
Jeruzalem A: Korpič Lesjak, Riz-man: M. Hebar 7, Niedorfer 8, Zi-darič 7, Kozel 1, Šoštarič 10, Voršič 2, Petek 1, Komloš. Trener: Mladen Grabovac
Kadetska ekipa RK Drava Ptuj s trenerjem Markom Kacem
Mlajši dečki Drave A in B so imeli na »obisku« državne prvake iz Ormoža. V tekmi mlajših dečkov B so bili Ptujčani v podrejenem položaju od samega začetka srečanja. Pozitivna novica za njih je le ta, da so dali enkrat več golov kot v prvem obračunu obeh ekip.
Jeruzalem B - Celje PL 18:28 (8:12)
Jeruzalem B: Firšt, Šeruga; Zadra-vec, Notersberg 3 (3), Munda 5, Šu-lek, Sovič, Torič, Ž. Kociper 4, Štrucl, J. Lukman, Ozmec, Vrankovečki 6, M. Voršič. Trenerja: Iztok Luskovič in Nejc Havlas
Leto mlajši Ormožani so se gostom iz Celja dobro upirali v 1. polčasu. Rezultat bi bil še precej boljši, če gostitelji ne bi storili toliko tehničnih napak, predvsem prestopov, kar je največja napaka nasploh vseh začetnikov. V zaključku so priložnost za igro dobili vsi rokometaši na obeh klopeh. V soboto, 29. 1., ob 15. uri B-ekipa Jeruzalema gostuje v Velenju pri Gorenju.
Mlajši dečki A: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 20:28 (10:13)
Drava Ptuj: Osterc 2, Ljubec, Šešerko, Mlač Černe 2, Krasnič 3, Sitar 1, Serdinšek Ekart 8, Cmrekar, Sajič 4, Koderman, Satler, Cvetko. Trener: Sašo Kafel
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Caf; M. Hebar, Niedorfer, Horvat 1, Žižek Cvetko 7, Sok 1, Kosi 8, Grabovac 1, Kavčič 2, Luci, Plavec, Lukner, Ulaga 3, Ozmec 5. Trener: Mladen Grabo-
Ptujski mlajši dečki A so se kljub odsotnosti nekaterih uspešno upirali tekmecu. Na tej tekmi je bilo čutiti manj straha kot na dosedanjih tekmah, kar se je takoj poznalo na rezultatu. V svojih rokah so imeli vodstvo 7:6, nato pa so z nekaj zgrešenimi zicerji ponudili Ormožanom priložnost za hitre protinapade - prvi polčas se je končal s 13:10 za Ormož. Na začetku drugega polčasa so gostje hitro priigrali prednost šestih zadetkov, ki so jo znali zadržati do konca (dravaši so sicer iz nasprotnih napadov trikrat zadeli okvir vrat). Priložnost so proti koncu srečanja dobili prav vsi domači fantje.
Starejši dečki A (letniki 1996): Slovenj Gradec -Gorišnica Jeruzalem 31:32 (16:14)
Gorišnica Jeruzalem: Škerjanec, Mendaš; Šandor 2, Kolmančič 12 (3), Lukman, Geč 2, Sok 8 (1), Kralj, Tement, Kolenko, Štumberger 5, Zo-rec, Topolovec 3 (1). Trener: Franc Šandor.
Po porazu v 1. krogu polfinalne skupine B proti Veliki Nedelji (29:33) so rokometaši Gorišnice Jeruzalema še drugič letos z le enim golom ugnali solidno zasedbo Slovenj Gradca. Enkrat se je tekma istih ekip končala z remijem. Tudi tokrat je bila tekma zelo zanimiva in napeta do konca. Junak tekme je bil s 14 obrambami vratar Uroš Mendaš. V 3. krogu polfinalne skupine B v torek, 1. februarja, ob 18.0 uri rokometaši Gorišnice Jeruzalema v Športni dvorani v Gorišni-ci gostijo zasedbo Sevnice.
Velika Nedelja Carrera Op-tyl - Brežice 36:25 (17:10)
Velika Nedelja Carrera Optyl:
Uroš Kukovec, Filip Bombek 7, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 9, Nejc Lukežič 6, Matic Bokša 5, Kevin Preac, Gregor Hojžar, Matic Marin 1, Žiga Kumer 7, Uroš Šerod 1. Trener: Bojan Munda
Po uspešnem gostovanju v Gori-šnici so igralci Velike Nedelje Carrera Optyl zmagali tudi v drugem krogu polfinalne skupine B. Tekma je bila izenačena vse do rezultata 11:10, nato pa so domačini končno zaigrali tako, kot znajo. Z delnim izidom 8:0 so odgovorili na vprašanje o zmagovalcu. Tudi v drugem polčasu so nadaljevali igro, kot so jo prikazali v zaključku prvega dela. Prvi imeni tekme sta bila Filip Bombek, ki je uspešno zaključeval napade iz levega krila, in vratar Kevin Preac. Že naslednji vikend mladi rokometaši iz Velike Nedelje nadaljujejo prvenstvo, pot jih tokrat vodi na Gorenjsko, kjer bodo poskušali nadaljevati zmagoviti niz in premagati Radovljico.
Starejši dečki B (letniki 1997): Kljub slabi igri nova zmaga: Rudar Trbovlje -Jeruzalem Gorišnica 27:32 (12:11)
Jeruzalem Gorišnica: Korpič Lesjak, Mendaš; Šandor 4, Zagoršek, Bezjak, Kolmančič 6, Lukman, Ve-senjak 4, Topolovec 2, Štumberger 2, Geč 4, Kralj, Tement 1, Ozmec 1, Kosi 8. Trenerja: Mladen Grabovac in Franc Šandor
KU, UR, DK
Kuharski nasveti
Svinjska riba
Svinjska riba je priljubljen in pogosto uporabljen kos svinjine, ki ponuja veliko možnosti za pripravo. Odtenek barve raznih kosov svinjine je različen. Svetlejši so kosi z manj barvine, kot so zunanje in notranje stegno ter celotna zarebrnica, katere sestavni del je tudi riba. Temnejši po barvi so kosi z več barvine, kot so vrat, pleče in oreh. V celoti je barva svinjine pri mladi živali danes zelo podobna barvi teletine z značilnim nežnim rjavkastim odtenkom.
Velikokrat s težavo pripravimo svinjsko ribo, ki bi bila tudi po peki dovolj sočna, sploh če uporabljamo suhe toplotne postopke, kot je pečenje na žaru ali v ponvi. Suhost svinjske ribe pri omenjenih postopkih povzroča predolgo pečenje ali pečenje pri previsokih temperaturah, zaradi česar se meso izsuši. Le ne preveč pečena svinjska riba bo po toplotni obdelavi dovolj sočna in mehka. Nekateri drugi kosi svinjine so namreč zelo sočni zaradi zamaščenosti in sama izvedba toplotnega postopka ni tako pomembna. Taka kosa sta pri svinjini vrat in pleče.
Svinjska riba ponuja največjo možnost glede priprave. Najpogosteje jo pečemo, cvremo in dušimo. Kuhanje uporabimo le redko, razen za pripravo lukarskega mesa in še kakšne manj znane jedi. Primerna je tudi za mariniranje, ko meso narežemo na fileje in z različnimi aromatičnimi prelivi, zelenjavo, začimbami in raznimi pripravljenimi omakami, kot so sojina in podobne, narahlo prelijemo ter s tem mesu izboljšamo okus. Pri mariniranju zmeraj pazimo, da ne prevladuje aroma ene same začimbe ali
Tačke in repki
Pri dietni prehrani psov in mačk, namenjeni izgubi telesne teže, je strategija prehranjevanja podobna kot pri ljudeh. V obrokih je potrebno živali ponuditi nekaj manj kalorij, kakor jih porabi v tekočem dnevu. Ustvariti moramo negativno kalorično bilanco in tako bo začel organizem porabljati rezerve, rezultat pa bo zmanjševanje telesne teže.
Najprej moramo vedeti povprečno dnevno porabo kalorij za svojega psa ali muco. Najbolje je, da se z živaljo oglasimo pri veterinarju, da nam bo izračunal potrebno dnevno število kalorij za našo žival glede na starost, zdravstveno stanje in aktivnost živali. Npr. kot orientacijo naj navedem, da potrebuje aktiven pes, težak 20 kg, približno 1250 kcal na
Mrežna pečenka s pečenim krompirjem
dodatka. Marinirana svinjska riba je primerna za naravno peko ali za dušenje v različnih omakah.
Če svinjsko ribo pečemo, moramo poskrbeti, da temperatura v pečici ni previsoka, da s tem ne povzročimo suhosti mesa po peki. V pekač na začetku pečenja prilijemo malo tekočine, ki je lahko juha, voda ali mešanica vode in vina, odvisno od tega, s kakšnimi začimbami smo izboljšali okus mesu pred peko. Okus lahko izboljšamo z limono, lovorjem, korenjem, čebulo, česnom, rožmarinom, timijanom, lahko jo zavijemo v svinjsko mrežico ali med pego pogosto prelivamo s sokom, ki nastaja ob pečenju. Tako pripravljeno pečemo pri 200 do 220 °C.
Pred peko lahko svinjsko ribo napolnimo z različnimi nadevi. Nadeve napolnimo tako, da v kos mesa naredimo večjo odprtino in vanjo zataknemo na pol kuhano korenje, čvrst por, na pol kuhan črni koren ali klobasičarske izdelke. Lahko pa celotno meso odpremo, tako da dobimo velik kos mesa (kot testo za rulado), tega pa nato napolnimo z različnimi nadevi. Nadeve pripravimo
iz mešane dušene zelenjave, iz različnih vrst mletega mesa, perutnine, teletine ali divjačine, lahko so tudi iz drobovine. Posebej okusen je nadev iz ajdove kaše in praženih jeter; uporabimo lahko svinjska, puranja ali perutninska. Nadev lahko pripravimo tudi iz poltrdih sirov ali sirov, ki zorijo s plemenito plesnijo, in dodatkov fine zelenjave, kot so cvetača in beluši.
Ko tako pripravljeno meso nadevamo z enim izmed omenjenih nadevov, ga trdno zavijemo, povežemo s kuhinjsko vrvico, od zunaj začinimo in pečemo kot klasično pečenko. Tako pripravljeno svinjsko ribo lahko ponudimo kot toplo glavno mesno jed, lahko pa jo ohladimo in pripravimo zahtevnejše narezke. V tem primeru meso po peki popolnoma ohladimo in ga režemo na tanjše rezine ter ga pred serviranjem narahlo premažemo z sokom, ki se je nabral pri pečenju.
Iz svinjske ribe pa lahko narežemo zrezke, ki jih prav tako polnimo z različnimi nadevi in nato pečemo in dušimo v nastali omaki ali paniramo in ocvremo. Danes tako pripravljene zrezke najpogosteje polnimo z rezinami poltrdega sira in šunke, z jajčno omleto,
gobovim nadevom, poljubno dušeno zelenjavo, skuto in podobnimi nadevi. Če tako napolnjene zrezke začinimo in nato pečemo, jih spnemo z lesenim nabodalcem, da se med peko ne odpirajo. Peka naj bo hitra in kratka z obeh strani, nato naj se meso do konca zmehča v omaki iz lastnega soka ali pa pripravimo na preostali maščobo poljubno omako. Pri zrezkih , ki jih polnimo s sirom, naj bo toplotna obdelava še natančnejša in hitra.
Polnjene zrezke iz svinjske ribe lahko tudi ocvremo. Da se med cvrenjem ne odpirajo, spodnji rob mesa narahlo po-tresemo z ostro moko in nato narahlo potolčemo. Tako pripravljeni zrezki so še posebej okusni, če jih napolnimo z nadevom iz sesekljanih lešnikov, mandljev ali orehov, ki jim dodamo prav tako sesekljano slanino in začinimo s soljo, poprom in primešamo malo sladke smetane, da nadev ostane gost. Tako napolnjene zrezke nato poljubno paniramo in jih na hitro ocvremo v vroči maščobi. Za okras in boljši okus pri serviranju ponudimo zraven rezine limone ali oranže.
Vlado Pignar
Hujšanje predebelega ljubljenčka (2.)
V prejšnjem veterinarskem nasvetu sem opisal zdravstveno problematiko in nevarnosti, ki pestijo naše male kosmatinčke, če dopustimo, da se preveč zredijo. Danes pa se bom posvetil načinom, kako uspešno zmanjšati telesno težo našemu ljubljenčku, saj je to pogosto kar težka in nehvaležna naloga.
dan. To pomeni, da če bo dnevni obrok kalorično presegal omenjene kalorije, se bo kužek redil, če pa bo kalorij manj, pa bo hujšal. V bistvu je zelo enostavno, le izračunati si moramo kalorično vrednost hrane, ki jo ponudimo svoji živali.
Muc, težak 5 kg, potrebuje okoli 350 kcal dnevno. Enostavno je, če uporabljamo za prehranjevanje svoje živali že pripravljeno hrano, saj je na
vseh napisana kalorična vrednost in tako si lahko brez težav pripravimo natančno kalorično odmerjen obrok.
Vsekakor svetujem lastnikom živali, ki želijo zmanjšati telesno težo pri svojem kosma-tinčku, da uporabijo že pripravljeno kvalitetno hrano v obliki briketov ali konzerv, namenjeno hujšanju živali. Taka hrana je res manj okusna kakor navadna, saj vsebuje predvsem manj maščob, vendar jo žival sprejme, ko ji postane jasno, da druge hrane ne dobi. Vmes nas sicer poizkuša na vse načine prepričati, da hrana ni dobra in se je ne dotakne, vendar če bomo vztrajni in nepopustljivi, bo žival hrano sprejela.
Namen dietne hrane za hujšanje živali je v tem, da je lahko količinsko kar nekaj poje, a je še vedno v kaloričnem minusu. Vendar tudi pri tem moramo biti pazljivi, da ne prekoračimo odmerjene količine. Zelo neprimerni, kalorični in škodljivi so najrazličnejši dodatki k prehrani naše živali, npr. mastni ostanki z mize, kruh, sladkarije
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in drugo.
Priporočljivo in nujno je, da pri predebeli živali povečamo telesno aktivnost v obliki daljših sprehodov, saj tako dodatno stimuliramo organizem k porabi kalorij. Telesna aktivnost je podobno kot pri človeku eden od pogojev za normalno delovanje organizma. Živali si okrepijo mišice in zato se poveča metabolizem, rezultat pa je večja poraba kalorij tudi v mirovanju.
Med pasmami psov so v ješčnosti nekatere razlike. Kot velike jedce lahko izpostavim labradorce, saj so pravi živalski gurmani in imajo pogosto težave s telesno težo.
Kot sem že omenil v prejšnjem prispevku, je najbolje, da s predebelo živaljo obiščemo veterinarja, ki bo najprej preveril zdravstveno stanje živali in predpisal ustrezno dieto z dnevno kalorično vrednostjo, katere ne smemo prekoračiti. Če se bomo tega držali in bomo vztrajni, bo uspeh zagotovljen. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Povrnitev trošarine za gorivo
Za minulo leto 2010 ni sprememb pri povrnitvi trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarje mehanizacije. Povrnitev poteka pod enakimi pogoji in na enak način kot za leto 2009: vrača se 70 % zneska povprečne trošarine za leto 2010. Pravne in fizične, ki porabijo letno vsaj 5.000 l goriva, lahko zahtevke vlagajo mesečno (če je zahtevek vsaj 100 €), sicer pa se zahtevek vlaga enkrat letno, do 31. marca za preteklo leto. V tem prispevku prikazujemo povrnitev trošarine za fizične osebe, ki zahtevek vlagajo enkrat letno.
Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2010 so uporabniki, ki so imeli 30. 6. 2010 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov. Upravičenci do vračila so tudi uporabniki, ki so imeli na dan 30. 6. 2010 v RS v uporabi najmanj 10 ha gozda. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo pooblastilo vlagatelju in pooblastilo je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih (kot dokazila) pridobi carinski organ po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga.
Uveljavlja se povračilo za dejansko porabo, a največ do 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjaka, matičnjaka, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka, 420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčni-ka ali drugega trajnega nasada, 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja ter 15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem.
Vlogo je potrebno vložiti na obrazcu TRO-A do 31. marca 2011 pri pristojnem carinskem organu (osebno ali poslati po pošti). Obrazci so enaki kot lani. Na voljo so na internetni strani carine www.carina.gov.si (rubriki Občani ali Obrazci), v strojnih krožkih, na enotah Kmetijske svetovalne službe ter naprodaj v knjigarnah DZS. Priložiti je potrebno originalne račune za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa račune za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računi morajo biti oštevilčeni v skladu z navodili na obrazcu.
Upravičenec mora po vrnitvi račune hraniti 1 0 let. Če je na kmetiji več solastnikov gozda, izpolnijo pooblastilo enemu vlagatelju (kar je del obrazca). V obrazec se vpiše površina zemljišč, dokazil o zemljiščih pa se ne prilaga, saj jih pridobi carinski organ sam. Potreben je natančen vpis površin na dan 30. 6. 2010, saj v primeru neskladja z uradnimi evidencami carinski organ zahteva popravek zahtevka. Če nimata natančnega podatka o površinah, to rubriko pustite prazno, saj jo bo izpolni carinski organ iz podatkov uradne evidence.
Marjan Dolenšek, Svetovalec za kmetijsko tehniko
Foto Jože Murko
Foto: ASV
Foto: ES
Krvodajalci
20. december - Marta Hanžič, Obrež 125 a; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lackove 34, Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 26; Terezija Šegula, Dornava 133 a; Sandi Šprah, Mihovce 55 a; Ivan Gaj-šek, Podlehnik 61; Natalija Kokot, Majšperk 32; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7; Mitja Milošič, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Janez Čuš, Gabrnik 20; Ivana Modrič, Kicar 10 a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Ljubo Vaupotič, Formin 39 c; Brigita Bezjak, Formin 39; Jerneja Kušar, Pergerjeva ul. 8, Ptuj. 23. december - Melanie Vuk, Sveti Tomaž 9; Sandra Žuran, Se-nešci 41; Martin Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Darko Vaupotič, Loperšice 12; Boštjan Klemenčič, Savci 22, Sveti Tomaž; Milica Ko-larič, Mali Brebrovnik 53; Drago Furek, Draženci 87 a; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Janko Jus, Tržec 52; Bojan Kolednik, Pohorje 35; Tadeja Kosi, Kicar 20 b; Tjaša Pauko, Gerečja vas 19 d; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih goricah; Lidija Vastič, Ul. 5. Preko-morske 16, Ptuj; Sandra Jaušovec, Podvinci 127; Marko Bezjak, Mar-kovci 20; Klavdija Paveo, Gerečja vas 94; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Jožef Strelec, Strelci 4 a; Borut Holc, Kungota pri Ptuju 13; Amadej Gavez, Vitomarci 35; Sabina Pukla-vec, Nunska graba 14, Ljutomer; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Marko Gert, Trčkova 75, Maribor; Miran Valenko, Draženci 10 b; Aleksander Bedrač, Zg. Hajdina 202 b; Miran Koser, Vintarovci 29 b; Jasmina Trbuc, Gibina 5, Vitomar-ci; Olga Fras, Gibina 18 a; Stanko Rodošek, Cirkoce 30; Leon Turk, Gerečja vas 32; Tatjana Keres, Borovci 9; Vladimir Štumberger, Spu-hlja 52 a; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Karl Ravnjak, Trniče 70 a; Dušan Krajnc, Zamušani 25.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Angel
Vprašanje: Ker sem brez zaposlitve, bi vas prosila, ali mi lahko odgovorite, kdaj bom dobila zaposlitev, ki so jo želim. Lani sem naredila tudi prekvalifikacijo, saj sem si ta poklic vedno želela. Zanima me tudi, ali bo zgrajen vrtec v domačem kraju. Ali bom tokrat dobila zaželeno zaposlitev v svojem kraju?
Odgovor: Spoštovana bralka, ko ste mi pisali to pismo, ste bili nemirni. Seveda vsak človek v življenju pride v obdobje sedem suhih let in tedaj se mora iz tega nekaj naučiti. Občutek imam in istega mnenja so tudi planeti, da ste prepričani, da se vam v življenju vedno zgodi krivica in da ste vedno tisti, ki potegnete krajši konec. Že od malih nog naprej se radi dokazujete, deloma zaradi tega, da bi vas drugi opazili, in deloma zato, ker so vam to lastnost rojenice položile v zibelko. Zavedati se morate, da je naše življenje preprosto prekratko, da bi nanj gledali s temne strani. Upanje se lesketa v vsaki situaciji. Navedli ste rojstne podatke in iz njih je moč sklepati, da imate obe svetili, tako Sonce kot Luno, v znamenju Škorpijona, kar nedvomno kaže notranjo moč in pripoveduje o tem, da
največ moči in volje pokažete v kriznih situacijah. Toda ni vse trpljenje, čas je, da vzamete končno usodo v svoje roke in v slovo pomahate fiksnim idejam in zakonitostim. Vsega ne morate načrtovati vnaprej in tudi imeti ne morate tistih stvari, ki jih hočete. Slediti morate tudi božji volji in se odzvati klicu vesolja. Vsakega dne se morate veseliti, toda ne navidezno, ampak v svoji duši. Na delovnem mestu vas bosta v bodoče spremljala sreča in radost (torej so vam šteti dnevi da dobite zaposlitev). Nekaj fleksibilnosti pa ne škodi, ampak koristi. Sreča je na strani ljudi, ki imajo voljo in upanje. Tako se vam bodo odprle dobre in ugodne priložnosti. Glede graditve vrtca v domačem kraju pa morate vedeti, da sledijo neki zapleti. Toda vaša naloga ni v tem, da odločate in zaostrujete, kje boste delali (v domačem kraju ali pa ne), ampak da najdete svojo idealno službo. Po mojem
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
mnenju si ravno s tem, ko želite imeti neko popolnost, stvari zaostrite. Priporočam vam, da uživate, in če boste še kdaj v težavah, mi pišite in prejeli boste odgovor. Želim vam veliko notranjega miru in zvezdnega prahu sreče.
Šifra: Pes
Vprašanje: Imam veliko stresa v službi in doma. S partnerjem se ne ujemava preveč, ker je zelo agresiven, odvisnik, ki me trpinči in ponižuje. Zato imam tudi zdravstvene težave. Zanima me, ali bodo zame prišli boljši časi in kako bo z mojim zdravjem.
Odgovor: Vaše vprašanje me je nasmejalo. Seveda boste mnenja, da sem neresen in da so to resne zadeve. To je živa resnica. Toda izhajam iz mnenja - in pri tem me podpirajo tudi planeti -, da se vam vse stvari odvijajo z razlogom in tako je tudi pravilno. Čas je, da vzamete sami v roke škarje in platno in da se odločite, kaj potrebujete in česa ne.
Dokažite sebi, da ste vredni boljšega življenja, in naredite vse tisto, kar je v vaši moči, da
Neješč otrok
Starša petletnega otroka se nikakor ne moreta sprijazniti s tem, da njun otrok sodi med »neješče« otroke in hrano pogosto tudi odklanja, ker ni lačen, pove. Sama pa sta prepričana, da bi moral pojesti vse, kar dobi na krožniku, ker sta bila tako vzgojena tudi sama.
Zaradi tega pogosto bruha. Kako iz te situacije, da se ne bodo pri vsakem obroku prepirali, kdo ima prav in kdo ne.
Menim, da bi starša tega petletnika morala upoštevati otrokove potrebe, ne glede na lastne izkušnje glede hranjenja iz otroštva. Otroka namreč silita k nečemu, česar ne potrebuje, in njegova reakcija je jasna - bruha. Z nadaljevanjem takšnega ravnanja bosta pri otroku dejansko povzročila neješčnost. In ne samo to, velika verjetnost je, da bo imel v kasnejših obdobjih in tudi v obdobju odraslosti motnje prehranjevanja, ki ga lahko življenjsko ogrozijo.
Zato jima svetujem, da ga naj več ne silita s hrano, naj mu dasta možnost, da je večkrat manjše obroke in ne tradicinal-nih. Slej ko prej ne bo več takšnih težav, otrok se bo umiril in običajno jedel, četudi večkrat čez dan manjše obroke.
Če pa je vse skupaj bilo zanj prehudo in se ne bo nič spremenilo kljub spremembi načina prehranjevanja, pa priporočam staršema, da z otrokom oglasita pri kliničnem psihologu na posvet.
Mag. Bojan Šinko
omenjeno dosežete. Ni vam treba več naštevati, kaj vse se vam je zgodilo v preteklosti in kaj vse ste morali pretrpeti. Poglobite se vase in začnite razmišljati, kakšno drobno napako ste naredili tudi sami in tako pripomogli k zapletom. Lep dokaz je to, da se vam pozna na vašem zdravju. To je prvi dokaz, da ste delali proti sebi in da se mnogokrat niste poslušali. Niste se znali, res je, ampak sedaj je čas, da rečete stop. Prav gotovo ste mnenja, da vas ozmerjam in da trdim, da ste za vse krivi vi. Ne, niste krivi in razumem vas, toda ko se boste spremenili vi, bo to naredil tudi vaš mož. Postavite
pa mu neke meje in pravila. Ne iščite lažjih poti in ne predolgih. Kajti prišel bo tudi dan, ko boste začeli živeti svojo pravljico. Tedaj bo sreča popolna. Pomembno je, da sedaj zaprosite za pomoč. Prav gotovo vsega v življenju ne zmorete sami, in če boste lepo prosili, vam bo dano. V nasprotnem primeru pa je vaš ego tisti, ki vas ovira. Zapisujte si občutke in v prvi vrsti imejte radi sebi, v drugi vrsti imejte radi življenje in v tretji ljudi, ki vas obdajajo. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil	.
Natalija osvaja z eleganco
Natalija Macuh je doma s Pobrežja (občina Videm), stara 40 let, po poklicu prodajalka, dela pa kot blagaj-ničarka. Mama dveh otrok, 20-letnega sina in 11-letne hčerke, se najbolje počuti v krogu družine, v prostem času se rada sprehaja, poleti pa tudi kolesari. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner, želela si je spremembe.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Nataliji ugotovili mešan tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji več povedali tudi o negi kože doma ter o globinskem čiščenju, ki je potrebno vsaj nekajkrat letno. Nega je v veliki meri odvisna od pravilne izbire preparatov, saj ti prispevajo h ohranjanju fiziološkega stanja kože.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Natalijino pričesko poskrbel frizer Aleš Valenko. S prelivom ji je poenotil barvo, postrigel konice, lase kodrasto posušil z okroglo krtačo, vrhnje lase pa spel.
Po nanosu kremnega pudra je vizažistka Minka Feguš make up nadaljevala s poudarjanjem vek. Pri tem je najprej uporabila bež odtenek, spodaj in zgoraj jih je obrobila s temno sivim senčilom, vse skupaj pa zabrisala z bež tonom. Rdečkasto je poudarila ličnice in ustnice, nato pa še dodatno obrvi in trepalnice.
„Natalija je v svojih najlepših letih, ko se že lahko tuin-tam spogleduje z eleganco, ki pa seveda ne sme biti pre-
stroga klasika. Še vedno si lahko privošči malo drznejše kroje, kakšen detajl, ki jasno pove, da v njej še kako močno utripa mladostna razigranost. Natalijo sem se odločila obleči v športno-elegantnem stilu klasične barvne palete - črne, bele in sive barve. Kosi oblačil, ki sem jih izbrala v trgovini Modiana, so bluzica, črne hlače in krajša jaknica in so lahko z detajli zelo elegantni ali zelo športni. Ti dodatki so predvsem čevlji, kjer se lahko odločimo med višjo peto in eleganco ali športnimi nizkimi čevlji, in izbrana torbica, ki je lahko zelo velika vrečasta ali manjša in elegantna.
Če se ustavim pri črnih hlačah jeans kroja, jih barva uvršča med elegantnejše kose oblačil, a tokrat Nataliji omogočajo hkrati sproščenost,
KOLEKTIV SALONA
Bi®
mosKo in tensKo Finneftsevo z
Slomškova 22 10 % popust v januarju 3
udobnost in dobro počutje. Bluzica v črno-belem karo vzorcu nas nehote spominja na stare čase, ko je bilo tega vzorca veliko več tudi v ženski modi in ni bil rezerviran le za športen slog. Jakna v drobnem pepita vzorčku z veliko drznimi detajli je prav tako poživitev ob klasičnih enobarvnih ženskih blejzerjih. Natalija je obula v Alpinine gležnjarje z ne preveč visoko peto, kombinirane z lakom. Tudi torbica je iz trgovine
nja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila deležna masaže hrbta. „Za natančno obdelavo hrbta potrebujemo 30 minut. Zmasiramo mišice vratu, ramen, nadlahti, hrbta do trtice in kolka. Dobro obdelane in prekrvavljene mišice se bolje in hitreje obnovijo, ma-
saža hrbta blagodejno vpliva na psihično počutje, sprošča in hkrati osvežuje. Zaradi načina dela in drže v službi gospe Natalije so masaže še posebej priporočljive za razbremenitev mišic in tkiva," je povedala Tamara Galun iz studia Olimpic.
MG
Alpina in glede na izbrane gležnjarje sem želela tokrat ohraniti bolj eleganten slog. V novi podobi je pripravljena za veliko različnih opravkov, ki jih omogoča današnja izbira oblačil. Odpravi se lahko na resnejši poslovni sestanek, na kakšno večerjo, samo v službo ali pa na kavo s prijateljicami, saj je tudi to trenutek, ko se lahko uredimo in privabimo poglede mimoidočih," je Natalijino preobrazbo podrobneje opisala stilistka Sa-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Natalija prej ...
... in pozneje
Natalija po preobrazbi
Slo POP novice
Gušti se je minulo nedeljo predstavil na festivalu Gru(d)vanje v Beogradu. Kot edini predstavnik iz Slovenije je nastopil v družbi prepoznavnih imen (Lollobrigi-do, S.A.R.S. ter Zemlja gruva). Festival je potekal v Expo centru in obenem predstavlja Guštijev prvi koncertni nastop v Srbiji.
Sicer pa bo Gušti po uspešno predstavljeni skladbi Sjene, ki se je odlično odrezala na lestvicah hrvaških radijskih postajah, v prednovoletnem času je bila celo največkrat predvajana skladba na Otvorenom radiu, te dni predstavil svojo drugo skladbo s prihajajočega albuma. Skladba z naslovom Igraje naletela na dober odziv že ob premierni predstavitvi v oddaji MTV Express in v posebni novoletni izdaji MTV-jeve Hitorame. Vokalno izvedbo je Gušti zopet zaupal pevki Emi Gagro, v sodelovanju z režiserjem Gregorjem Andolškom pa pripravlja tudi videospot, ki bo v pričetku prihodnjega meseca predstavljen na televizijskih postajah in v drugih medijih. ■k-k-k
Razvedrilni program Televizije Slovenija je k sodelovanju pri slovenskem izboru za Pesem Evrovizije - EMA 2011 povabil deset izvajalcev. To so: Maja Keuc, Omar Naber, Tabu, Leeloojamais, Nina Pušlar, Time to Time, Rock Partyzani, Feliks Langus, April, Sylvain, Mike Vale in Hannah Mancini. Izvajalci bodo nastopili na izboru EMA 2011, ki bo v nedeljo, 27. februarja, v studiu 1 Televizije Slovenija z neposrednim prenosom na 1. programu Televizije Slovenija in 2. programu RS (Valu 202).
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Sons & Alenka . Gotar - Fantom iz opere mi priznaj 8. Regina - izgubljeni čas 7. Nodus - Ne ■ vem zakaj 6. Tomaž Domicelj - Težko je postati heroj 5. Jan Plestenjak - Punca 4. Gašper Rifelj - Mozaik 3. Alenka Godec - Dotakni se me z občutkom 2. Rok Kosmač - Ljubi me 1. Bilbi - Hvala za vijolice
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Il' je vedro il' oblačno
Slovenska glasbena scena je postala bogatejša še za en album. Gre za izid izjemno zanimive in za naše razmere tudi malce nenavadne zgoščenke, ki jo je izdala zasedba Kissik.
Skupino Kissik sestavljajo Davor Klarič, Stane Špegel in Vasja Ocvirk, pri založbi Rdeča zarja pa so izdali CD z naslovom II' je vedro il' oblačno. Gre za priredbe tristo let stare bosanske sevdalnike, k sodelovanju pa so pritegnili mlado, a že znano in uspešno sarajevsko pevko Aldijano Tuzlak, ki je doživeto odpela tradicionalno pesem.
Vokalna izvedba je nato doživela stilno preobrazbo in skladbo bodo kmalu predstavili še v disco house verziji ter v drugih, pretežno elektronsko obarvanih slogih, saj so Kissiku s svojimi remiksi priskočili na pomoč tudi drugi odlični glasbeniki in DJ-ji: Three Of Many (Elabjer, Dušan Kneževic, Gašper Piano), GVT (Mitja Ozis, Bojan Marjanovic), Funk33 (Miran Pratnekar), Crocy & Iggy Costo (Matevž Salobir,
Igor Koštomaj), Haris Pilton (Igor Šon), HouseHolics (Aljaž Bizjak, Danijel Žabic), svoje pa je dodal tudi Stane Špegel kot HouseMouse. Ovitek zgoščenke je izgotovil priznan oblikovalec, risar, režiser, glasbenik in multimedijski umetnik Mi-
loš Radosavljevic.
Zasedbo Kissik smo lahko pred časom že slišali v remiksu pesmi skupine Dan D, člani skupine pa so v takšni ali drugačni obliki remiksali Siddhar-to, Sestre, Shyam in še koga. Kissik s svojim tokratnim pro-
Člani skupine Kissik
Foto: Benjamin Kovač
jektom dokazujejo, da jih poleg remiksanja zanimajo tudi malce drugačni avtorski pristopi k plesni glasbi.
Člane skupine Kissik sicer poznamo predvsem po njihovem delovanju v drugih glasbenih zasedbah in projektih. Stane Špegel je priznan 'elektrotehnični veteran' slovenske in mednarodne glasbene scene, poznamo ga predvsem po vzdevku HouseMouse. Davor Klarič je širšemu občinstvu znan kot dolgoletni član skupine Šank Rock, spomnimo se ga tudi po sodelovanju s skoraj vsemi glasbeniki in ustvarjalci iz slovenske prve glasbene lige (Vlado Kreslin, Dan D, Alenka Godec, Laibach in številni drugi). Glasbeni sladokusci ga poznajo tudi kot enega izmed stebrov odlične acid-jazz zasedbe Elevators. Vasja Ocvirk je ustanovni član skupine Strelnikoff, elektropunk zasedbe, ki je v svojem času poleg številnih nastopov doma in po Evropi izdala tudi nekaj odličnih plošč in si s tem od konca osemdesetih do razpada leta 2000 pridobila zvesto občinstvo.
MZ
Filmski kotiček
Zeleni sršen
Vsebina: Britt se je že kot otrok odtujil od strogega in vedno zaposlenega očeta, ki je vodil svoj časopisni imperij, zato je odrasel v neodraslega žurerja. Ko njegov ostareli oče nenadoma umre, se zave, da se bo moral zresniti, a to spoznanje ga mine že naslednji trenutek, ko se zave, da je očetov časopis v dobrih rokah. Nekaj pa vseeno pogreša: služabnika, ki mu je zjutraj vedno skuhal odlično kavo. Izkaže se, da je to Kato, genijalec, ki ustvarja fantastične naprave in stroje. Ko z njimi opremi enega od Brittovih dragih avtomobilov, oba navdušeno skleneta, da se bosta z njim bojevala proti zločinu ...
Zeleni sršen je še eden tistih
The Green Hornet
Igrajo: Seth Rogen, Cameron Diaz, Christoph Waltz, Jay Chou, Tom Wilkinson
Scenarij: Seth Rogen in Evan Goldberg po radijski oddaji Georga W. Trendla Režija: Michel Gondry
Žanr: akcijska komedija Dolžina: minut Leto: 2011 Država: ZDA
filmov, ki so tako klišejski, da so v sramoto še klišejem, a so hkrati dovolj zabavni, da so primerni za petkov večer v kinu. Zgodba je generična, da bolj ne bi mogla biti, a to prav nič ne moti. Motijo morda le preveč dolgovezni dialogi, ki ne vodijo nikamor. Se vidi, da je scenarist tudi glavni igralec in produ-cent, zato si je namenil levji delež besedila, nihče pa mu ni upal reči, da pretirava.
Na srečo film ne spada med sodobne bombastične blockbusterje, kjer avtorji hočejo, da je vsaka sekunda paša za oči. Nikakor. Zeleni sršen po ustroju zgodbe nekako spada v 80. ali celo 70. leta, ko so tovrstne filme snemali še brez računalniških učinkov, zato so morali biti dokaj minimalistič-ni. V tem pogledu je ta film nekakšen kratek nostalgični izlet, ki se svoji vsebini sicer tudi ves čas izdatno posmehuje, a se iz nje ne norčuje. Je nekakšen prikrit poklon in delno metafilm o superjunakih, a žal so ti zabavni trenutki lucidnosti preredki. Film se namreč prehitro sprijazni z utečeno formulo. Režija je standardna, z izjemo enega posnetka, ki idealno premosti razliko med medijem filma in stripa. S takšnim
eksperimentiranjem v formi se je pred leti igral že Ang Lee v prvem Hulku, toda tokrat je Michel Gondry to njegovo idejo nadgradil veliko bolje.
Žal so to, kot rečeno, le občasne lučke obetavne izvirnosti, ki jih vse prehitro povozijo neskončni dialogi ali pa glasna akcija, ki je dovolj zabavna. Ne-gativca igra novi ljubljenček Hollywooda Christoph Waltz, ki očitno dobro ve, da je ne-gativca v Neslavnih barabah odigral tako dobro, da mu še naslednje tri filme sploh ne bo treba igrati, saj nas bo prestrašil že zgolj njegov obraz. In res,
skozi film se sprehodi takore-koč speč, pa vseeno deluje karikirano grozljivo, kot zna samo on. Škoda, da trpi za običajno scenaristično boleznijo z imenom »Negativec, ki v ključnem trenutku preveč govori«, kar ga seveda stane življenja.
Za januarsko premiero, ko v ZDA, pa tudi pri nas, startajo najslabši filmi leta, je Zeleni sršen še relativno v redu film, je pa zaskrbljujoče, da je na voljo samo v 3D. Očitno se začenjajo časi, ko izbire ne bomo imeli več, vstopnice za 3D-filme pa se seveda ne bodo pocenile.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
							SESTAVIL EDI KLASINC	NAŠ SKLADATELJ (JOSIP)	NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC (MARKO)	ZIJAČI, ZIJALO (STAR.)	POTOMEC, NASLEDNIK	KRAJ PRI KOGU PRI ORMOŽU							
							KOZJI SAMEC												
							ŠPORTNO MOŠTVO						^•¿•ss:						
							SLOVENSKI PLESALEC (MILJAN)												
							SOTESKA MOKA IZ RŽI												
Štajerski TEDNIK	OMRTVELOST	DRŽAVA MALEZIJSKE FEDERACIJE	NAŠ PESNIK (JOŽE)	ZADNJA PLAT	VAS PRI VEL. LAŠČAH NIKOLAJ PIRNAT	T							▼	SRBSKI PESNIK, ŠANTIČ	MRZEL POT NA KOŽI		OLIVER GEISSEN	MESO SRNE, SRNINA	NAŠ EKONOMIST (MAKS)
SUROVEŽ								NAŠ POSLANEC POJBIČ	OMOTIČNA SNOV, OMAMILO	NEPAZLJIVOST GREGOR URBAS									
VODA KOT IZVIR ELEKTRIČNE ENERGIJE				i							SAMOSTOJNI NASTOP NA ODRU PREDENO								
CEPEC, KLADIVO					SLIKAR (GUSTAV)							RENČANJE (STAR.)					NIKA JUVAN		
					SV. NOGA, KRAČA							5. IN 2. VOKAL					KMEČKO POSLOPJE		
PARADIŽ, EDEN				DIRIGENT MIZERIT			iiiiiiiiiiiiiiiiiii			POSODA ZA MAST, TUNJKA						PRITOK GANGESA			
				OTEKLINA V TKIVU												MAROGA, PEGA			
LOJZE NOVAK			PUŠCAVNIK SPOKORNIK							NEM. FIZIK (PHILIPP)					DRUŽINA ZVERI				
			ŽELEZOV OKSID							RUSKI VLADAR					PLEME, RASA				
ZMERJANJE (ZASTAR.)						OJE Z OBEMA KOLESCEMA						USLUŽBENEC NA MEJI KATJA KOBAL							
VAS POD KONJIŠKO GORO						POZNA BRESKEV, KLANICA								DOLGA OS					
SVILENA PREJA ZA VOTEK						ŠPORTNA VETROVKA						<	IZ BESEDE KORANA	GLAVNO MESTO SENEGALA					
Ugankarski slovarček: EPIGON = potomec, naslednik, GNAMUŠ = slovenski slikar (Gustav, 1941-), KENDA = slovenski skladatelj (Josip, 1880-1941), KRAKA = svinjska noga, krača, NOJIČ = slovenski plesalec (Miljan, 1986-), OLAJ = slovenski pesnik in prevajalec (Jože, 1939-2008), SELANGOR = država Malezijske federacije, SOJEK = naselje pod Konjiško goro.
■je^ea '^ejoue 'eiuej} 'eujso	'^aios '^uueo
'aoTo 'epjgo '¡a9| 's|ay 'naiaje 'ni 'uos 'e^uni 'ojb|>| Tej 'fn 'ouaj 'sniueug '}e|iu 'ej§!0|0s 'goiuajd ||aq Isouzedau 'zaujoso 'oao^uejg 'egejp 'oton 'ed^a '|ezo^ :0navd0q0a '3>|uezjj)i 9) aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 29. januar:
05.00 Uvod. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon: 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 30. januar:
5.00 Uvod. NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolov-
cem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 31. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz piramida (Vladimir Kajzo-var). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 1. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.40 Iz nove številke Štajerskega Tednika. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.10 Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 AV-TORADIO. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Oddaja o zdravju (Marija Slodnjak z gosti). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: Za ljubitelje malih živali. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 2. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 3. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Uni-vox).
PETEK, 4. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Se vam ne zdi, da bo počasi čas, da vzamete vajeti v svoje roke? Na delovnem mestu boste blesteli. Rezultati bodo odvisni od vas. Oseba nasprotnega spola vam bo podarila mnogo neke energije in volje do življenja. Če boste gradili na majhnih korakih, kmalu pridejo veliki.
Sn BIK
Finančno stanje bo nekoliko podobno gugalnici, uvideli boste nekaj ugodnih poslovnih priložnosti. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov, še najbolje je, da to storite v naravni obliki. Odzvali se boste klicu narave in si tako pridobili val sveže energije.
DVOJČKA
Zimska pravljica se bo odvijala v vašem srcu, mnogo sprememb vas čaka v ljubezni. V primeru, da ste vezani, se bodo stvari odvijale po starem, samske pa čaka mnogo priložnosti in ugodnih situacij. Nasvet mlajše ženske vam bo koristil. Razbrati je ugodne finančne prilive.
RAK
Intuitivni signali se bodo okrepili in tako bo počasi čas, da se poslušate in uvidite, kaj je za vas prava pot. Sreča se bo mnogo bolj lesketala, če boste na zadeve pogledali s srcem. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam prinašajo veselje in modrost. Potrebovali boste notranjo umiritev.
LEV
■Tj Spremljalo vas bo delavno obdobje in ne boste imeli časa za počitek, ampak se morate aktivno soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Po drugi strani bo v tem tednu čas, da naredite nekaj zase in se odpravite h kozmetičarki ali v savno. Srečali boste svojo simpatijo iz mladosti.
DEVICA
Na delovnem mestu se bodo zadeve ustavile in boste morali znali na pravilen način reči bobu bob. Seveda ne smete zadev spreminjati na silo, ampak počasi in zanesljivo. Harmonija časa vnaša prijetne trenutke in mnogo radosti. uspehi se bodo lesketali v umetniških dejavnostih.
TEHTNICA
Načrti se vam bodo obrestovali in korak za korakom boste napredovali v samozavesti. Na delovnem mestu pridobite možnost izobraževanja in počasi bo čas, da pokažete svoje znanje. Pridobili boste možnost, da popravite stvari, ki vas ovirajo pri osebnem napredku.
ŠKORPIJON
Privlačile vas bodo skrivnosti in reševali boste tiste stvari, ki so vam deloma ali v celoti uganka. Bodite nekoliko bolj zaupljivi, kajti dobro se z dobrim vrača. Pridobili bosta nova znanja o duhovnosti. Doma vas čaka prenova, pričakovati je, da boste besedno bolj impulzivni.
STRELEC
Sledili boste svoji notranji modrosti in zdelo se bo, da so se vam vrata sreče na stežaj odprla. Odpravite se na krajše potovanje. Na delovnem mestu se bodo nizali uspehi v vašo korist. Notranji nemir boste občutili v komunikaciji, sicer pa se mnogo bolj kvalitetno izražate pisno.
KOZOROG
Vodila vas bo ljubezen, vam pokazalo pravo pot in vas ponesla
v	tiste dejavnosti, v katerih boste lahko živeli svoje sanje. Nakazano je, da so žarki sonca razprostirajo v prijetnih in magičnih trenutkih ljubezni. Čeprav je zunaj še zima, se v vašem srcu prebuja pomlad.
VODNAR
Vračali se boste nazaj v preteklost in razmišljali o tem, kaj bi se dalo spremeniti. Toda pot je človeku v bistvu začrtana in dobro je, da se soočite s tistim, kar vam je dano. Na delovnem mestu se boste želeli dokazati. Vendar vedite, da je čas, ko prihaja vaših pet minut.
RIBI
Reka življenja bo plula naprej in
vi	se boste predajali toku usode. Določenih stvari pač ne boste povedali na glas, ampak jih rajši premišljevali v svojem srcu. Znali se boste preleviti tako, da boste poželi uspehe. In ne pozabite na svoje prijatelje, ti so kot vino življenja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Rojstni dnevi na Radiu Ptuj, vsako jutro ob 7.45. SMS nabiralnik: 041 818 666.
Pobrežje • 10 let Društva žensk
Ob jubileju izdale zbornik
V januarju je Društvo žensk Pobrežje praznovalo 10-letnico delovanja. Ob pomembnem jubileju so se v mislih, slikah in besedi vračale v preteklost, gledale na prehojeno pot in snovale nove načrte.
delovanja stal ob strani.
Društvo žensk Pobrežje redno sodeluje s KS Pobrežje, prav tako z Občino Videm, z drugimi društvi iz občine in zunaj nje pri pripravi različnih prireditev. Sodelujejo na razstavah, raznih tekmovanjih in druženjih tudi pri drugih društvih širšega ptujskega območja.
Od leta 2009 je predsednica Nada Novak, podpredsednica pa
Ženskam na podeželju nikoli ne zmanjka dela, kljub temu pa najdejo čas za druženje in ukvarjanje z različnimi dejavnostmi, ki potekajo v društvu. Pričele so s tečaji in predavanji, dodajale nove aktivnosti in danes se lahko pohvalijo s pestro in raznoliko dejavnostjo društva. V njem vsaka članica najde kaj zanimivega in privlačnega zase. Sodelujejo tudi z drugimi društvi v občini in pripravljamo različne razstave in pogostitve.
Po 10 letih lahko rečejo, da je za njimi dolga, lepa, delovna, zahtevna pot, z vztrajnostjo so dosegle lepe rezultate. Izdale so zbornik, ki oživlja spomine na prehojeno pot in bo hkrati spomin na njihovo delo. V uredniškim odboru so bile: Violeta Flajs, Nada Novak, Milena Traper, Ida Topolovec, Albina Šimenko, Angela Bedrač, Terezija
Šimenko in Betka Strmšek.
Vsem, ki so pomagali pri pripravi njihovega zbornika in se prijazno odzvali s svojo pomočjo, so iskreno hvaležne. Zbornik pa je poklon vsem, ki so kakorkoli oblikovali in še sooblikujejo delo društva.
Društvo je bilo ustanovljeno davnega leta 2000, ko so na seji KS Pobrežje razpravljali o njegovi ustanovitvi. Za predsednika iniciativnega odbora je bil izbran Friderik Šimenko. Svojo nalogo je vzel zelo zares in zbral ženske Po-brežja na ustanovni seji, ki je bila 28. novembra 2000. Največja težava je bila izbira predsednice, saj so začetki najtežji in tega so se ženske dobro zavedale. Tako je na prošnjo vseh prevzela vodstvo Majda Mari-nič, saj je njen mož, poslanec državnega zbora, dal tudi pobudo za ustanovitev društva in jim vsa leta
Predsednica Društva žensk Pobrežje Nada Novak (levo) in podpredsednica Violeta Flajs
Violeta Flajs. Druženja in delo poteka na različnih ravneh: s kuharskimi tečaji, aranžersko dejavnostjo, predavanji in tečaji, sodelovanjem na pustu po pobreško in z različnimi razvedrilnimi vsebinami (izleti, kolesarjenje, pohodništvo) ter ohranjanjem ljudskih običajev in navad. Svoje delo in pričakovanja vsako leto ocenijo na občnem zboru, ki je združen s praznikom dneva žena oz. materinskim dnevom, prav tako pripravijo zaključek leta za društvo ali skupaj z drugimi društvi.
Ob jubileju so jim spregovorili župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selinšek, poslanec Branko Marinič, predsednik KS Pobrežje Danilo Skrbinšek, Slavica Strelec iz svetovalne službe KGZ, predstavnice društev žensk iz občine Videm in iz sosednjih občin, bivša predsednica Majda Marinič, sedanja predsednica Nada Novak in Betka Strmšek, ki s svojim kolesom obiskuje članice in jim predaja navodila in naloge, da se ne slišijo le po telefonu, saj se marsikatera akcije ne bi udeležila, če je ne bi Betka obiskala osebno. Priznanje za uspešno delovanje društva bodo prejele na občinskem prazniku, prav tako priznanje KS Pobrežje.
Zdenka Golub
Janez Munda m Krog po Evropi z biciklom
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Uf!!! Končno! Šolsko leto je pri koncu, spričevala razdeljena, učenci na počitnicah. S »Prepihi« smo odigrali zadnjo gostijo v obdobju pred dopustom in končno nastopijo dnevi, ko ni nobenih obveznosti. Po dolgem obdobju, brez enega prostega dneva, končno oddih. Kam? Na plažo pole-žavat za teden dni? Ne, to me ubije, hočem potovati!
Že leto dni sem razmišljal, kam bi se lahko zapeljal s kolesom med poletnim dopustom. Na toliko strani me je vleklo, da res nisem imel jasnega načrta. Še utrujen
in zaspan od včerajšnjega »špila« spakiram v nahrbtnik najnujnejše stvari in naslednje jutro sem že na kolesu.
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta.
Vzpon na prelaz Gaberl (AUT)
Pogled v dolini reke Mure
To je to! Nobenega prilagajanja nikomur, sam svojega časa gospodar. Vozim tako hitro, kot meni ugaja, vozim tja, kamor bi jaz rad.
Ponedeljek, 12. 7. 2010
Zgodaj zjutraj odpeljem, seveda po najbližji poti, skozi Šentilj v Avstrijo, samo da pridem v kraje, kjer me nihče ne pozna. Ker v domačih krajih včasih od vsake hiše slišim: »Kam se spet pelješ?«. Malo naprej od Dornave proti Lenartu me že pozdravi sonce in daje jasen znak, da mi bo danes še vroče.
Vozim v smeri Gradca do mesta Wildon, kjer zavijem levo proti mestu Köflach. Skozi kraje St. Johann-Köppling, ki naj bi bil rojstni kraj konjev lipicancev. V Köflachu zavijem desno proti 1551 metrov visokemu prelazu Gaberl. Pojavijo se mi bolečine v križu, ki jih pripišem posledicam igranja na gostiji pred enim dnevom. Se ne obremenjujem preveč, saj na biciklu vse bolečine vedno minejo. Na vzponu mi zmanjka vode in me reši izvir pitne vode na počivališču. Na vrhu je smučarski center in je kar hladno v primerjavi z vročino v dolini. Pogledam in poslikam v vse smeri ter se takoj odpravim naprej v dolino reke Mure. Ob spustu občudujem samotne kmetije, raztresene po hribovju, daleč v dolini zagledam letališče Zeltweg in za njim dirkališče A1 RING, ki ga obnavljajo in je trenutno zaprto. Peljem skozi mesto Judenburg in po dolini reke Mure navzgor. Pripeljem do mesta Murau, ki leži 829 metrov nad morjem, ter poiščem prenočišče. Spim v skromnem hotelu za tuje delavce, ki je poln Madžarov, tako da so še napisi na recepciji v njihovem jeziku. Zvečer se razgledam po mestu, fotografiram, pa hitro spat.
Drugi dan že ob šestih pojem zajtrk in takoj na kolo, saj je spet napovedan zelo vroč dan. Že hoja
Reka Mura skozi mesto Murau (AUT)
po stopnicah mi je dala znak, da so posledice včerajšnjega kolesarjenja v 12-odstotnem vzpon kar velike. Prvi kilometri so težki, noge so trde in šele po dvajsetih kilometrih se ogrejejo na delovno temperaturo. Spet se pojavijo bolečine v križu. Čudno, nekaj ni v redu, saj bolečin ne bi smelo biti. Vozim po dolini navzgor in zara-
di nadmorske višine postane kar hladno, zato oblečem še spodnjo majico. Odpeljem skozi zelo lepo področje smučarskega središča Kreischberg. Dolina reke Mure je res fantastična. Tu sem kolesaril že pred dvema letoma in spet me je očarala s svojimi kmetijami, posejanimi po hribih.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Grand Hotel Primus
GEMINA
J9,
Prlmusove vinska zgodba
Vina iz sončne Istre
Petek, 28.1.2011, ob 20.00 v Klubu Gemina XIII. Cena na osebo znaša 15 €, 20 % popusta za upokojence in študente
Primusav večer z zvezdami s skupino Pepel in kri
Sobota, 5. februarja, ob 19.00 v Klubu Gemina XIII. Cena za večerjo s koncertom in plesnim večerom znaša 30 € na osebo. V nadaljevanju bo za plesno vzdušje poskrbela skupina Night Life.
Kulinarična panudba v Restavraciji lila
Tris lignjev (polnjeni, ocvrti in lignji na žaru) za 2 osebi: 15 € Družinska plošča za 4 osebe (2 odrasli osebi in 2 otroka): 25 €
NOVO: V začetku februarja bomo v wellnessu Grand Hotela Primus gostom ponudili novo linijo kozmetike za nego telesa in obraza.
Prednost nove kozmetika PEV0NIA B0TANICA je v povezanosti izdelkov z naravo, kar je danes v skrbi za gosta izrednega pomena.
Nudimo vam nove tretmane za nego telesa, luksuzne nege obraza z izvlečki kaviarja r in biserov ter številne nove storitve.... Razvajajte sebe in svoje telo z najboljšimi izdelki, ki jih ponuja narava.
Dodatne informacije in rezervadje na tel.: 02/74-94-500, www.termfrfituj.si,rezervacije@lerme-pluj.si J
M
Foto: ZG
Foto: J. M
Juršinci • S seje občinskega sveta
Dva milijonska projekta že letos?
Juršinski občinski svet je na seji v tem tednu še drugič obdelal predlog proračuna, ki znaša 2,9 milijona evrov; malenkostno so popravili občinski statut in prvič od blizu videli projektno dokumentacijo za obnovo kulturnega centra v središču občine.
S predlogom proračuna niso imeli posebno veliko dela; ra-čunovodkinja je natančno pojasnila nekaj bolj kot ne lepotnih popravkov posameznih postavk, ki so se izkazale kot nujne, a jih v prvotnem osnutku še niso predvideli. Tako bodo v proračunu namenili 3000 dodatnih evrov za napovedano revizijo poslovanje domače osnovne šole, nekoliko so se povečala sredstva za Bistro, 5000 evrov bo dodatno namenjenih za javno razsvetljavo ob igrišču, 20.000 evrov za investicijsko vzdrževanje vodovodnega omrežja, za 1000 evrov več bo na postavki za delo nadzornega odbora ipd. Svetniki niso imeli ne pripomb in ne vprašanj na novo predstavljene postavke, župan Aloj Kaučič pa jih je seznanil še, da v proračunu zaenkrat nimajo predvidenih 57.000 evrov, kolikor je delež občine za poplačilo izgubljene tožbe proti podjetju Meltal: „V teh dneh se sestanemo z ostalimi župani in potem bomo sprejeli skupno odločitev, kako ravnati v tej zadevi. Če se bomo dogovorili, da občine plačamo ptujski občini svoj delež, potem bomo pač sprejemali še rebalans proračuna."
Nekaj več vsesplošne debate je nato sprožila svetnica Vesna Krampelj , ki se je spotaknila ob predvideno asfaltiranje ene izmed občinskih makadamskih cest. Menila je namreč, da je ta cesta nepomembna oziroma itak dandanes neprevozna,
saj je občani že dolgo ne uporabljajo več, zato se ji je zdelo nesmiselno, da se vanjo vložijo precejšnja sredstva. Župan Kaučič pa je na njene dvome odgovoril, da gre za cesto, ki so jo s programa modernizacij odrivali že 10 let, zato je tudi v tako slabem stanju, in da je prejšnji občinski svet že sprejel sklep za modernizacijo, ki ga zdaj ne bodo več spreminjali: „Sicer pa je po našem planu naložb v ceste jasno povedano, da se v tem obdobju najprej poasfaltirajo vse kategorizirane makadamske ceste, šele potem pridejo na vrsto rekonstrukcije in modernizacije dotrajanih asfaltiranih cest. Seveda pa so vsi ti krajši odseki še vedno makadamskih cest manj prometno frekvenčni." Z županom se je strinjala večina svetnikov (iz prejšnjega mandata).
Tudi pri spremembi statuta občine ni šlo za velike zadeve; v člene so vnesli le novost, da sta dva vaška odbora sestavljena iz treh članov - občanov, ostali pa iz petih članov - občanov, v vsakem vaškem odboru pa je tudi po en svetnik. Ker pa je za uveljavitev spremembe potreben 15-dnevni rok po objavi v uradnem listu, so morali črtati z dnevnega reda seje naslednjo točko, pri kateri naj bi imenovali članstva posameznih vaških odborov ...
Prav tako na hitro so se seznanili tudi s poročilom Komunalnega podjetja Ptuj o vodooskrbi občine, potrdili,
Dobrodelna akcija za otroke s posebnimi potrebami
Svetniki so se z radovednostjo poglobili v projektno dokumentacijo za prenovo velikega kulturnega centra v središču občine, ki so jo tokrat lahko videli prvič ...
Poslovni sistem Mercator ¡e v okviru dobrodelne akcije za otroke s posebnimi potrebami Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož podaril sredstva za nakup igrala - bazena z žogicami. Nova igrala predstavljajo pomemben dejavnik v izobraževanju njihovih učencev, saj bistveno pripomorejo k sproščenemu vzdušju in otrokom omogočajo pozitivno izobraževalno izkušnjo. OS Stanka
Vraza Ormož, ki izvaja dva prilagojena programa za otroke z lažjimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju, je dobrodelno akcijo za zbiranje sponzor-skih in donatorskih sredstev z zaključno dobrodelno prireditvijo izvedla že četrto leto zapored. Zbrana sponzorska sredstva so tokrat namenili za nakup opreme in pripomočkov za sobo za umirjanje.	Brezplačnaobjava
da cene grobnin in najema mrliške vežice ostajajo na isti ravni kot lani, nato pa soglasno potrdili še vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo kanalizacijskega sistema Gabr-nik z delno prenovo vodovodnih cevi in izgradnjo čistilne naprave.
Že letos obnova kulturne dvorane in centra Gabrnika
„Gre za milijon evrov vreden projekt, za katerega smo zdaj uspeli pridobiti tudi gradbeno dovoljenje in ga konec januarja prijavljamo na zadnji razpis Regionalnih razvojnih programov (RRP). Finančna
Krvodajalci
23. december - Sara Burjan, Ul. 5. Prekomorske 12, Ptuj; Janez Kokol, Kicar 66; Albin Voda, De-strnik 28 b; Janja Roškar, Stojnci 25 b; Lea Skok, Gorišnica 165; Mihael Mataič, Radmožanci 84, Dobrovnik; Branko Eržen, Vičava 120; Branko Skok, Hrastovec 10 a; Livija Zorec, Grajenščak 12 b; Gloria Lendvai, Krčevina pri Vurbergu; Daniel Vidovič, Loka 34, Starše; Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Majda Golob, Kicar 140 c; Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Oskar Šturm, Raičeva 11; Vlado Rodošek, Pobrežje 25; Mihaela Tacinger, Lešje 30, Majšperk; Damjan Ljubec, CMD 1, Ptuj; Branko Leben, Kukava 74 a; Doroteja Mlakar, Rimska ploščad 21, Ptuj; Jan Belšak, Cirkulane 54 f; Anja Petek, Gorišnica 154; Amadeja Lovrec, Senčak pri Juršincih; Katica Mur-šec, Biš 48; Bojan Petek, Krčevi-na pri Vurbergu; Martina Trunk, Zamušani 15; Sabina Predikaka, Pod lože 60 a; Ivan Emeršič, Dra-ženci 76 b; Sara Jumerovič, Mejna cesta 11, Ptuj; Darja Zemljič, Zg. Gruškovje 65; Saša Kamenšek, Pobrežje 93; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj.
konstrukcija je takšna, da iz RRP za ta projekt počrpamo še preostanek rezerviranih sredstev za našo občino, to je okoli 700.000 evrov, razliko, približno 300.000 evrov, pa bomo dodali iz našega proračuna. Vprašanje je namreč, ali bomo ta denar iz RRP kdaj kasneje sploh še lahko dobili, zato je bolje, da se prijavimo zdaj, ko še obstaja ta možnost. Časovni okvir realizacije tega projekta je predviden od aprila letos do junija 2012," je nekoliko presenetljivo hitro pripravo dokumentacije za omenjen projekt pojasnil župan Kau-čič. Dejstvo je, da se je občina Juršinci na oktobrski poziv RRP že prijavila s projektom celovite prenove kulturnega centra, ki je prav tako ocenjen na nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Vlogo so morali sicer še dopolniti, pričakujejo pa
Prejeli smo
Poziv
Na referendumu 1993. leta se prebivalci na območju takratne KS Cirkovce in KS Lovrenc niso odločili za svojo občino, v KS Kidričevo pa so odločitev za svojo Občino sprejeli. Zakon o ustanavljanju občin ni sledil ustavnemu načelu »o povezovanju«, zato je DZ RS privzelpravico, ustanavljati občine po svoji volji. Tako je nastala Občina Kidričevo. Res je, da je tudi študija, ki je bila izdelana v takratni Občini Ptuj, nakazala, da je takšna povezava vseh treh krajevnih skupnosti v eno občino smiselna in skladna s priporočili EU.
Proces »povezovanja« treh
seveda pozitiven sklep v kratkem času. Tudi za ta projekt je občina morala rezervirati približno 330.000 lastnih sredstev, iz RRP pa jih bo prejela okoli 730.000 evrov. In ker je dokaj realno pričakovati, da bosta oba projekta odobrena, to pomeni precejšen finančni zalogaj za majhno slovensko-goriško občino, četudi bo šlo za dvoletno izvedbo in poplačilo ter za odbitek vrednosti DDV pri izgradnji kanalizacije. Ob tem je občina kandidirala še na razpisu Za razvoj vasi s projektom ureditve peš poti iz Juršincev v smeri Grabšin-skega brega, ki je prav tako ocenjen na 610.000 evrov; če bo kandidatura uspešna, pa se lahko nadejajo 424.000 evrov od kmetijskega ministrstva, 185.000 evrov pa bodo morali zagotoviti sami.
Juršinski svetniški zbor pa
se tokrat ni kaj dosti dajal s številkami in denarjem, očitno jih finančni prepih, v katerem se bodo znašli ob potrditvi obeh milijonskih projektov (in še tretjega skoraj tako velikega) sploh ni skrbel. Denar bo že, sicer pa - saj še nobena občina ni bankrotirala ... Čeprav se, glede na vsa zadnja dogajanja in predvsem glede na novi zakon v pripravi, po katerem naj bi bile občine financirane še veliko manj kot doslej, tudi to lahko začne dogajati. Namesto (nepotrebno) sivih las so se lokalni funkcionarji raje z veliko radovednostjo zakopali v obsežno projektno dokumentacijo za obnovo kulturnega centra, ki so jo tokrat, po pobudi na prejšnji seji, prvič dobili na vpogled, in to v celoti z vsemi podrobnostmi vred, od temeljenja do elek-troinstalacij ...
Za konec seje pa so si svetniki na povabilo Simona Toplaka lahko še ogledali kratki promocijski film o VTC 13, ki je nastal v okviru enega izmed projektov pod okriljem LAS za Podravje in Slovenske gorice. V prijetnem in slikovitem filmčku pa ni bilo prikazano, kakšne težave ima eden od ponudnikov ob VTC 13 (To-plakova turistična kmetija)
z vodovodom .... Je pa to na
seji zgovorno povedal Toplak sam: „Če pri nas doma odpremo eno pipo za vodo, druga ostane suha ... Že deset let se mi obljublja sanacija vodovodne cevi, pa ni še vedno nič od tega ..." Župan Kaučič pa mu je vrnil: „Takšno ozko cev s premajhnim premerom sta si s kolegom do hiš naredila sama, ali ne? Seveda pa bomo tudi to enkrat popravili, samo ne vem, če bom takrat jaz še župan ... " SM
KS v Občino Kidričevo poteka že 15 let, bolj ali manj uspešno. Vtis je odvisen od vsakokratne občinske oblasti, če zna ali ne zna usmerjati procesov povezovanja.
Ideja o razkrajanju Občine Kidričevo, ki se poraja v »starem delu« naselja Kidričevo in je posledica ravnanj sedanje občinske oblasti, je napačna. To je ideja ljudi »iz ozadja«, ki so izgubili zadnje volitve. Volitev ne izgubiš zaradi drugih, ampak zaradi sebe. To je osnovno pravilo, ki ga morajo politične stranke poznati. Naga-njati del skupnosti iz občine ni dobronamerno, je celo zlobno.
Zaradi »treh premožnih kmetov«, ki si v svoji sebičnosti lastijo pravico do oblasti, ne smemo razkrajati lokal-
ne skupnosti. Ti se sami izločajo na njeno obrobje. Novo izvoljenemu županu dajmo priložnost, da naredi red in princip »vladanja« Občini preusmeri v princip »upravljanja« Občine, kjer lahko, povezani v civilno družbo, sodelujemo vsi občani.
Občina Kidričevo je bogata, ker združuje naselja iz bivših KS Cirkovce, KS Lovrenc in KS Kidričevo. Bogastvo ni le v materialnih dobrinah. Pravo bogastvo se poraja samo v ustvarjalnem okolju. Prepričan sem, da nastaja nova generacija mladih, izobraženih in sposobnih ljudi iz vseh naselij okoli Kidričevega, in le vprašanje časa je, kdaj se bo uveljavila s sebi lastno ustvarjalnostjo.
Zato ohranimo svoje dostojanstvo.
Vojteh Rajher, Kidričevo
Foto: SM
FrizersnpSfonBrigita
ahaitaTužnik s.p.	^^
® nikova cesta 3, Ptuj	www.trizerstvo-brigJta.com
tel* 02 776 4-5 61
iita.pusnik@amfe.net	NOVO: MAKE UR MATURANTSKE FRIZURE, GEL NOHTI
PI LUSKA TELEVIZIJA
ipeao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 28.1.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika- pen.
11:30 Modro- ponovitev
16:30 Polka in majolka
17:30 Hrana in vino-pon.
19:20 Poljudno-znanstvena oddaja
20:00 Ptujska kronika- pon.
21:30 To bo moj poklic- Polagalec talnih oblog
22:20 Videostrani
Nedelja 30.1.
09:25 OtroSka oddaja GoriSnica
10:15 Hrana in vino
11:00 Modni- ponovitev dveh oddaj
13:00 Ptujska kronika- pon. vseh treh oddaj
16:30 Polka in majolka
17:30 Hrana in vino- pon.
19:30 Povabilo na kavo- pon.
20:00 Ptujska kronika- pon. vseh treh oddaj
20:35 Zgodbe Balkana
21:00 Lokacija Slovenija
21:30 Modro
22:00 Videostrani
penn
Ptujski talnizijaPalV, Stamukitigl, M 05 90 M 21
Sobota 29.1.
09:50 OtroSka oddaja GoriSnica
10:40 To bo moj poklic- Polagalec talnih oblog- pon.
11:30 Modro- pon.
12:00 Ptujska kronika
14:00 Ptujska kronika- pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:35 Polka in majolka
17:35 Zgodbe balkana
18:00 Rujska kronika-pon.
18:10 Povabilo na kavo- pon.
20:00 Ptujska kronika- pon.
20:10 Poljudno- znanstvena oddaja
21:30 Modni
22:00 Ptujska kronika- pon. 22:10 Videostrani
Ponedeljek 31.1.
09:30 Kuhajmo skupaj
10:05 Hrana in vina
11:30 Modro- ponovitev
16:35 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Poljudno-znanstvena oddaja
21:30 To bo moj poklic- Zdravstveni tehnik
22:20 Videostrani
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na 12
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 IDI AMBIENCE	2007	12.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW 318 D LIMUZINA	2009	22.500,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN BERLING02.0HDI	2005	6.280,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD MONDE01.8 TDCI KARAVAN EC0NET1C	2008	13.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FORDS-MAX 1.8TDCI TITANIUM	2007	12.990.00	AVT. KLIMA	SREBRN
KIA MAGENTIS 2.0 i	2006	7.200,00	AVT. KLIMA	SREBRN
MAZDA 5 2.0 CD	2007	12.950,00	AVT. KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI PREMIUM	2007	9.200,00	AVT. KLIMA	BELA
RENAULT CLI01.2	2006	5.990,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI KAR. EXPRESSION	2008	10.580,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRESSION UM.	2007	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE LUX	2008	8.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA ROOMSTiR 1.9 TD CONFORT	2007	9.400,00	KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 2.0 TDIDSG KARAVANCONFORT	2007	13.300,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI BLUEM0T10N CONFORTL	2008	13.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
www.tednik.si
NOTESDENT
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 o 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 28.1.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 Dan OŠ Benedikt 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhalmo skupaj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Oddaja Iz občine Lenart 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Polka In majolka 23.00 Vldeo strani SOBOTA 29. 1. 8.00 Kronika Občine Markovcl 9.30 Kuhajmo skupaj 10.00 Oddaja Iz občine Lenart 11.00 Polka In m^lolka 12.00 Seja sveta Občine Lenart - posnetek 14.45 Seja sveta Občine Dornava - posnetek 17.15 Seja sveta Občine Markovcl - posnetek 19.30 Kuhajmo skupaj 2.del 20.00 Oddaja Iz občine Markovcl 21.15 Polka In majolka 22.15 Povabilo na kavo 23.00 Ptujska kronika 23.10 Videostrani
SIP
TV
NEDELJA 30. 1.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Košlcnbal v Slovenja vasi 10.10 ŠKL
11.00 Videm - dobrodelni koncert 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnlk 18.30 Oddaja iz občine Lenart PONEDELJEK 31.1. 8.00 10. Let društva Žensk Pobrežje 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL 10.30 Ptujska kronika 10.45 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL
18.00 Videm - dobrodelni koncert 20.00 Oddaja Iz občine Markovcl 21.30 Markovcl - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
SSANGYONG EXECUTIVE REXTON II 2,7 XDI AVT.	2006	13.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9TDI COMFORTVARIANT	2007	12.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI BUSINES	2007	12.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
SUZUKI IGNIS 1,3 GUI	2003	4.560,00	PRVI LAST.	RDEČA
HYUNDAI GET71,416V GL	2006	4.900,00	65.000 KM	KOV. SV. MODRA
CHEVROLET SPARK 0,8 STAR	2007	4.490,00	25.000 KM	RDEČA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR.	2003	6.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GEIZ 1,3 FUNKY	2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DACIA LOGAN MCV 1,5 DCI	2008	5.800,00	50.000 KM	BELA
DAEWOO NUBIRA 1,616V SX	2003	3.700,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
PEUGEOT 2061,4IXT	2003	3.700,00	KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN 01,11	2006	5.700,00	SERVO VOLAN	KOV. OLIVNA
SEATTOLEDOU20V SIGNO	2000	3.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DTI RXE	2000	2.130,00	KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ C 220 CDI ELEGANCE LIMUZ.	2008	23.250,00	42.000 KM	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,416V GENER.	2000	3.700,00	KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01,2 SX	2002	2.350,00	PRVA REG. 2003	BELA
OPEL C0RSA1,012V CLUB	2002	3.100,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
FIATPUNTO1,'18V ACTIVE GRANDE	2007	6.790,00	17.000 KM	KOV. BORDO
FORD FOCUS 1,416V COOL	2001	3.100,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIATMULTIPLA 1,6	2000	2.450,00	KLIMA	KOV. MODRA
VW GOLF IV 1,9TDI VARIANT	2001	4.800,00	KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPR.	2001	3.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW X5 3,OD AVT.	2005	19.900,00	WEBASTO	KOV. ČRNA
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Tel. 031 233 264.
NA LEPI, MIRNI lokaciji z dobrim dostopom prodam brunarico z vinogradom. Tel. 041 779 755.
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 02 751 19 51.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj in sušilnik. Tel. 031 575 627.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM dajem na novo opremljeno enosobno stanovanje v centru Ptuja. Pokličite po 14.00 na tel. št. 041 272 807.
GARSONJENO dam v najem za določen čas na Ptuju. Tel. 041 923 391.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
DOBRIM ljudem podarimo tri mesece starega mladiča, nemškega ovčarja. Tel. 070 610 687.
PRODAM kožuh za kurenta, dolžine 1 m, primeren za otroka. Tel. 719 24 48.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Leonida Vidovič, dr. dent. med. V Zdravstven domu na Ptuju
Prireditvenik
Petek, 28. januar
9.00 Ptuj, dvorana Kmetijsko-gozdarskega zavoda, predavanje za proizvajalce
mleka Mlekarske zadruge Ptuj 18.00 Trnovska vas, Kulturna dvorana, Območna revija pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž JSKD OI Ptuj - Pozdrav sosedu, 1. del 19.00 Voličina Kulturni dom, sprejem za predstavnike gospodarstva, društev in
družbenih dejavnosti 19.00 Ptuj, CID, Nemški večer z Maren in Theom: Nemčija skozi oči mladih 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Picasso, za abonma Tespis in Orfej ter izven
Sobota, 29. januar
9.00 - 17.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, sejem in razstava korantove opreme, KDFD Korant Spuhlja
Maribor, Drama SNG - mali oder, otroška predstava Petra Lunda Čarovnica Hillary gre v opero, za abonma Drama otroški in izven Zavrč, Kulturna dvorana, Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž JSKD OI Ptuj - Pozdrav sosedu, 2. del Majšperk - Breg, dvorana AP TVI Majšperk, premiera predstave Mojster v škripcih Harolda Brighousa, Dramska sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk
Grajena, dvorana Doma krajanov, 54. občni zbor PGD Grajena Hajdoše, gasilski dom, 57. redni letni občni zbor PGD Hajdoše Vitomarci, gasilska dvorana, premiera komedije Moški padajo z neba v izvedbi KUD Vitomarci
Ptuj, hotel Mitra - kavarna Kipertz, koncert Maje Založnik, soul in blues pevke
11.00
18.00
18.00
18.00 18.00 19.00
21.00
Nedelja, 30. januar
9.00 do 17.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, Sejem in razstava korantove opreme, KDFD Korant Spuhlja 9.00 Cvetkovci, gostilna Marta, redni letni občni zbor Društva vinogradnikov
Ljutomersko -Ormoških goric Jeruzalem 15.00 Žetale, kulturna dvorana, Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev
ljudskih viž JSKD OI Ptuj - Pozdrav sosedu, 3. del 15.00 Majšperk - Breg, dvorana AP TVI Majšperk, prva ponovitev predstave Mojster v škripcih Harolda Brighousa, Dramska sekcija Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk 18.00 Vitomarci, gasilski dom, premiera komedije Moški padajo z neba, KUD Vitomarci
18.00 Središče ob Dravi, Sokolana, komedija Vinka Modendorferja Mama je umrla dvakrat, dramska sekcija Kulturnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž
Ponedeljek, 31. januar
13.30
19.30
Sp. Kamenščak, Mladinski center Prlekije, ustvarjalno družinsko skupno preživljanje prostega časa
Pongrce, Dom krajanov, zbor občanov občine Kidričevo
Torek, 1. februar
19.00 Maribor Drama SNG - stara dvorana, socialna ljubezenska komedija Ber-tolda Brechta Malomeščanska svatba režiserke Mateje Koležnik, za izven
Kino Ptuj
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Petek, sobota in nedelja 28., 29. in 30 januar, ob 17.00: Tron: Zapuščina - akcijski z-f triler. 19.10 Življenje, kot ga poznaš - komična drama. 21.10 Art program: Grozljivo srečen - drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Projekt Sti-riperesna deteljica udejanja svoje ideje; Konzorcij Kurent v pripravah na 51. Kurentovanje na Ptuju; Sejem kurentove opreme v Gasilskem domu Kicar; Slovesna zaprisega sodnikov porotnikov; Območna obrtno-podjetniška zbornica v pripravah na 40-letnico stanovske organizacije; Laris Gaiser -avtor knjige Geopolitika - dinamika mednarodne politike; Zasedal je otroški parlament; Monografija 600 let svetišča na Ptujski Gori; . Priprave na 6. Obarjado Lions kluba Ptuj; Koncert ljudskih pevcev in godcev na Grajeni.
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
FASADERSTVO Vladimir Irgl, s. p., Lancova vas 54 a ,Videm 2284, tel. 041 226 767. Izdelujemo demit fasade in zaposlimo delavce z znanjem izdelave fasad ter štukaterstva in pleskarstva.
PO KONKURENČNIH CENAH izvajamo vse vrste izolacijskih fasad, napuščev in pleskanje fasad. Urejamo EKO kredite in SUBVENCIJE za nepovratna sredstva. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm: 041 834 860.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
xfnilume
d
€E3EE
rr.l.'.M
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSKA IN IZOLACIJSKA DELA, AZA, d. o. o., Slomi 16 a, Polenšak, GSM 041 396 502, nudi izdelavo vseh fasad in vseh pleskarskih del.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
CONFIN, d. o. o., Koseskega ul. 34, Maribor, davčno svetovanje in kvalitetne računovodske storitve po konkurenčnih cenah. Tel. 051 316 113.
REGISTRIRANO VARSTVO otrok JEŽKI vas obvešča, da sprejema v varstvo otroke, stare od enega do pet let. Smiljana Čeh - Kokot, Kettejeva ul. 2, Ptuj, telefon 040 802 038.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM predsetvenik, plug. Telefon 02 758 4801.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAMO krmno peso za svinje. Telefon 031 438 587.
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 031 458 702.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam, 3,70 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
KUPIMO manjše krožne brane. Tel. 041 835 094.
PRODAM prašiča domače reje, težkega 200 kg. Tel. 751 42 91.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte janagold, zlati delišeš, idared. Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM telico za nadaljnjo rejo, staro 14 mesecev. Pokličite po 16. uri na tel. 02 763 34 21.
KROMPIR - jedilni, prodam Tel. 031 655 695.
ŽELITE imeti očiščen gozd, živo mejo, možnost plačila drva za kurjavo. Pokličite na tel. štev. 031 394 549.
Nič več besede, ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako hudo boli, ker te več med nami ni.
SPOMIN
Boleč je spomin na 27. januar, ko si nas pred enim letom za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, tast in dedek
Adolf Mislovič
IZ HRASTOVCA 24/C
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica, botra in brata
Konrada Bezjaka
IZ STOJNCEV 45
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Hedviki za besede slovesa, zastavonošem, cerkvenim pevcem, g. Janku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi in dedka
moza, očeta
Antona Sedlaška
IZ VIDMA PRI PTUJU 10 B
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, predsedniku in članom KD F. Prešerna Videm pri Ptuju, Društvu upokojencev, Društvu gojiteljev malih živali, osebju Doma upokojencev in vsem, ki se ga spominjate v dobrem in smo skupaj prehodili še njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
PRODAM bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena v paleti. Tel. 041 893 305.
KUPIM traktor Zetor 25 11, lahko v okvari, in pajka na dve vreteni. Tel. 041 261 676.
RADIOPTUJ
89,8 •98,2*10473
ODKUPUJEMO različne sorlimente hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
/f?S zaščita
' ' " ' /Sl Rogozniška c.13, Ptuj
OBRTNIKI, PODJETNIKI DRUŠTVA, EKIPE
poklicna oblačila, obutev, rokavice, polo, T-shirt majice, bunde, vetrovke, telovniki
Kompletna oprema
na enem mestu z vašim logotipom V 48. URAH
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)
SPOMIN
Minilo je šest let in mineva pet let, odkar sta nas zapustila naša draga
Elizabeta Mlakar
26. 12. 2004
Franc Mlakar
27. 1. 2006
IZ LANCOVE VASI 23
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče.
Vsi vajini
Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, dragi Milan, kako zelo boli, ker tebe v našem domu zdaj več ni.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih naših vedno boš ostal, dragi naš
Milan Strgar
IZ ŠTUKOV PRI PTUJU
Ob boleči in prerani izgubi dragega in skrbnega moža, očeta, brata, svaka, botra in strica se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se g. župniku p. Mirku, govornikom, gasilcem, pevcem in drugim za lepo opravljeno zadnje slovo od našega Milana.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje in sveče, čutili z nami in nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Žalujoči: njegovi najdražji
Hodil sem po sončnih tratah, vprašal rože, kje si ti, pa so mi odgovorile in so rekle, da te ni...
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče in botrce
Angele Habjanič
1952 - 2011 IZ JUROVCEV 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izražali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar za cerkev.
Iskrena hvala vsem patrom za lep cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, podjetju mir in godbeniku ter Društvu kmečkih žena občine Videm. Najlepše hvala tudi sestri Mariji z družino ter Marinki, Anici in Lojzu za nesebično pomoč.
Vsi njeni žalujoči
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin na te za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tete in tašče
Ivanke Kupčič
S PTUJSKE GORE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ji izkazali svojo naklonjenost in spoštovanje ter jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino žalosti, nam ustno ter pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala p. Gavdenciju Skledarju za molitev ter opravljen cerkveni obred, govornici ge. Hedviki za besede slovesa, zastavonošema in nosilcu križa ter pevcem za odpeto sv. mašo in žalo-stinke.
Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: mož Tonček, sin Toni in hčerka Lidija z družinama
Podlehnik • Obisk ministra Patrika Vlačiča
Obljube so lepe -kaj pa dejanja?
Pod okriljem vladnega obiska Podravja se je v sredo zgodilo tudi srečanje prometnega ministra Patrika Vlačiča, ki se je odzval povabilu podlehniškega župana Marka Maučiča ter skupaj z županoma Žetal in Vidma osrednjo pozornost namenil pogovoru o izgradnji bodoče avtoceste na odseku Draženci-Gruškovje.
Kot je povedal Vlačič, je bilo okoli projekta izgradnje tega avtocestnega odseka izvedenih že precej obiskov oz. srečanj z župani omenjenih treh občin. Tokrat pa si je stanje na terenu prvič ogledal od blizu, saj se je najprej prepeljal po trasi bodoče avtoceste (sedanji magistralki) do mejnega prehoda Gruškovje, nato pa še po trasi bodoče državne vzporedne, danes še lokalne ceste.
„Terminski plan glede izgradnje je zaenkrat zastavljen tako, da smo trenutno v pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje, nato bo sledil odkup zemljišč in potem sama izgradnja. Ta trenutek je kot leto dokončanja izgradnje avtoceste predvideno leto 2105. Prepričan sem, da bi se to lahko zgodilo še kaj prej, zlasti če bo hitro in brez zapletov potekal odkup zemljišč oz. razlastitve. Glede tega veliko vlogo nosijo župani oz. vodstvo lokalne skupnosti. V Sloveniji so že znani nemajhni zapleti okoli pridobivanja zemljišč, in če le eno zemljišče ni pridobljeno, se ustavi celoten projekt.
Glede financiranja pa je znano, da je zdaj DARS v drugačnem položaju, saj bo gradil avtoceste v svojem imenu in na svoj račun. S strani države ni težav, so državne garancije, nasploh pa je ta odcep zelo zanimiv tudi za druge investitorje, zlasti zaradi izjemne frekvence prometa." Vlačič je sicer še javno obljubil, da se bo osebno zavzel za čim hitrejšo izgradnjo avtoceste.
Župan Maučič je razmišljanje Vlačiča o tem, da bi se
lahko gradnja zavlekla zaradi pridobivanja zemljišč, komentiral tako: „Menim, da to ne bo razlog, čeprav je res, da se lahko zgodi kakšno nasprotovanje enega posameznika. Sem pa osebno že zagotovil, da bomo nesporazum gotovo rešili že pred tem. Jasno je bilo tudi povedano, da ni nujno, da bo avtocesto gradil DARS, veliko je namreč tudi zanimanja drugih interesentov, ki se seveda potem zavzemajo za koncesijo. Kakorkoli, avtocesta naj bi se zagotovo gradila, ker je nujna in tudi zanimiva, seveda pa je točne napovedi precej težko dajati."
Dejstvo je, da se za ta avtocestni odsek zdaj res pripravlja dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbeni projekt, kar je strošek države, prav tako je strošek države še odkup zemljišč in izgradnja vzporedne državne ceste. Če se razpisi za izvajalce obeh dokumentov ne bodo zavlekli (tudi zaradi morebitnih pritožb prijaviteljev, ki so bolj ali manj pričakovane), bi se realno lahko pričakovala izdaja gradbenega dovoljenja v začetku naslednjega leta, do začetka leta 2013 naj bi se nato izvedel odkup vseh zemljišč in nato začetek gradnje. Za izvajalca del bosta sicer potrebna dva razpisa; eden se bo nanašal na izgradnjo in financiranje avtoceste, drugi pa na izgradnjo vzporedne ceste, kjer pa je investitor že znan (država oziroma DRSC). Glede na prakso razpisov in pritožb neuspešnih interesentov tako v fazi izdelave dokumentacije kot
Prometni minister Patrik Vlačič (na posnetku z županom Markom Maučičem) se je prvič popeljal po magistralki do mejnega prehoda Gruškovje, po kateri bo tekla bodoča avtocesta (AC), nato pa še po lokalni cesti, ki bo v okviru projekta izgradnje AC urejena kot vzporedna državna cesta. Na srečanju z župani Podlehnika, Vidma in Zetal je med drugim povedal, da je moč pričakovati zaključek gradnje AC v letu 2015, če le ne bo (nepredvidenih) težav ...
izvedbe del pa je čisto realno sedaj napovedana obdobja množiti z dva ...
In ker je vprašanje, koliko časa bo še dejansko poteklo do ureditve avtoceste, se je Maučič zavzel tudi za sprotno reševanje hudih prometnih zagat na magistralki, zlasti v času poletne sezone: „Mini-stru smo sicer že predlagali ureditev mini krožišč na vseh šestih problematičnih križiščih v občinah Videm in Podlehnik, vendar je zdaj to možnost jasno zavrgel s pojasnilom, da so krožišča predraga in bi se itak potem rušila. Druga možnost za rešitev je postavitev semaforjev in ostalih svetlobnih teles na lokaciji teh križišč, da bi se tako vsaj občasno sproščala za tiste, ki
se na magistralko vključujejo ali jo želijo prečkati, prav tako pa lahko veliko pomagajo policijske patrulje z usmerjanjem. Moram reči, da smo lani s policijskimi enotami že dobro sodelovali pri reševanju te problematike, vendar je policistov enostavno premalo za vse to, zato se bomo o okrepitvah poskušali dogovoriti še z ministrico za notranje zadeve."
Minister je z župani na kratko spregovoril tudi o problematiki ukinjanja rednih avtobusnih linij ter dragega šolskega prevoza. Povedal je,
da so javne linije upravičene do državnih subvencij, če avtobuse kot redni prevoz uporablja več ljudi, linije, kjer avtobusi nimajo potnikov, pa naj se ukinejo, saj niso upravičene do subvencij. Glede šolskih prevozov pa je menil, da so nesmiselne šolske in redne linije v razmaku nekaj minut in naj se tam, kjer je možno, to poenoti, četudi na račun prilagoditve šolskih urnikov. Da so šolski prevozi (pre)dragi za občine, pa je težava občin samih; minister pri tem pač ne more pomagati ...
SM
Napoved vremena za Slovenijo
v pomaranči se dobro je..
Danes bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno še rahlo na-letaval sneg. Na Primorskem bo delno jasno, burja se bo okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem do 7 stopinj C.
V soboto bo v zahodni Sloveniji povečini sončno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Na jugovzhodu bo občasno še lahko rahlo snežilo. Burja na Primorskem bo postopno nekoliko oslabela. V nedeljo se bo zjasnilo tudi v osrednji Sloveniji.
prepričajte se
Črna kronika
Na prehodu trčila v pešca
21.	januarja okoli 14.15 je 19-letna ženska iz Ptuja vozila osebni avtomobil Honda CRX po Osojnikovi cesti na Ptuju iz smeri Minoritskega trga proti Slovenskogoriški cesti. V križišču z Vinarskim trgom se je razvrstila na levo smerno vozišče, proti Trstenjakovi ulici. Pri tem je zapeljala na prehod za pešce, ki ga je v tistem trenutku z njene desne strani prečkal 39-letni moški iz okolice Ptuja. Z avtomobilom je trčila v pešca, da ga je odbilo v vetrobransko steklo vozila, nato pa je padel na vozišče ob desni strani vozila. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim odpeljan v SB Ptuj. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznico podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Zaplenili puške
Policisti PP Ormož so 20. januarja na območju Ormoža izvedli dve hišni preiskavi, v katerih so bile zasežene tri puške domače izdelave, večje število nabojev, smodnik, dve pripravi za polnjenje nabojev, dušilec zvoka, nabojnik in zaklep za puško, ročno zvit cigaret z delci zeleno rjave barve in posušeni rastlinski delci prepovedane droge marihuane. Zoper osumljenca bodo policisti podali kazensko ovadbo in uvedli hitri postopek.
Požar zaradi vročega olja
25. januarja okoli 10.45 je prišlo do požara v stanovanjski hiši v Lokavcu. Požar je nastal zaradi pregretja olja na štedilniku. Zgorelo je ostrešje in dve sobi. Poškodovanih ni bilo, 31-letna ženska je bila odpeljana na preventivni pregled v UKC Maribor. Požar so pogasili gasilci PGD Sv. Ana.
Vinjeni za volanom
22.	januarja ob 23.10 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Popovcih ustavili 29-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
24. januarja ob 0.30 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 36-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
S ponarejenimi listinami na mejo
20. januarja ob 16. 30 so policisti na mejnem prehodu Zavrč na izstopu iz države pri temeljiti mejni kontroli pri 29-letnem državljanu Romunije odkrili ponarejeno osebno izkaznico. Istega dne ob 15. uri so policisti na Gru-škovju 50-letnem državljanu Bolgarije odkrili ponarejeno potno listino in osebno izkaznico. Zoper oba tujca bo podana kazenska ovadba.
Foto: SM