Loto XVII. f Celju, dne 25. februarja 191)7. Štev. 24. DOMOVINA VntaNtva IS aa Bcknuijert cesti H 3. — Dopise MagKvollM fran kirati, rokopisi m n« vračajo. IzJtola trikrat r.* vsak asainl|slu »Trde ir. petek »«r volja za Av«tryo ia Nem' Ho 12 kron, pol leta 6 krou. mentvo .1 kron«-. Za Ameriko in drufl* «letele toliko več, kolikor /mJta Mfrulaa. namr-iV S'a too 17 kron. pvl leta s kron fiO vtn. Saatfnlna poftUJa upramUtvu. pla/aje taaprrj. Za toefrstf piačuj«; od vsake petlt-vrut* po aO vtnar^v ta vsakokrat: ia vcOJo ir.—-rate In mnotrokratno m-"»rlrax\Je Me tečna priloga »Slovenski Tetini k«. Ponemčiti nas hočejo! V sredo, dn* 20. svečana t. I. se p vrftik) v Uraden javno zborovauje nemških društev »Stidmarke" in „Schul-vereinu". Med dragimi je govoril pri tej priliki tndi potovalni učitelj »Sttd-marke". Hojer, ki je vendar enkrat odkrito priznal, da nemška ..obrambna" društva nimajo toliko naloge, braniti proti Slovencem samo sedanjo nemško posest, temveč da jo njihovo glavno stremljenje to, da pribore nemškemu narodn tndi še vse one. danes še slovenske pozicije, katere so bile nekdaj ie nemška last. »Uennanizirati, to je danes glavna naloga nemških obrambnih društev!" Torej: ponemčiti nas ho-čejol Govornik tndi navaja dosedanje germanuatorične vspehe. Pri predzadnjem ljudskem štetjn (I. 1890) so šteli Nema na Štajerskem 67% vsega prebivalstva, I. 1900 pa 2e 68%. Na Koroškem je Mlo 1. 1890 od vsega deželnega prebivalstva 71% Nemcev, leta 1900 pa že 74'/*%! In prernčnnil je, da bo Koroška ako bo ponemčevanje v tej deželi tako napredovalo, kakor do sedaj, v 80 letih že popolnoma nemška! Pravi, da nemški narod to mora doseči. Isto-tako si morn ngladiti pot tja do Jadranskega morja kajti .po zgodovini je to morje nemško!" Kakor I. 1848, tako mora še enkrat — a takrat za vedno! — vzplapolati na tržaškem rotovšn črno - rodeče - rumena zastava — znamenj« nad slovenskim narodom zmagovitega nemštva! To s«) nemške želje, nemški smotri! Ali jih smemo smatrati resnim. ali jih smatrajo resnim Nemci sami? I a poglejmo: ..Schulverein" je do sedaj že samo na Spod. Štajerskem postavil izključno na lastne stroške 10 Šol, v 18 slučajih je dal za stavbe znatne podpore, konečno je dal šolam manjše ali večje podpore še v 84 slučajih (popravljanje, razširjenje itd.). Vsega skupaj je s takimi podporami deloval do sedaj v •O krmilil ter je izdal za vse to že res velikansko svoto 1^10.001 kr—i i ¥tl pm da ae ae vae tak« M« vale v •kal — In kaj dela ..SUdmarka"? Podpirala je nemškntarske in »Nemcem prijazne" trgovce, obrtnike, kmete in podkupovala je učitelje — kakšno je naše učiteljatvo ob meji? Začela pa je tudi že s sistematičnim naseljevanjem, n. pr. St Ilj v Slov. goricah, — in to je za nas v bodoče najnevarnejše! Delovala je z ljudskimi knjižnicami. zalagala .Štajerca", kateri bi bil sicer že zdavna izginil iz tega sveta, podpirala je na slovenskih tleh vobče vsako tndi najmanjše ponemču-joče gibanje. Uspehe dokazuje najlepše mariborski okraj! Ni dvoma: ponemčiti nas hočejo! Pa ni morebiti le majhna kopica, le en del avstrijskih Nemcev, ki stremi za našim ponemčenjem. Nikakor ne! Temveč ves nemški uarod *e giblje in erganizuje proti nam bojne vrste. V Berolinu obstoji »Vseuemška zveza", ki šteje že 160.000 članov. Namen ji je, .podpirati Nemce, boreče se ob jezikovnih mejah". Za tako .mejo" pa smatrajo celo slovensko ozemlje in vsako leto ou. adejo mnogi tisoči na to nato .mejo". Nadalje obstoji na Nemškem še .Splošno nemško šolsko draštvo", ki ima isti uamen. Tndi od tega društva odpade vsako leto proti Slovencem lepa svota, tako je n. pr. L 1905. ojpadlo na nas 10.665 K tO V/ — Torej imamo 4 velike vse-nemške organizacije, ki delujejo na naše ponemčenje. razun teh obstoji le cela vrsta manjših društev. In kako delajo vsa ta droštva? Imajo že celo vrsto »strokovnih" listov, bujskajočik. statističnih itd., o čemer se nam Slovencem do sedaj še niti sanjah* ni. Učenjaki, vseučiliški profesorji politiki, razni visoki dostojanstveniki stoje v ospredju, ves narod navdušujejo proti nam. pridigujejo naravnost nekako križarsko vojsko, in prepričan sem. da hn število članov pri teh .obrambnih" društvih v 10 letih najmanj lOkrat toliko, kakor je danes! »Gre se za moč in slavo nemškega naroda", torej mora vse ua noge! Kaj pa Slovenci? Kakšna so naša obrambna sredstva kakšni so naši obrambni načrti? Družba sv. Cirila iu Metoda je popolnoma nezmožna, spuščati ae v boj z nemškimi napadalci in sicer nezmožna radi popolne nezmožnosti d rož bi nega v odet v a! Drnžbino vodstvo se no za- uiuia za delo naših nasprotnikov, pa tudi nima niti najmanjšega pojma, kako se odne manjšine vzdržujejo oziroma uuičujejo, sicer bi postopalo drugače! Drugo tako društvo je .Naša straža", ustanovljeno I. 1898. ki pa je takoj po krstn umrlo na nevarni bolezni, kateri se pravi pri na« .sloga na nepravem mesto" ali pa tudi .slovenska sloga"! Torej o kakem urejenem vseslovenskem obrambnem narodnem delu danes še sploh ni govora! Družba sv. Cirila iu Metoda deluje na šolskem polju. Toraj bi naj delala proti .Schnivereinu". Da pa bo imela v bodoče več uspehov, naj se reformira temeljito, pred vseiu naj se ji da več živahnosti, zato naj stari, sicer častitljivi člani vodstva nesejo svoje konservativno iu počasno mišljenje v pokoj in naj dado prostora mlajšim, čilejšim močem. To bo najbolj solidna podlaga za boljšo bodočnost naše družbe. Vrhutega bo prej ali slej treba misliti na ustanovitev društva a la .Stidmarka", ki bo pred vsem prevzelo organizacijo za »Svoji k svojim!", ljudsko knjižništvo itd. Samo bo treba premisliti, ali se naj ustanovi za vse Slovensko eno samo tako društvo ali pa po kronovinah: Na Štajerskem za Štajersko, nadalje Koroška in Kranjska skupaj eno društvo, konečno Primorsko eno društvo. Priznati in zavedati se moramo vendar že enkrat, kaj nameravajo naši nasprotniki in kako hočejo svoje namene doseči. In če se hočemo vzdržati kot narod, moramo napeti vse LISTEK. Stanje in delovanje lavinske podružnice Slovenskega planinskega druitva v letu 1906. Na podlagi tajnikovega poročil, pri XIII. občnem ikoni. Trinnjst let nenmornegn in vstraj-aega, četudi mirnega in tihega delo-Tanja ima znbiletiti Savinskn podrni-niea. Ou deluje v Savinskih planinah in « Ha.inski dnini ter okolici. Nekaj let jo ona reprezentovala vse planinstvo mod Slovenci na štajerskem, sedaj pa ima tvi sestrice, s katerimi deluje slotno in vrlo Podravska, Šaleška in Poa.vska podružnica so te tri sestrice, pat pa hi bilo jih teleti še vet. I jo no Prtetka, Dravinjska, šmar-sko-Rogaška, Kozjanska, Slovenjegraška, Hotlska M. podrntnica? Rodoljubi na noge! Dela jo dovolj! Delavci, člani m članico ne to dobijo, samo treba začeti. Toda o tem drugokrat. oglejmo si kako Savinska podretnica tivi in procvita. Leta 190« je štela podruinira 187 člnnov t. j. za 7 več kot prejšnje leto in sicer: 1 častni član. 24 usta-novnikov (ustanovnik plača enkrat za vselej 60 K. a dobiva zato vsn pnbli-kacijo S. P. D. brezplačno in ima sploh vse udobnosti kot pravi član) 102 prava člana. (Pravi član plača letno 6 K. J K vstopnine pri vstopu ter dobivn mesečnik Planinski Vestnik brezplačno in plača v kočah itd samo polovično pristojbino). Na novo je pristopilo 1« pravih članov in 1 nstanovnik. Vsled smrti je podmtnica ignbila zvestega člana g. Maks. Vidic-a. c. kr detelnosodnega s.etnika v liornjem gradu. S. v m. p.! Doneski pa. katere plačujejo člani, hi bili pač mnogo premajhni za vspešno delovanj', zato je odbor potrkal pri raznih korporacijab. ter se obrnil s prošnjami na nekatere dobrotnike. Odzvali « *e prošnjam .Juln.i štajerska hranilnica v Celju" s 500 K. .štajerska hranilnica v Uraden" s OTHi K. -Železniško mioi.trstvo" s »00 K, .Okrajni zastoj, v Gornjem gradn" s 100 K in posojilnice: Celje Ito k. Oornji grad 50 K. Šmarje 30 K. p« -jo k Mozirje. Vransko in Žalec, 10 K pa Ootovlje. Tndi nekateri posamezniki so darovali v podrntnične nameue ali v denarjn ali v dragih rečeh V prvi vrsti pač moramo omeniti našega prijatelja vsenc. profesorja g. dr. Frisch-auf-a. Podrntnična Vnjiiniea roprenzen-tuje vrednost ll"0 K Ona je strokovna in ima minda vse knjige in spise tikajoče se naših planin. Tndi mnngo zemljevidov in panoram najdeš v knjižnici Pomnožila se je knjižnice v minulem leto prav zdatno vsled darila g Vladimir,.! Lipolda. rudarskega komisarja v Dobojn . Ilosni. Omenjeni gospod je imel i* .-»poščine svojega strica, znamenitega t • toga in planinca, veliko zbirko turističnih knjig, med temi pree«j dragoceni!, ndloatij Po- daril je podrutoici 59 večinoma trpežno vezanih knjig. V zahvalo zato se je npisal g. I.ipold med nstanovnike. V knjižnici je 419 knjig in hro-šurie (seveda samih turističnih) 120 zemljevidov. 26 panoram, 244 fotografij, I album slik in eno šestilo za panorame, (''lani si lahko izposojnjejo knjige eventnelno zemljevide. V ponmoiil"V knjižnice so tndi planinski listi, katere dobiva podružnica zastonj iu sicer „Alpsky Vestnih", .Časopis českjch turistu", in .Hrvaški planinar" Naročena pa je podružnica ua pnblikacije .D. e. Oe. A. V.", .Oe T K." .Sleienn. G-birgs-verein". Za knjižnico .e je naročila velika omara, katera W * posojlloični orad-j niči. | Društveni mnzej ima nekaj k«wv gornjesavinske narodne obleke, en starinski lonec itd Oglejmo si sedaj delovanje v minulem lete! Glavno delo se jo ken-centrovalo ob 4veb glavnih točkah: svoje sile. d« odbijamo tndi zgoraj opisan? napade naftiti narodnih povratnikov Svetovno-politični pregled. Mestni svet v Splita j«1 "prejel resolucijo proti odlokn rimske knrije proti rabi staroslovenščiue pri cerkvenih obredih ter izvolil tudi deputacijo. katera poda resolucijo Škofu Nakičn. Vse občine v Dalmaciji so pozvane, da se tej resoluciji pridružijo V Zadru so se 83. t. m. sešli dalmatinski škofje nn posvetovanje o tem odloku rimske kuri je in o protestnem gibaujn. ki ga je vzbudila v hrvaškem prebival >t v u češkemu deželnemu »boru je predložil ženski odbor .Narodne zveze se-veročeftke" prošnjo, v kateri predlaga, naj se podeli učiteljicam volilna pravica v občinska starešinstva. — Mestni svet pražki jc predložil peticijo, naj sprejme zakon, s katerim bode razširjena volilna pravica v mestni svet. Ob tej priliki je poslanec dr. Polipny povdarjal potrebo. Ua re*i ob enem tudi vprašanje o zdrnžeaju Prage, pražkih mest in predmestji v eno samo občino Konferenca klubovih predsednikov se je izrekla. da se mora letošnji proračun redno pretreati tekom zaaedanja deželnega zbora, kar priča, da Nemci letos ne bodo več obstruirali. kakor so prejšnja leta Postopanje poljske justice proti rusiniikim dijakom, kateri »o ae udeležili demonstracij ua vseučilišču v Lvovu in so bili veled tej.a v velikih masah zaprti, narašča v evropski škandal.ter groz« spodkopati vse simpatije do Poljakov. Demonstracije minskih dijakov so glede razburjenosti in njihovih posledic niti z daleka ne dajo primerjati onim nemškegadijaštva protiitaljan-skim študentom v Inomostn pred par leti V Inomostn se je streljalo in z noži napadalo, bilo je v nevarnosti življenje in imetje ne snmo italjanikih dijakov, ampak tudi italjanskih obrni-kov in trgovcev v Inomostn — in vendar vkljnb temn so inomostska sodile« v 14 dneh preslišala vse zaprte in v tej kratki dobi zvrlila svoje delo. V Lvovu ao pozaprli na stotine dijakov brez ozira na to. so ae li izgredov vdeležili ali ne — in ti so] le do danec zaprti. Zasliševanje se vodi tako počasno, kakor bi bilo poljskim sodnikom na tem leteče, da pridrfe mlinske pot OkreSelj-Kamniiko aedlo in ureditev Mozirske koče, ter okolice iste. Pot Okreftelj • Kamniško aedlo je selo važen, ker vele na najkrajli način Logarsko dolino z Biatrilko, torej Štajersko s Kranjsko. -Ta pot je bil do lani oziroma predlani zlasti v zgornjem delu Jako nevaren. Ijeta 1905. se je že marljivo delalo; nakopaval pot. razatreljevale skale, dolble stopnice v skalo, zabijale in pritrjevale železne stopnioe in oprimače, napenjala lična vrv itd. Leta 1906 se je prejšnje leto napravljeno popravilo ia izpopolnilo in se je delalo naprej v višjem koncu, kjer je bilo svoj čaa najbolj nevarno in težavno. Sedaj je pot dodelan. razun kakih 6 m daljave, kar se bode letos atorilo. Širok je do 1 m; moralo se je zelo mnogo skal odstreliti in se je napravilo 250 stopnic v akalo. Ta pot je razun onega v Turikem žlebu najimenitnejli v naših planinah. Delo pota je 1. 1906 stalo 764 K 50 v. Za zgradbo pota je bilo namenjenih onih 500 K od julnoltajerake hranilnice in 400 K od štajerske hranilnice. (Dalj* iribatajle.) dijake cim dalje v prendtovalnem zaporu; od 1. do 15. t m sploh u ie c nikogar /asliftali. če prav Ma justični minister in minisurski prtd^-dnik odločno in tudi telegraflčuo /ahfc.vala. naj k- preiskave izvedejo čim hitreje mogoče in naj se izpuste vsi po nedolžnem zaprti dijaki. Lvovski državni pravduik v ravna v prvi vrsti po povelju polj»ko kamarile pravica in ministrstvo ga malo brigajo. Mo dijaki so napravili temu nepričakovan konec s tem, dn so stopili v Strnjk in so odklonili vživanje hrane iu vod.-. Stradali so 72 ur. vsi evropski listi so pisali in pijejo o tem škandaloznem postopanju poljske justice — in gospodje so začeli paktirati s svojimi jetniki. IToteli »o jih oprostiti nekoliko — toda dijaki so odločno izjavili: ali vse — ali nobenega! Poskušali so nekatero šiloma spraviti iz ječe, pa tudi ni šlo — ko-nečno so izpustili vse ter pridržali že samo pet v zaporu Za zaprto pntorico pa so položili rodoljubi kavcijo do 100 tiaoč K. da ;e državno pravdničtvo izpusti, bo sedaj pa še tri vpraftanjc ni rečeno. (uden bode tndi položaj državnega pravdnistva v tej pravdi, kajti koga naj pač toži sedaj, ko so vsi msinski dijaki priglašajo kot tokrivci na teh demonstracijah ter zahtevajo, aaj se je toži Pač f^lostue razmero v tem našem poljskem kraljestvu v Galiciji! Ogrski trgovinski minister Ksssnth je v imenu ogrske vlade izjavil v narodnogospodarskem odseku poslanske zbornice, da se je vlada odločila za to, da se v odseku re&i predlog o avtonomnem carinskem tarifu, da ti: lahko takoj postane zakon, kakor hitro se pokaže, da so pogajanja z Avstrije breruspešna. Ta pogajanja n brez vsacega razloga zavlačujejo, Ogrsko pa neče več ostati v nejasnosti glede svojih gospodarskih odnolajev z državami, s katerimi je sklenilo trgovinske pogodbe, marveč hoče spraviti li vprašanje čim prej definitivno na čisto. Pogajanja t Avstrijo se bodo začela zopet 28. t. m. ter se bodo nadaljevala nepretrgoma do Velike noči; do te dobe se mora pokazati bodo li imela kak uspeh ali ne. Ogrska vlaiu poskrbi za to. da bi se v tem slučaju brez vsakega obotavljanja inartikuliral (uvrstil med ogrske državne zakone) samostojni carinski tarif ogrski V debati, ki ae je o tej izjavi vnela v odseku je minister Kossuth se izjavil, da ae sedanje etanje, tudi če U pogajanja vedla do sporazumlenja med Avstrijo in Ograko, ne podaljlnlo na noben način več kot do lbif L k večjemu do I. 1817. Pred porotniki v Požunu }s bila 80. t m. razprava proti Martin« Albi-nijn, oursduiku slovaških .Ludovich Novin". Obtož»u je bil zaradi treh člankov, da hujska proti .madžarski narodnosti" in obsojen jo na enp-loto joče in na globo 400 K. V seji parlamenta 20. t. m. je interpaliral romunski poslanec Bredi-ceanu ministra notranjih Ssvarij, o postopanju vladnih organov za časa volitev v N. Bogsanu. 600 orožnikov je obkolilo rnmunake volilce, zabranili ao vsem inteligentnim volilcem pristop na volilče ter zaprli odvetnika dr. Poppa za čaa volitve Tako se voli na Ogr-akem. Minister Andraasj je na kratko izjavil, -*a vse to ni res in da vlada ue trpi nikake zlorabe uradne moči. — Pri tej volitvi so za časa volitve zaprli tadi rumunskega poslanca Po-poviča, ki ao ga pa po zvrieni volitvi takoj topet izpustili. Pač res: „Die Freibeit, die icb meine" cvete odino le na Ogrskem in na Poznanjskem, tako bo vsdihnil mantikak nemlkutnr pri nas. Bustja. Volitve v držav no dumo so končane, a konecni uspeh le ni popolnoma znan. !'etr tel ag. poroča, da bodo kadeti imeli v dumi več nego polovico poslancev Isti vir tudi odločno deraentuje vest. da bi bilo na carskem dvoru zaključeno predložiti dumi koj v prvih sejah vladni program ter jo takoj razpustiti, ako ga ne bi sprejela in postaviti celo državo pod diktaturo kneza Nikole Nikolajev iča. — Nemčija. Strajk šolarjev nn Poznanjskem polagoma pojema; v zadnjih 14 dneh so se na 14 šolah otroci vrnili v šolo — Anglija. Boj med poslansko zbornico in zbornico lordov ae je začel; trajal bode pač dolgo — ali konečno bo zmagala ideja demokratizma nad aristokratizmon.. katerega zastopajo lordi. Ta boj je provzročil sedaj šolski zakon. Poslanci so sklenili novo šolsko postavo, katero je pa zbornica lordov tako temeljito popravila in premenila. dn ni na nje j ostalo nič od vsega, kar je poslanska zbornica s tem zakonom nameravala. To je poslansko zbornico ogorčilo in sprejela je predlog, naj se zbornica lordov odpravi Lordi pa ne marajo politično umreti, zato predlagajo sedaj sami neke reforme, da bi demokratično poslansko zbornico malo ublažili Za nekaj časa bodo še taka sredstva pomagala, dolgo pa ne več Dopisi. llMjk Kačnnsk i sklep okrajnega zastopa C elje za leto 1906 Dohodki 1906 Predmet Prebitek iz leta 1905 K 4707 93 Subvencije 1309036 Vrnjena plačila, gaiica, biki. 9790*88 Naloieai denar in obresti . 813*92 Okrajne dokiade 119077*70 Najeta posojila — — Različni prejemki, etari les itd. 441*36 Uboine podpore detel. nega odbora 692 — Darila za govedorejo 168963 Skupaj K 160333*06 Stroiki 1906 Predmet Plača okrajnega tajnika K »090 — Najemnina za pisan. 504 — Potrebftčine za pisarn. »7069 Potnli* 166966 Solake dokiade 9605793 Posip a) okrajne ceate I. razreda . 7494*19 h) okrajne ceate II. razreda 969(941 Objakti: a) .kraju ceate I. razreda 677699 b) okrajne ceet« II. razreda , 7761*60 Ceettarje: a) plača . 6964 - h) pomočniki in nagrade . 839*41 Uradno orodje . 93.99 Odkop aemlje in ka- maolomi . 1061*09 Nepričakovani Itrolki — 68 Štipendije: n) nčit pripravnikom » 1080 — b) gojencem aadje i. vinorejake Iole m 890 — c)) gojencem podkovae iole . 300 — Sn brenči je: a) obrtne iole . 700 — b) konjereja „ »60 — c) govedoreja . 367639 d) aadjereja • 1690 e) občinske ceatn . 1006 — () različne aubrencijo . soer— Potarae hrambe — pre- vozni atroiki . 416 — Zdr&vstvoua služba u) okrožni zdravniki in babice K J 384 — bi bolni&i stroški . 567*41 Odgonski stroški „ 600*43 Plačila proti vrnitvi, ga- liCfl . 17292 05 Plačila dolgov in obresti . 3002 60 Davki in pristojbine . 96*08 Ul*»2ne podpor* dežel odbora . 676 — Regnlacija Savinje „ 2579*96 Živinozdravniki » 300 — Spiavijanje snega 12 — Skupaj K 124.232*37 Bilanca; Dohodki K 150333*06 Stroški „ 18123237 Preostaurk K 26110*69 Za okrajni odbor Olje. dne 31 svečana 1997. C. kr vladni komisar Dr. Rresehar. Pripombe k rač. sklepu okraj-negazastopaCeljezaleto 1906. Računski sklop za leto 1906 is-kaž«' preostanka 36.110 K 69 vin Ta ugodni računski zaključek nastal je pa ta način, da se naprava novega mosta ob okrajni cesti I. razreda Olje-Rogatec pod Teharjem če« Vogla.)no v letu 1903 ni izvršila kakor je bilo v proračunn postavljeno — s ozirom nato, da še deželni odbor ni dokončal pripravnih del, radi čeaar preostaja nn okraj odpadli znesek po 16 000 K Vrhu tega se je varčevalo v vseh panogah okrajnega gospodarstvu, vsled česar je nantal preostanek fte izdatnejši Splošno se je o/.iralo pri izdatkih na proračun. Pripomniti je še. du je bilo mogoče ostali dolg na galiri v znesku po 8794 K 55 vin. plačati, ako ravno je bila v proračunu postavljena le svota po 5000 K. Razun nadetega posojila pri št* jentki hranilnici v Gradcu .po 40.000 K. v svrho prispevku za zgradbo železnice Grobelno - Rogatec, kateri dolg so je s 31. d,»*r*mbrora 1906 znižal na 36.709 K 91 vin. je dane« okraj brez dolgov. Na subvencijah slovenskim korpo-racijam se je v letu 1906 izplačalo. Godbenemu društvn 140 K •Dijaški kuhinji" 140 K .Narodni godbi" 100 K .Kat pod p društvu" 100 K Podpornemu društvn slov. nemške gimn 100 K .Lastnemu domu" 40 K Računski preostanek se je prenesel na novi račun in večinoma določil ta odkup in popravilo zasebnega mit ni-Ikega mosta čez Savinjo ob okrajni cesti II. razreda Petrovče-Liboje, radi česar ni bilo mogoče zniiati okrajnih doklad, ter bodo iste ostale kakor v letn 1906 - 34V* — tudi za leto 1907 Slovenske novice. Štajersko. T.amtaaa iL« ■•ribani • t* »vrh« Uvaljaai M- dr. Jura NnimM) ir. Aat. »«wl»l aa 4aa a ta. aa«alH aa latega afcata undnm^lcn Maj. ■infcl ava«. — Za S. Gregorčičev. alavMot ae gg. perci zelo tanimajo, pri tndnji pevski raji r petek bilo j« toliko percer navzočih kakor prej ie nikoli, akorarno ao bili nekateri tadriaai vsled bolehnoati in dragih vzrokov; o^ tek pa tndi pričakajemo, da ae »del* ti jo pnvbklh vaj kakor hitro mogoč«. Danes r poodeljek zvečer 36. svečana je ob (t. ari zvečer v čitalaici pevska raja - 7.» ienaki zbor. ob torkih iu petkih zvečer pa »e nadaljujejo pevske vaje za moški zbor — FndatMU* o bakterijah h po*tš>aha oslrom na gospodinjstvo g. dr. A. Heh»aba ie prav povoljoo uspelo. Poslnšslri in poslušalke — katerih je bilo z ozirom na namen predavanja lalibože premalo m sledili z velikim zanimanjem poljudnim izvajanjem g. dr. Schaaha. Predmet izvajanj bo zelo dobro predočevale slike raznih bakterij nn velikih kartonih, katere je naslikal g. not. kand .Inro Detiček. za kar ran ure me priznanje. Naj bi moralni uspeh predavanja vzpodbujal marljivega g. predavatelja, da bi še večkrat s tako pončno snovio stopit pred aaa Predavanje samo pa priobči g. doktor iz posebne prijaznosti v našem lista tekom prihodnjih številk, tako da se lahko okoristijo z njim vsi naši čitatelji. ■— Pod slovanskim svobodnim šolane« ia v aenel polumeaeea. Pod tem naslovom priredi g. Rasto Pusto-slemiek, urednik .Slov. Naroda" v sobota, S. marta predavanje v celjskem '.Narodnem doma". Kazal bo tudi zanimive skioptične slike. Predavanje govori o vtiakih g. urednika na njegovem potovanju po Srbiji. Bolgariji in Turškem — S« dekliški B«Wan»kl »oll vladaj, prav lepe razmere. Ravnatelj Pratak j« res pedagog, kakršnega ne najdeš kmalu Urediti hoče svojo me-ščaaako šok* kolikor mogoče .moderno", pri t->m se ma pa posreči včasih kaj posebno imenitnega! Slišal je nekje, da dajejo v nekaterih šolah učene« večkrat v letu zdravniški' preiskati, kar je v kigijeaičrem oziru gotovo velikega pomena. Posebno se pazi na zobovje, ki ja mnogokrat glavai vzrok raznib bolezni. posebno snšice. — Ca je ta metoda npeljana na toliko šolah, zakaj ne bi se nvedla tadi ua celjski meščanski Solil In glejte, kaj si je izmislila vse-uemška glavica Ceha Pralaka. Poklical je zobozdravniku Sadnika. ki je kakur pravijo, izdrl deklicam vse mlečnike brez ozira na to. če so zdravi ali bolni, kajti Prafak je najbrt tega mnenja, da je najboljše, če ae izderajo mlečniki kolikor mogoče kmalo. kar je pa popolnoma napačao. Mlečniki naj se puščajo tako dolgo pri miru. da sami izpadejo! To ve pač tndi g dr. Sadaik, salo ne moremo razumeti, zakaj se je ravaai po aasvetn ali telji ravaatalja Praiaka mesto po svojem zdravniškem prepričaanjo. SploSno se govori, da 9S je otrokom izdrlo mnogo popolnoma zdravih zob! Nekateri otroci ao hodili obvezani in otekli okrog in le neradi so šli zopet v šolo. kjer se v imean higijeoe in zdravstva tako čudno postopa a njimi — HI a ha mestna tehtnica, linij-ski mesar g Vollgruber je kupil od g. Janiča par volov, da je na mestni vagi zvagati ter hoče poslati v klavnico. O. Janiču se je zdela izkazana teta premajhna zato pošlje hitro za mesarje-*!, naj da prodane mu vole zvagati predno je pošlje v klavnico ie na Teppeijevi vagi. Meaar to stori — in Teppeijeva vaga je pokazala za 100 kg večjo telo. Ta previdnost je g. Janiča obvarovala znatne škode. Mestno pa bi morali nemudoma preskusiti in akrbeti za to, da se kaj podobnega več ne primeri, kajti občinstvo, ki za porabo tehtnice plačuje prietojbine — ne ame biti izpostsvljeno takim nevarnostim. J ne tehtnice morajo biti absolutno zanesljive in pravične. To je pač najmanj, kar so sme iu mora od take naprave zahtevati. ljudske knjllaiee. Eno poglavitnih sredstev za ndejstvovaaje misli o splošni izobrazbi v najširših krogih ao ljudske knjitnlce. Pa tudi za probujanje in poglobitev narodnega čnvstvovanja in narodne zavesti so ljudske knjilnice izvrstno sredatvo Tako vidimo na primer pri nemškem obrambnem, oziroma napadalnem drn-štvu .Stldmark". katera je v narodnem ozira za nas Slovence ena najnevarnejših nemških institucij, da zelo goji ljudsko knjiiništvo iz slednjega zgoraj navedenega vzroka. L. 190&. je imelo to dmfit.o le 64 stalnih in 30 potovalnih ljudskih knjilnic, vsega skupaj je bilo takrat ie HJM knjig na razpolaganje, ba so pošiljali večino teh knjig na Slovoasko. so razume. — Tako imajo le celo vrsto svojih knjilnic v več ali manj nemčurskih občinah okoli Maribora. Do 1 1906. je izdala .Sndmarka" za vse svoje ljudske knjilnice ie M.MO K, torej na leto povprečno SMO K. — Pri nas na Slovenskem se peča danes danes s tem vprašanjem najintenzivneje in sistematično le dijaško narodno-ra-dikalno fer. društvo .Prosveta", katere delokrog se razteza po vsem alovenskem ozemlja. Ker zaaledaje istotako namene narodne probnje ter delajo v prvi vrsti v nsrodnoizpostsvljenih krajih, zasluti, da jo Slovenci podpiramo kolikor le mogoče. Posojilnica v Vejalka blagovolila je tudi letos podariti 16 K kot podporo ubogim šolarjem pri Sv. Martina > Kotni dolini, za koji dur se podpisana zahvaljujeta kar oajprisrč-nejie Ivan Evac, nadučiteij. Josip Podgoršek, načelnik krajaaga šolskega sveta. — Odprava seatestralnlk »priče) al po srednjih šolah. Naučno ministrstvo namerava odpraviti po ared-njih šolah kolkovaao izpričevalo za prvo polletja ia izdajati le izkaznice o redih. Deželne šolske oblasti so pazvale učiteljske zbore, aaj se posvetajejo o tem načrtu in naj poročajo o nspeku deielnim šolskim oblastim, ki bodo potem aaznanile uspeh posvetovanj na- -učnemu ministrstvu. Samo na Dnnnju se plača za koleke aemestralaih izpričeval po srednjih šolah v prvem polletju «200 K. ker obisknje srednje iole na Dunaja 14.000 dijakov in dijakiaj. — Hprenenltev pristojkla. Minister za ak ia bogočsstje je odredil, da se plača odalej za skninje na srednjih iolsh, katere se raztezajo čez učno saov več kot dvek tečajev, 36 K. Ostane pa ia v veljavi taksa za akainje, katere ae ne raztezajo čea ačao saov dveh tečajev, »4 K. — Za Mallka. Na volilnem shoda v Araoviu so izrekli volilci vsenemca Malikn enoglasno sanpaaje in so ga zopet proglasili kandidatom. Ob aaem so izrekli svoje aimpstije za .zatirane" brate v Gornji Radgoni. St Unartn, Pobrelu. Rairaajih. Ptuja ia aa Bregu. — Tndi nn volilnem shodu v Ptuju 20 t m. so se volilci pod pritiskom vsenemcev izrekli sa Malika. Vendar pa vzdriuje r ptujsko-lipniikem volilnem okraja dal poslanec Krebs svojo ksndidstaro, katere podpirajo zlasti obrtniki. — Vairl ja dae »I. t m. v Po dobu pri Loč ah posestaik g. Jernej Detiček v <9. leta svoja dobe. Rajnki je brat g. notarja Juro Detička v Celja. Bil je telo priljubljea v celi okolici, čeravno ja bil vrl narodojak ki j* vedno in povsod jsvno zastopal aarodao stvar. Naj mn bodi žemljica lahka. — T Salaiclh bllza Središča so te letos v predpusin™ času v teku enega tedna oienili vrli trije bratranci: Frane Malec a Katiuko Potočnik; Franc Spaadija z Alojzijo Zadrarec in Alojzij gsver i Liziko Babič Konečno pridružil se j« tem trem parom še mladi naš veleposestnik Matija Spešič, .ki si je vzel za spremljevalko v livljt.aje vrlo Ivaako Vrbančičevo. Naj bi bili vsi ti pati v naši vaji navdušeni z* Ustno srečo in za mili naš slovenski rod. Rog jim daj obilo blagoslova. Živeli: r>:. Včeradaji zaspal shod Sar. atraake .v PUJu je zelo dobro vspel. Udelelilo se ga je do 160 mot zaupnikov iz ormoškega in ptnjsksga okraja. Iz askaterih krajev je bila udeležba zelo velika; tako je prišlo cd Sv Bollanka pri Središču 14 mol. Predsedoval je shodu v. M. .Sinko, iapan v Središča. Njegov miren, parlamentaren nastop je napravil na shudu najboljši utis. Kakor slišimo, je napravil shod tudi velik ntis na navzoče štajercijaace — kar je po sedanjem taktičnem pololaju v ptujskem okraju iz narodnega stališča velikega pomena za bodočaost in bi bilo teleti, da se te mnogoštevilne zaalepljence pridobi zopst za narodno stvar. Ta bi bilo • v resnici veliko narodno delo, vsega priznanja vredna zasluga! - JMav. Oaapadar" piše v it. 8. da »Domoviaa" paroča o breiiikem shodu zopqf skrajao pristransko v prilog liberalne stranke tar na grd in zvit aa$ia kajaka proti dr. Boakoviča. Odgovarjam« v toliko, da je aa* po-ročvalec aaaatatiral Ia to, kar je aa škoda sam videl ia o shodu sam slišal od nedvomno verodostojnih mol. Ako kaj v poročila govori proti g. dr. Ben-koviča — za to ae more poroečvalec aičastr, ia manj pa .Domoviaa", kater)). vrti la svojo časnikarsko doliaoat,^ ako sprejema poročila o valaih shodih in kalmi med občinstvom razširjena raaaaja o odličnih politikih la driavaozborskik kandidatih. : .— Clrllova tiskana v Maribora. Kdor.pozna Cirilo*o tiskarno samo po časopisih, ki tam izhajajo, namreč .SI. Gospodarja", .Našem doma' i. dr, ha mafače mislil, da je to sloveaaka tiakaraa ne sama po imenu, ampak tadi pa> duhu. A tarna ai tako. V naslednjem si hočemo ogledati Cirilovo tiskarno od znotraj. Najhujše socijalae demokrate, ki jih zastonj iičamo r drugih takajiajik oemikik tisksrask, nsjdemo v Cirilovi tiskarni. Pn aa da bi kdo rekel, če ao tadi aocijalai demokrat, zategadelj so vendar lahko Slovenci; motil bi sa prav poiteao. Uslulbaaci v tej tiakarai so, z zalo majhnimi izjemami, sami zagri-zeai aemčarji, ki jik poleta, ko začna poganjati ta plavel, vedno lakko vidi* ae postavljati s plavicami. Kdor aa trobi v ajihov rog, tega te tbadajo toliko čaaa, da mora ali zapastiti tiakaraa ali pa konečno prestopiti v njihov tabor. Slovenski aslalbeaec je v tej tiskarni velik siromak. Zgodilo aa. je celo, da so ti sagrizeaci prepovedali nekema učaacs govoriti v tiskarni alovensko. Gospod dr. Korošec ia ostali gospodje okrog Cirilove t akaras, ali slišite, to aa je zgodilo v vaši, tako zvaai slovenski tiskarni! Ce hočete dokazov, vam lakko takoj postretemo t verojetaimi pričami. Nahajajo se ljudje v tiskarni, ki so sa prištevali ia pred nekaj leti k nam ter delovali pri gledaliških igrah v .Narodnem domu", a zdaj so naši najhuji nasprotniki. Gosp. strojevodje P, ali se ie spominjate, kako je bilo takrat veselo, ko smo pred tremi leti sknpaj igrali .Brata Martina* v .Narodnem domu?" Zakaj pa sedaj tako nsgubančite čelo, če vas ksk star znanec iz prejšnjih časov pozdravi alovensko? I>a. da, tempo« maua-tar . . .* In ravnateljstvo?! Kaj poričn k temu, bo marsikdo vprašal. Mimo gleda. da U privandraaci gospodarijo, kakor ae jim zljabi. Seveda, prva stvar j« dobiček, narodnost ne nese nič. so preslabi časi. Mislim, da bode zn danes dovolj tega. da ljudje nekoliko spoznajo tiskarno, v kateri ?e jim tiska .Slov. gospodar". Občinski zastop v Mart boni je odbi! pritožbo gosp. Ivana Verasa, glavnega zastopnika .Slavije" proti prepovedi dvojezičnega napisa zastopstva banke .Slavije" na njegovi hiši v Sodnijakih nlicati. Podporo je dovolil obč. zastop mariborski sledečim društvom: Društvo za promet a tujci 50 K. .Sidmarki" 100 K. Kazinskemu in gledališkemu društvu 2000 K — Senika „knltorn". Po noči od srede na četrtek so neznani zli-kovci ometati napis dr. Kostne, odvetnika v Maribora, z kravjim in konjskim blatom. Vreden čia nemški- olike Ne vemo, zakaj jih ta napis bode tako v oči. menda zato, da se po noči sveti te iz daljave. Radovedni amo. kaj poreče maribortanka k temu slavnemu činn svojih nemških junakov. Najbrt bo lepo molčala, saj se je to zgodilo le slovenskemu odvetnika. — Zlati porekl. V Maribora j« slavila zlato poroko zakonska dvojica Badt. Darovala sta ob tej priliki mestnim uboicem IS.000 K. — V Ljutomera sta slavila zlato poroko gospod ia gospa Ziegrosser — Mariborski Hlovead la javal ■radi. V SI. številki .Domovine" se pritoiaje dopisnik iz Maribora, da smo mariborski Slovenci preveč mlačai. posebno kar se tiče občevanja v aradih. Z ialoatjo moramo to potrditi Zakaj s« ae bi posluževali v javaik uradih, ki so ravno tako za aaa Stoveaee, kakor pa za Nemce, svojega jezika. , Niso li mar aradaiki zavoljo aaa takaj ia ae narobe! Pa to ie ni najhujša hiba mariborskih Sloveaoev. Pripetilo se ai ja ta večkrat, da sam pozdravil aa alici kakaga Slovencs, ki ja šel v dratbi a Nemcem. Ce sem potdravil slovensko, mi miti odzdravil ai, če pa sem saei samo klobuk, pa ml ja odzdravil — nemško. To ae mi je prigodilo v neštetih slačajih. Pa al treba misliti, da so to bili Ijadja iz aitjih slojev, ue, ampsk Slovenci iz aajboljiih krogov. Ta je ravno največja sramota, da se U gospodje ae apaja odzdraviti r slovenščini, če ja v Milini kak znaa Nemec. Ne vest, ae li sramajejo svojega jezika, ali pa aa boje namere. Ca so ti gospodje, ki bi naj bili vzgled ailjim slojem, sami taki omahljiv«, kam pa prideme potem. Upam. da se v bodoč« aa hoda dogajalo več kaj sličaega. — Akad. taka. društva .Triglav" v Uraden. V. redni občni zbor akad. teha. draitva .Triglava" » Gradcu se vrši daa 17. t. m. 1M7 ob g. ari zvečer v prostorih draitva s sledečim sporedom: 1. Citanje zapisnika. S. Poročila odborovo. 3. Slsčsjuosti. Slovsaski gastja dobrodošli! — Talila! od ker vseh svobodomiselnih nemikih volilcev sa je ustanovil v Mariboru, da zagotovi mandat bivieaa poslsaca Waatiaaa. — Veadar bo imel Wastiaa teiko stališče. Soci-jalni demokrati se le pripravljajo a vsemi silami aa volitev. Izvedli so popolno organizacijo pa cesta ia imaja baje ta cel imeaik svojih volilcev. — Po .Slovaučevem" poročilu kaadidirata tndi Slovenec in kričanaki socijalist Koroftko. — Zaapalea tirafeaaaerjn. Za-npai molje občine Blato pri Ptiberka ao izrekli del poslanca popolno zaa-panje ter ga prosili, aaj prevzame kandidaturo sa drlavni zbor. V leUkovtteas Okraju imamo to dva nemtka kandidata. "«rtt pi-vovarnarja Kageleja in klobučarja Gratahoferja. ki ponuja ua tajnih svoje .kvobčiče" kaj rad slovenskim kmetom Kandidira tadi socijalni demokrat lo Slovenci? — .Tal« jo Ha- (A Kaibl i« hin) j« vidihnil Košičev Pfptck. ko to ao lapor pri sodniji v Borovljah spreme-aili v denarno kazen — TrkljaaaM 01 po »olji. da j« napravil g. Marko, gostilničar v Dvoru pri Vrbi igri. — C. kr. ioaaka učiteljišče bodo iipopolaili v Celovca in dozidali. Ali ae bo poučevala slovenščina kot obli-gaten predmet ? Slovenščina še aa mo* tkem učiteljišču za Slovence ai obli-gatna. Priporočamo prih. poslancem ta dva zavoda. — Celotee. V 7adnji .Domovini" amo brali ve-*, da je premeščena gdč. Vadnalova it Uonjo Bele na Koroškem k Sv. Petra pod Sv. Gorami. Odi. Vaadalova je preje slulbovala v Celovcu in napravila ta grozen čin. da je prodajala aa pošti dvojezične tiskovine. Valed tega jo kila prestavljena v Gornjo Belo (Oberrellack). Želimo goapodični. da ae naj prav dobro po-čnti med slovenskimi štajerskimi rojaki in naj ne pozabi Celovca in ko-roikih Slovencev. — Celovec. Mesto Ljubljana ima lepo navado, da imenuje ulice po ta-slainib slovenskih mote h. pesnikih, pisateljih itd. Ljnbljaai je sledil v tem ozira .narodni" Celovec, ki je bi) od nekdaj središče Slovencev. To pa je ostalo jdoTeaskemn sveto doeedaj prikrito. V Celovca imamo Ahaceljaove olice (Abazelgaaae), imenovane poznanem .pesniku" Ahacelju ia glavnemn potpeševalca ter aoaataaovnika koroške kmetijske dratbe. ki pa seda) rele p*e-ničeo krak le nemikim kmetom, tlo-venakim pa 5o suhega ovaeajaka ne privoMi. Nadalje pa imamo Pavličevo ulice, imenovane po alovenakem škofu Pavliču. ki je bil rojen v Borovljah. Tadi slovenski korotti slikarji ao sa stopaaf. .Pernhartgaaae" (Porakartove ulice) so imenovane po sla vneli koroškem slikarja Pernkarta. ki je bil rojea Slovenec ia tndi r Celovca na gimnaziji bil vpisan za Slovenca. — Pa tadi v občinskem mestnem odboru smo bili Slovenci K zastopani. Naš oče Andrej Einspieler je bil mestni občinski odbornik nemškega Celovca. Torej vsa čast Celovca, ki skrbi za to, da me«to nima popolnoma nemške zunanjoeti! — Celovec. Vae tile napenjamo, da bi ae vtdrlali koroški Slovenci na ponija. Ker je za napredek naroda vataa narodna inteligenca, ustanovili amo .podporno društvo za slovenske dijake koroške'. Prvi tečaj aa visokik Mak se Mila koncu Za dragi tečaj bo so pet treba denarja Zato ae obra- čamo tem potom Uo vseh rodoljubov t iskreno prošnjo, da nam priskočijo n« pomoč Dena: le pošiljati blsgajnikn prol. J. Apihu v Celovec, Vetrinjsko obmestje M. — C. kr. »rofCMir avstrijske igo-dot lov na clanazljl v Celovca gosp. dr. Janez Angerer kandidira na vse-nemškom. torej proti avstrijskem programu in slavna visoka c. kr. delelna vlada — molči. Če bi se predrzoil slovenski profesor kandidirati na domači slovenski podlagi, bi se mu takoj očitalo izdajalstvo in Bog vedi kaj vse. a nemškemu profesorja je vse dooljeno. Res. da je le celi svet en .norenhavs"! — Košičev Pepček je menda ponosen na to. da ima .Hocbsehnlbit-dung". Resnica je, da j« .študiral" na univerzi _apotekarijo', bolj .grindlih" pa se je učil po recepta nemških dijakov sabljanja, razgrajanja in pretepanja. A toke .Hocbscbulbildunge", ki jo je prakticiral v zadnjem času na slovenskih zborovanjih v Spodnjem Rotu, bi se moral pa le sramotiti, če ima Se r.ekaj poštenosti na sebi. Navadno pa je Ijndje te .sorte" sploh nimajo več. Sram jih bodi! — Is fimnrjete v Spodnjem Rotn se nam piše: Zmirom bolj čntimo potrebo ustanoviti si izobraievalno društvo Za to pa smo se te začeli pripravljati, da je ustanovimo najkasneje poletu. Zanimanje med mladimi posestniki je veliko. Opravičeno stavimo nate, bodoče izobratevakno društvo, veliko upanja. — T Helah pri Borovljah je bil izvoljen krajnim šolskim načelnikom tomošnji župnik g. Nagel, namestnikom pa odločen narodnjuk. posestnik Olip. p. d. Matej. — Teli k o posestvo, v enem najlepših krajev na slovenskem Koroškem, z vsemi poslopji itd., v narodnem oziru velikega pomena, bi bilo naprodaj Natančnejše podatke samo resnim kupcem daje nredniltvo .Mira". Droge slovanske dežele. — JSIobodua BI ječ" se imenuje nov list, ki je začel izhajati v Pod-gorici v Črni nori. Kakor .Narodna Misao" v Nikšiču delovala bode tudi .Slob. Riječ" v Podgoriri za uvedbo ustavnih reform v Črni gori. V vnanji politiki bode pn zastopal idejo jugoslovanske vzajemnosti in v prvi vrsti zvezo med Srbijo in Črno goro. Urednik novegu listo je Bara Minič iz Belega grada. — „8teveu*ki jug", ta izvrstni, trezno in stvarno pisani list. izhajajoči v Belem gradu prinaša dr. Henrik Tnmove članke: Jugoslovanska ideja in Slovenci, ki mi iz*li v spljet*ki .Slobodi". — Bazatova jugoslovanske kolonije v Belem gradu. V srbski prestolnici »e te preti dvema letoma osnovalo 12 jugoslovanskih umetnikov svojo kolonijo, katera ima nameu prirejati v Belem gradu vsako leto razstave svojih del. V tej koloniji so zastopani Slovenci p'»: Iv. Groharju. M. Jami in R Jakopiču. Hrvatje po: Iv. Moštro-viču (kiparju). M. Račkem, T. Kriimann. O. Vidoviču in Lj. Katumaričn. Srbi po P. Vučetiču in N Petrovičevi. Bolgari pa po N. Mihajlovn in A. Božinovu letošnja razstava je v vsakem obziru krasno uspela. Ne da se sicer primerjati po Številu razstavljenih del z veliko jugoslovansko razstavo v Sofiji. a kar je teh dvanajst umetnikov razstavilo so v resnici umetniška dela. Slovenska trojica si je pridobila splošno priznanje. .Slovenski jug" prinaša o razstavi ie o vsakem poedinem ocene iz strokovnjaškega peresa. O naših umetnikih pravi med drugim. .Slovenci so tudi to pot pokazali, da ravzemajo v slikarstvu od vseh jugoslovanskih umetnikov prvenstvo." Bi li ne bilo mogoče, da se tudi nam ua deieli ponudi včasih prilika, da osvetimo svoj duh in napojimo razsnšene svoje duše na majhnih umetniških razstavah? Češki umetniki so imeli s potujočimi razstavami velik uspeh. Kar je .Manes" otivotvoril na Češkem, bi se dalo morda todi na slovanskem jugu napraviti Svetovne vesti. — Umrljivost otrok na Buskem. Kakor poroča nek ruski list, umira vsako leto na Ruskem vsled nevednosti. nemarnosti in revščine staršev — 2.100.000 do enega leto starih otrok. Koliko jih nmira v azijski Rusiji, o tem ni nobenih statističnih podatkov. V pskovski guberniji. torej v središču Rusije, umira na leto od 1000 pod enim letom starih dečkov 850, medtem ko jih ua Norveškem od 1000 umrje samo 95. To so strašne številke! Zoper to umiranje otrok na Ruskem se sicer bori poaebno drušlvo. pa nima pravega uspeha, ker mu je premalo gmotnih sredstev ua razpolago. Če je. kakor meni ruska vlada, omika ljudem nevarna. jih nevednost naravnost ubija, kakor pričajo te številke. — Zaradi mišljenja veličanstva je toien nedavno v Cerni izvoljen hrvaški saborski poslanec dr. Abjanič. Povod tej totbi je dal baje njegov govor na volilnem shodu v Sikirevcih. — Zastopnik slavonskih Nemcev v hrvaškem sabora je neki Riester. Pred kratkim se je vršila v Rumi so-cijalnodemokretična skupščina, na kateri je neki Glnmar očital navzočemu Riesterju. da S« ni odprl ust v sabora in da vobče nič ue dela za svoje vo-lilce. Na to je Riester prosil vladnega zastopnika, nuj vzame govorniku besedo. ker šonta narod proti njemu! Toda vladni zastopnik, pač pameten človek, mo )e odgovoril: .Vi sto narodni zastopnik, zatoraj morate tudi poslušati javno kritiko tvojega javnega deta". Pogorelo je 11. t in. po noči poslopje okrajne sodnije v Kninu v Dalmaciji Kakor pravijo, so zgorele vse zemljiške knjige in uradei akti. Loterijska številke. l'an», V S7. 40. 9. 61. se. HS. Partljf ie«»kU» »»lel ya imn»ri—ai eanak, M' M 3 kra»* j« ta 4ak«tl pH P. KmM Podpisano druitvo iMo učitelja godbe. Plati po dogovoou. Flugelborniati, solisti hH euphonisti imajo prodno*. -Informacije daje in prejema ponodbe toki Mm „Sttr I tutu Ua S9 8—2 šMmtmtmtmmm Tnnski joinil vešč slovenskega in nemškegn jezika dobro iznrien v trgovini m«<šanega blaga vojaščine prost in z dobrimi šolskimi spričevali se pprejme takoj pri tvrdki Slavinec A Šeleker tm> iiaartna pri Litiji, Krsajiks 9-1 Naprodaj je zaradi selitve več dobro obnin.jenih postelj in nekaj kuhinjske posode. Več se poizve v restavraciji Narod, doma" v Celja. (M) 1 pomočnica takoj Srečko Trepelj, krojač v Bočni pri SornjemgradH. VIZITKE priporoča r Poskusite j in priporočile I = izdelke = P Zvezna tiskarna " r?ragivni. cenoDiMonj I D^erdinand muller naznanja, da Je otvoril odvetniško pisarno v Celovcu -r-1 , Kramergasse št. 1 Ustnik: Koazordj lista .Domovina' Tisk društva .Zvosna tiskarna' v Olju. Odgovorni urednik ia iadajatelj L.mdevit Farlani.