TUR!ZEM • časop i s za menedžment in trženje v turizmu • Letnik Vlll/70 • Ap ril 200L+~• lzda1a_ Slovenska Tur!st i čn a Organizacija IEDC - Poslovna šola Bled · Dr. Danica Purg Prešernova cesta 33 Poštnina plačana pri pošti 112 1 Ljubljana ~ Slovenija ~OŽJV&-JA 4260 Bled NAPOVEDNIK Kaj bo obvladovalo POGOVOR TA MESEC z mag. Darjo Radič Kje je svetovni turizem danes, kje bo jutri? Preobrat, toda z zelo počasno rastjo dobička 2., 3. in 4. stran potovanja v prihodnjih dvajsetih letih• Thomson napoveduje 5. stran Vstop v EU bo med drugim prinesel dostop do sredstev za sofinanciranje razvojnih projektov s področja turizma iz sredstev strukturnih skladov, pa tudi iz drugih evropskih virov "Vstop Slovenije v EU bo nedvomno prispeval k večji prepoznavnosti Slovenije v Evropi, prav tako pa bo prinesel tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov na razvoj turizma. Med njimi je tudi dostop do sredstev za sofinanciranje razvojnih projektov s področja turizma iz sredstev strukturnih skla- dov, pa tudi iz drugih evropskih virov," je povzela v pogovoru za TUR!ZEM (objavljamo ga na 7. strani) državna podsekretarka za turizem mag. Darja Radič. Prvo tako možnost je slovenski turi- zem že pridobil z vključitvijo spodbujanja razvoja turizma v prvo prioriteto Enotnega programske· ga dokumenta 2004 - 2006, ki predstavlja podlago za črpanje sredstev iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz tega naslova pa je bil v petek, 23. aprila 2004, v Uradnem listu RS objavljen javni razpis za spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Na podlagi tega razpisa bo mogoče pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje ključnih investi- cij v turistično infrastrukturo ter projektov razvoja menedžmenta turističnih destinacij. Okvirna vred- nost razpoložljivih sredstev za ta dva namena je 8,3 milijarde tolarjev za celotno obdobje. Za prido- bitev sredstev iz strukturnih skladov bodo na podlagi drugih razpisov imeli možnost tudi manjši in- vesticijski projekti in turistične kmetije, nenazadnje pa bodo iz teh sredstev sofinancirani tudi javni projekti s področja športno turistične infrastrukture in projekti obnove kulturnih objektov. Radiceva je še dodala, da bo v okviru sredstev Evropskega socialnega sklada, ki je usmerjen v sofinanci- ranje projektov razvoja človeških virov, možno pridobiti tudi sredstva za raznovrstne projekte izobraževa- nja in usposabljanja v turizmu. Skratka, s pomočjo sredstev EU bomo lahko učinkoviteje izvajali turistič­ no politiko v prihodnjih letih. Seveda pa bo za učinkovito črpanje vseh razpoložljivih sredstev strukturnih skladov, kamor sodijo še drugi programi, kot so lnterreg, Meda itd. potrebno še marsikaj postoriti. »Predvsem se bomo morali ustrezno organizirati in po mojem mnenju usposobiti zadostno šte- vilo strokovnjakov, ki bodo znali vse možne vire sredstev za sofinanciranje turizma iz različnih programov ustrezno povezati, o možnostih informirati turistične ponudnike in jim tudi nuditi us- trezno strokovno pomoč pri pripravi projektne dokumentacije. Žal je tako, da so sredstva, ki so na razpolago za področje turizma, zelo razpršena med raznovrstne programe. Pa vendarle sem prepričana, da smo Slovenci dovolj prilagodljivi in iznajdljivi, da se bomo kmalu vključili v krog najuspešnejših prejemnikov razpoložljivih sredstev,« je še povedala Radičeva. Podrobnejša in- formacija o razpisu za spodbujanje razvoja turističnih destinacij je na voljo še na 16. strani. • ->.. ..·: ~ •• ·• - • 1 .. . , , . ~-;!~~ .... -= -~ .. Ne pozabite na Slovenski turistični forum 20 in 21. maja v Ljubljani Sedmi slovenski turistični forum bo letos potekal 20. in 21. maja v Ljubljani, v Hotelu Lev. Tokratna osred· nja tema je menedžment turističn i h destinacij, poleg tega pa se bodo na Forumu preverili uspehi sloven - skega turizma, uspešnost uresničevanja slovenske turistične politike v letu 2003, podrobneje se bomo sez- nanili z akcijo tržnega komuniciranja »Slovenija poživlja«, še posebej pa se bomo posvetili destinacijskemu menedžmentu, na praktičnih primerih pridobili nekaj idej o vodenju destinacijskega menedžmenta doma in v tujini, spoznali najuspešnejšo destinacijo na svetu, razpravljali o pomenu pospeševan ja prodaje Sloveni- je na perspektivnih trgih - avio destinacijah ... Več informacij pri karmen.novarlic@sloven ia-tourisrn.si. Ce uspeva Sloveniji, bo uspelo tudi turizmu na evropskem nivoju 7. stran KOMENTAR Odštevanje zaključeno, EU je tu BOJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR • SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Odštevanje je praktično zaključeno. Ko nastaja ta uvodnik, sicer še manjka kakšen dan, a ko bo TUR!ZEM na vaših mizah, bo EU že nekaj dni tu. Tema se nam kljub temu, da je bilo povedano praktično že vse, vsiljuje sama po sebi. Ob vsej EU-jevski aktualnosti in še posebej njenemu pomenu pa vseeno lahko rečemo, da je Evropska unija za slovenski turizem pravzaprav že stara znanka, da ni nekaj skrivnostnega, negotovega, tabujskega. Turizem je pač ena od tistih panog, ki je že sedaj najbolj - in to seveda ne zgolj v Evropi - odprta, zato z vstopom Slovenije v EU nekih večjih sprememb ni bilo pričakovati. Pri tem prav tako velja neizpodbitno dejstvo, da bolj kot to odpira nova obzorja, nove pri- ložnosti, nove izzive. Ne pozabimo, da smo tej temi posvetili že lanski majski turistični forum, ko smo (tudi s pomočjo raziskave) ugotavljali, kako so sloven- ska turistična podjetja pripravljena na vstop (medtem ko bomo letošnji vsebin- ski forumski kompas 20. in 21. maja usmerili proti destinacijskemu menedžmen- tu). Gre torej predvsem za to, da vidimo in izkoristimo priložnosti. Večkrat smo že ugotavljali, da bo slovenski turizem z vstopom v Unijo nedvom- no pridobil na prepoznavnosti, kar pa bo oziroma je predvsem posledica večje izpostavljenosti in pozornosti, ki jo novim članicam posvečajo evropski in nacio- nalni mediji ter številni dogodki in pa seveda celoten pomp okoli vstopa. Tudi sami smo te mesece in še posebej zadnje tedne precej bolj odprti za spoznava- nje, kar priznajmo si, tudi nam v veliki meri slabo poznanih držav ... To vsesplošno pozornost in naklonjenost do informacij o novinkah pa poskuša iz- koristiti tudi slovenski turizem, ki prav te dni intenzivira svoje promocijske aktivno- sti v kampanji pod skupnim sporočilom Slovenija poživlja. Slovenija bogati in po- življa Evropsko unijo. V različnih mestih po Evropi že od konca marca, še posebej aktivno pa prav te dni, potekajo številne promocijsko-informativne predstavitve, na katerih Slovenska turistična organizacija in Urad vlade za informiranje skrbita za ce- lovito in skladno predstavitev Slovenije kot nove poživljajoče članice Unije. V pre- teklih dveh mesecih smo novo celostno podobo aplicirali na vrsto predstavitvenih elementov, od oglasov, brošur, stojnic, do majhnih darilc ter tudi dogodke na sa- mih prireditvah zasnovali tako, da mimoidoče asociirajo na poživljajoče elemente naravnih in kulturnih lepot Slovenije. Skupaj z magičnim gledališčem Serpentes smo razvili asociativne like, ki z gibom, glasbo, pojavnostjo ter drobnimi pozornostmi in darilci opozarjajo mimoidoče na predstavitev Slovenije. Prav te dni je iz tiska priš- la tudi nova poživljajoča splošna predstavitvena brošura Slovenije. Vse te momente pa seveda poskušajo izkoristiti tudi druge države, ne zgolj de- seterica, temveč razvite turistične države, kot je na primer Nizozemska, Nemčija in še katera. Prav te dni ni bilo mogoče spregledati oglasa v časopisu Delo, kjer je Nemčija sporočala Sloveniji, da je dobrodošla v Evropski uniji. In seveda do- dala, da je dobrodošla v Nemčiji, v Berlinu. Tako kot na eni strani v Sloveniji (in v preostalih devetih pristopnicah) pričakujemo, da se bo zaradi lažjega presto- pa meje še dodatno povečalo število tujih turistov pri nas - saj na primer Slo- venija ne bo več zgolj prijazna, zelena, poživljajoča in varna država, temveč tudi polnopravna članica Evropske unije in s tem tudi na nek način razvita, kultivira- na država, z dobro razvito turistično in drugo infrastrukturo - tudi druge evrop- ske države in še posebej sosede pričakujejo, da bo s padanjem mej deseterica več potovala in lažje odkrivala njihove atribute. Vse to je že res, ampak hkrati je mogoče v rezultatih zadnjega Eurobarometra, ki ga Evropska komisija opravi dvakrat na leto, najti zelo raznolike poglede na sam proces širjenja, vse od lju- bezenskih izjav do izbruhov sovraštva. Na eni strani jih večina v državah pristop- nicah pričakuje, da se bo kakovost njihovega življenja letos poslabšala, na dru- gi strani pa jih dobra polovica meni, da bo njihova država vendar imela korist od članstva (a število teh je upadlo kar za 6 odstotkov). Podobno mešani ob- čutki prevevajo tudi prebivalce zdajšnjih članic Unije. Pa vendar je iz vsega tega mogoče potegniti predvsem veliko pozitivnega. Tokovi so na koncu koncev vedno v obe smeri. Karkoli jih pospeši, poživi in spodbudi, je dobro. Pa naj bo to širitev Evropske unije, tisoč novih kongresnih sedežev v Bernardinu, nova zvezdica Palaca ali pa vsakodnevni let EasyJeta na relaciji Ljubljana-London. TEMA .MESECA . KJE JE SVETOVNI TURIZEM DANES, KJE -.- . ~ _,;,:;--- ·;. ' ' '., ':•;•,:• w~;;,.r - " - • . ··: - -·~~-,; - Ne gre zgolj za velikost hotelskih sob »Quality support and trade committee«, Odbor za podporo kakovosti in trgovsko izmenjavo WTO med svoje poglavitne projekte šteje: - Liberalizacijo izmenjave in storitev v turizmu; »Kakovost v turizmu« je ena od najbolj skrivnostnih besednih zvez, ki se občasno pojavljajo v naši panogi. Ob tem nam praviloma najprej padejo na misel stvari, ki so dejansko vezane na kakovost turističnih storitev, najsi gre za urejenost hotelskih objektov, ves spekter poslo- vanja organizatorja potovanj in turističnih agentov, od prijaznosti do ravni storitev na počitniš­ kem cilju in nenazadnje okus ter izgled postreženih jedi nekje na morju ali kjerkoli že. - Dvigovanje ravni varnosti v turizmu; - Potovalna opozorila; - Zdravstvene informacije in formalnosti v mednarodnih turističnih gibanjih; - Hotelsko klasifikacijo; - Kakovostne standarde; - Parametre za uresničevanje Globalnega etičnega kodeksa v turizmu. -~-":'; -----':-~-:~~:· '-. A gre -za mnogo več. To že nekaj let vedo najrazličnejše predstavniške turistične organizacije (IATA, ETC, PATA, ICAO, nenazadnje Svetovna Turistična Organizacija, WTO), zlasti pa nacionalne turistične organizacije in nacionalne tu- ristične administracije, kakršno bo naposled v Direktoratu za turizem dobila tudi Slovenija. Poglejmo si malce podrob- neje, kaj sodi med posamezna vprašanja. Liberalizacija turizma Ta je najpoglavitnejša posledica - včasih pa tudi gonilna sila - dru- gega pojma, ki ga ne moremo pojmovati drugače kot izrazi- to negativno oziroma pozitivno: globalizacije. Globalizacija je pač dejstvo. Turizem se širi kot metastaze po vsem svetu in tega nihče - ne le, da ne more, temveč tudi noče preprečiti, predvsem ne zato, ker naša industrija prinaša čuda pozitivnih učinkov tako na lokalno ekonomsko okolje, zaposlenost, če je dobro (beri: trajnostno) voden, tudi v smislu varovanja okolja, socialnega ravnotežja in lokalne kulture. »Liberalizacija turizma s človeškim obrazom«, kot se imenuje področje na WTO, si ob tem prizadeva, da ob tem procesu ne bi prihajalo do negativnih učinkov, kot so degradacija okolja ali lokalne kulture, toda najprej tako imenovani »leakages« (odtekanja). Obstaja namreč nevarnost, da bi tuje investicije v turistično infrastrukturo »deviškega« okolja, po pričetku obra- čanja kapitala povzročile odtekanje profita v deželo, od koder je investitor, torej, praviloma, na bogati sever/zahod. Ob vsem dolžnem spoštovanju do tujih vlaganj je vendarle nujno zagotoviti, da se dobršen del dobička prelije nazaj v matično okolje, zlasti v obnovo in razvoj letališč, cest in druge infra- strukture, vendar tudi šol in bolnišnic (zlasti v revnem sve- tu). A globalizacija sploh ni možna in s tem tudi ne njene pozitivne posledice, če države prej ne sprejmejo enotnih standardov, s katerimi bi sploh omogočili vlaganja, torej prost pretok kapitala, ljudi in storitev. To je torej ta libera- lizacija, do katere bo prej ali kasneje moralo priti, le vpra- šanje je, kako. Ponavadi trmoglavljenje pri avtarkičnosti (za- prtosti vase) nacionalnih politik pripelje do nezadovoljstva, spremembe političnega kursa in posledično do še hujših po- sledic, ki se ponavadi kažejo v najbolj brutalnem kapitaliz- mu, ki je seveda idealno podnebje za uničenje naravnega okolja in kulturne dediščine. Takšnih primerov v svetu je ne- šteto. Kljub težkim kritikam na račun Svetovne trgovinske organizacije (s sedežem v Ženevi) velja, da je Splošni spo- razum o trgovini in storitvah (GATS) še vedno najboljši me- hanizem za liberalizacijo tudi v turizmu, vendar je ta zaradi trme kmetov (mimogrede - kmetijstvo zagotavlja mnogo manj prihodkov kot turizem!) za zdaj na mrtvi točki. Varnost v turizmu če kje, potem so ravno v Združenih državah Amerike pripeljali ta pojem do prav bizarnih skrajnosti. Kritiki pravijo, da če bi bilo za varnost na letališčih in v imigracijski politiki poskrbljeno že pred 11. septembrom, zdaj ne bi bilo treba uveljavljati tako dramatičnih ukrepov. ZDA bodo s septembrom namreč začele uveljavljati nove varnostne mehanizme, kot so bio- metrični potni listi, prstni odtisi, kontrolo očesnih mrežnic in podobno, kar je vse skupaj precej neprijetno. Res je, da se tudi milijonske množice turistov ob takšnih ukrepih vsaj nekoliko počutijo varnejše, zla_sti tisti, ki ima- . ,':--•~-~-~~~,~.i.,,~ ~•--. ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG jo čisto vest (to pa so praktično vsi), vendar pa bodo ZDA lahko računale na se večji upad prihodov »pravih« turistov. Sicer pa je potreba po višjih varnostnih standardih očitna tudi v Evropi, zlasti na primer po dogodkih, kakršen se je zgodil 11. marca v Madridu. Tudi Slovenija jih bo morala vpeljati, saj jo bodo k temu vezale določbe Evropske uni- je. Varnostniki v hotelih? Ja. Zakaj pa ne. V Rusiji, Atriki, na Bližnjem Vzhodu, ne le na zahodu, je to običajna praksa. Potovalna opozorila Ti dokumenti, ki jih izdajajo zunanja ministrstva nekaterih (razvitih) držav, so v zadnjem letu dni eden od največjih kamnov spotike. Slovenija je za zdaj iz tega konteksta se izvzeta, saj naše zunanje ministrstvo niti na objavlja poto- valnih opozoril, prav tako, k sreči, za zdaj - razen leta 1991 - tuje države se niso odsvetovale potovanj v Slovenijo. Po- tovalna opozorila povzročajo grozljive probleme destinaci- jam, zlasti tistim, ki živijo zgolj od turizma, kot je na primer Bali, ali pa Kenija, ki je lani izgubila več milijard dolarjev zaradi »trave[ advisory« Velike Britanije. Zdravje in turizem če je varnost postala osrednja točka v turizmu po 11. sep- tembru, je po lanski epidemiji sarsa podobno mesto dobi- lo tudi zdravje oziroma z njim povezana vprašanja. Medna- rodna turistična industrija mora seveda spoštovati skupna merila v odnosu do zdravstvenih informacij in zaščite v mednarodni potovalni dejavnosti, vendar pa je to zlasti v Afriki, Aziji in Južni Ameriki še vedno zelo težko doseči. Svetovna Zdravstvena Organizacija je januarja letos izdala nov priročnik za regionalna posvetovanja na temo medna- rodnih zdravstvenih ureditev, gre pa predvsem za nujnost vakcinacij pri potovanjih v določene destinacije, sanitarne in podnebne značilnosti destinacij in strukturo zdravstvenih napotkov pri potovanjih v kritične kraje. WHO priporoča, da bi se zlasti nacionalne, regionalne in lokalne turistične or- ganizacije, TIC-i, organizatorji potovanj in turistične agenci- je dodobra spoznale na te tri točke, tako v lastnem okolju, kot tudi povsod tam, kamor zlasti tour operatorji vozijo svoje goste. (glej: www.who.ch/wer/wer_home.htm). Hotelska klasifikacija Pred nekaj leti smo čestitali Ministrstvu za gospodarstvo, ker mu je v Sloveniji uspelo izpeljati zahteven projekt hotelske klasifikacije. Vendar smo kmalu ugotovili, da je pet sloven- skih zvezdic le redko primerljivih z, denimo, petimi ali celo samo štirimi, ki se bahajo na kakšnem hotelu v Aziji ali tudi bližje. Dejansko je res, da je bila slovenska klasifikacija ne- kako »preveč prijazna« do hotelov in odstopa od mednarod- nega povprečja, čeprav se kaj zlahka zgodi, da tudi v Italiji ali Španiji ne boste vedno popolnoma zadovoljni z dano ka- kovostjo v odnosu na pričakovanja, medtem ko vas pone- kod že hotel z dvema zvezdicama povsem prevzame. Kakovostni standardi Le na kratko; gre za vprašanja povezana s standardizacijo, torej po- dročjem, ki ga na kratko določa kratica 150 (po lnternational Standardization Organization), a o tem kdaj drugič. Globalni etični kodeks za turizem Kodeks je bil sprejet že leta 1999 in bil pot~en tudi v ge- neralni skupščini OZN. Na kratko določa etična merila tako delavcev in organizatorjev turizma, kot tudi drugih udele- žencev v turistični industriji in celo medijev. Februarja letos je WTO v Rimu ustanovila tudi Etični odbor za turizem, v katerem sedi nekaj zelo uglednih dostojanstvenikov, med njihovimi nalogami pa so med drugim tudi zagotavljanje ši- roke mednarodne akcije za preprečevanje seksualnega iz- koriščanja otrok v turizmu in podobno. Celotno besedilo etičnega kodeksa je na voljo na tem naslovu: www.world- tourism.org/frameset/code_ethics.html Nazaj k šniclom A vse našteto je resda bolj kot ne za poznavalce, akademi- ke in tiste, ki jih turizem zanima v globino. Za vse ostale, ki jim je turizem sicer instrument preživetja in dobre volje, pa bo še vedno ostalo pomembno predvsem to, ali bo po- stelja v hotelu dobro postlana in ali bo zrezek mehak. In če smo že pri zrezkih: projekt Slovenska kuhinja je pred nekaj leti neslavno propadel, kot dobro vemo. Škoda, prav zares. Slovenijo smo v tujini vedno promovirali kot deželo, kjer se zares dobro je in pije, vendar se vprašajmo, ali so nam tujci vedno verjeli? Odgovor je seveda negativen, tudi nekateri priznani turistični vodici, kot so Berlitz, Lonely Pla- net in Michelin niso ravno radodarni s pohvalami na račun slovenske kuhinje. Kar nam je vedno seglo do srca. še več. če smo »božji«, smo nad tem hudo užaljeni. Seveda obsta- jajo čudovite izjeme, kot so gostilne Pri Lojzetu, Lectar in denimo Vitez, vendar pa je po rodni grudi še vedno mno- go tistih obedovalnic, ki v medeninasto-ogledalastem oko- lju strežejo pomarančne krhlje na prevelikih zrezkih. Na Bledu, v Portorožu, ponekod po podeželju je pravzaprav težko, zlasti za tujce, takoj najti in potrkati na prava vrata ter zahtevati vrhunsko postrežbo, odlično, svežo in ustvar- jalno pripravljeno jed, ki bi iz obeda naredila dogodek. Kakovost v turizmu gre vsekakor skozi želodec. In če že ne gre drugače, lahko v turistični ponudbi kraja sodeluje tudi restavracija hitre prehrane. Eden najboljših kuharjev na svetu, katalonski Ferran Adria, je tako pred dvema mese- cema čisto blizu sedeža WTO v Madridu odprl prvo odlično fast-food restavracijo na svetu in jo poimenoval Fast Good. Pazite: hamburgerji so iz najboljše teletine, pomfri cvrejo v deviškem oljčnem olju, hrana ne sme imeti nobenih kon- zervansov in je sestavljena in pripravljena sproti, v sadni solati dobite tudi kokos in papajo, v kavi pa, če želite, tudi 75-odstotno čokolado. Medtem Evropska unija že razmiš- lja, če bi tako kot s cigareti, prepovedala oglaševanje tudi fast fooda, ker je preprosto škodljiv. Niti hitra prehrana ni več, kar je bila nekoč, torej črna ovca kulinarike! To nas vrača na skrito, a osnovno vprašanje kakovosti v tu- rizmu: v naši industriji velja oblikovati raznoliko ponudbo, ki bo zaradi povsem jasnih ekonomskih interesov naslav- ljala različne tržne segmente, ne le zgolj najbogatejšega. Tako kot Mercedes ne proizvaja samo dragih roadsterjev in avtov serije 600, temveč tudi A190. Pravzaprav je koncern Volkswagen iz brendinga in tržne segmentacije naredil pra- vo znanost, saj trgu ponuja najdražje Audije, malo bolj do- segljive VW-je, cenejši Seat in še cenejšo Skodo. A vse to so dobri, zanesljivi avtom?bili. ---~ --- - Države imajo vsekakor pravico in dolžnost ščititi svoje državljane pri potovanjih v tujino, vendar je sporno kar nekaj vprašanj: Dejstvo je, da bo zelo težko doseči svetovno soglasje o hotelskih stan- dardih, ker so si države, destinacije, zlasti pa turistične ponudbe silno raznolike. Kakorkoli že, konec aprila bo St Petersburgu potekala prva svetovna konferenca o trendih in merilih v hotelski industriji, ki jo WTO pripravlja skupaj z IH&RA (Mednarodna zveza hotelov in re- stavraciD. Podobno naj bi bilo v turizmu: ne potrebujemo samo hotelov s peti- mi zvezdicami, na nebu pa poleg jumbo jetov nacionalnih družb tudi charterje in low-cost družbe. A ka- kovost produktov in storitev naj bi bila čim bolj primerna svoji ceni in obratno. Destinacija, ki tega ne spoštuje, bo kaznovana, saj se va- njo turisti ne bodo vračali. Osel gre samo enkrat na led. Potovalna opozorila ne določajo natančno ozemlja, za katerega veljajo (primer: zaradi bombnega napada na Baliju je trpela celotna, ogromna, Indonezija); Potovalna opozorila niso natančna pri določitvi, za kakšno nevarnost pravzaprav gre (spet Bali: po bombnem napadu oktobra 2002 je to postal najbolj varen otok na svetu, tudi zato, ker so te- roristi napovedali premirje, a za to se vlade niso menile); Vlade se pred izdajo opozoril ne posvetujejo s turistično industrijo; Vlade opozoril ne dvignejo takoj, ko so za to dane možnosti, ali pa sploh nikoli (Avstralija ima v obtoku kar 130 potovalnih opozori~ torej za večino sveta, ker jih nikoli ne prekličejo); Vlade se med seboj ne posvetujejo o potovalnih opozorilih. · _ POGOVOR TA MESEC• TUR!ZEM_• 7 . --- - ~ -·-;:-_~- - ~ ~~"- - -- - _ --::---· .... "--.. Ce uspeva Sloveniji, bo uspelo tudi turizmu na evrop_~k~IIJ-nivoju ··-- .. · --··.:-~.: ·. _ _,, .... . .. ) ~··::..:.:~:;:'?-:;~1~·-;.: •'• ,· ·.-~-: :" : __ .... Le nekaj dni pred največjo širitvijo v zgodovini Evropske unije in prav na dan, ko je ministrstvo, ·· · · · - · · · _, · pristojno za turizem v Sloveniji, dobilo novega ministra, smo se pogovarjali z državno podsekre- tarko za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Darjo Radie. O tem, kakšna je gospodar- ska in kakšna politična moč turizma v Evropski uniji, kakšne so priložnosti slovenskega turizma, kje smo z uresničevanjem turistične politike. . ,~- ---- -~ -:. Glede Turistične politike za leto 2003, v kateri so opredeljeni ukrepi in aktivnosti države na področju spodbujanja raz- voja turizma, pa ob izteku prvega leta ocenjujemo, da smo uspešno izvedli oziroma pričeli z izvedbo najpomembnej- ših ukrepov in aktivnosti na vseh glavnih področjih (sistemski ukrepi, promocija, investicijska politika, razvoj človeš­ kih virov), ki bodo prispevali k uresničevanju strateških ciljev slovenskega turizma v prihodnjih letih . . -·· ·"'-.,... .. Turizem je izjemnega pomena za gospodarstvo Evrop- ske unije. Predstavlja med 5 in 12 odstotkov bruto do- mačega proizvoda in zaposlovanja, to povprečje pa se bo po priključitvi novih članic še izboljšalo. Gospodar- ski pomen turizma v Evropski uniji je izjemen, politični pa še vedno dodobra zanemarljiv, saj je v delovanju Evropske unije mogoče opaziti veliko institucionalno praznino na področju turizma. Manjka skupna turistična politika in manjkajo uradna telesa. Ali menite, da se lahko to stanje dejansko premakne? Ne pozabimo, da bo Evropska unija bo po širitvi predstavljala kar 450-mi- lijonski trg, v deležu svetovnega turizma pa Evropa še vedno zaseda 58-odstotni tržni delež. Res turizem v Evropski uniji zaenkrat še ne uživa posebne- ga političnega pomena, kar nenazadnje kaže tudi dejstvo, da obstojajo velike težave pri vključitvi turizma v evropsko us- tavo. Tudi skupne turistične politike Evropske unije ni. Urad- no telo, ki se ukvarja s področjem turizma, pa je le Posve- tovalni svet za turizem, ki deluje v okviru DG Enterprise. Ven- dar tudi na evropskem nivoju vse bolj postajajo glasni in ak- tivni zagovorniki turizma kot pomembne gospodarske pano- ge Evrope. Torej, gre za podobno situacijo, kot jo imamo, ali bolje rečeno, smo jo imeli v Sloveniji. In če uspevamo v Slo- veniji, verjamem, da bomo tudi na evropskem nivoju. Kljub temu je prav, da se na tem mestu pove, da tudi v prihodnje ne moremo pričakovati skupne turistične politike EU. In to predvsem zato, ker nekatere države članice EU želijo, da po· dračje turizma ostaja v njihovi pristojnosti. Želja po samo- stojnosti na tem področju se odraža tudi v nasprotovanju ne- katerih držav članic za vključitev turizma v evropsko ustavo. Torej so interesi posameznih držav na tem področju zaenkrat še precej različni. Vendar ne glede na to pa vseeno obstoja nekaj področij, kjer imajo države članice skupen interes, ki so ga pripravljene tudi skupaj uresničevati na evropskem ni- voju. Naj omenim le področje skupne promocije Evrope kot turistične destinacije, področje upoštevanja interesov turiz- ma v drugih politikah EU (prometna, regionalna, okoljska ipd), skrb za trajnostni razvoj turizma ... Na vseh teh področ­ jih že potekajo skupni projekti in aktivnosti, ki jih po moji oceni zelo uspešno izvaja Posvetovalno telo za turizem v so- delovanju z raznovrstnimi evropskimi turističnimi združenji. V vseh sedanjih in novih članicah EU je turizem pomem- bna gospodarska dejavnost, ki ji v svojih razvojnih načrtih in strategijah posvečajo veliko pozornost ter jo želijo še na- daije okrepiti. Z vstopom v EU se bomo še boij primerjali z novimi sosedami in v tem okviru iskali svoj položaj in te- žo. Kako bi ocenili položaj in težo slovenskega turizma v petindvajseterici? Kakšno pozicijo si lahko/mora izboriti? če se izrazim v stilu naše promocijske kampanje ob vsto- pu v EU, lahko rečem, da slovenski turizem poživlja evrop· ski turizem. Slovenska turistična ponudba že in bo z nadalj- njim razvojem dodala novo vrednost turistični destinaciji Evropa. Vsekakor bomo ob turističnih velikanih, kot so Španija, Francija, Italija, vedno majhni, vendar majhni le po številkah. Bomo svojevrsten butik, v katerem bodo turisti lahko kupili tudi ekskluzivne turistične produkte. Svetovna turistična organizacija je v zadnjem letu ob raz- ličnih priložnostih izpostavila posebne pozitivne prilož- nosti, ki so tu za države, ki 1. maja vstopajo v polnoprav- ·' -= no članstvo Evropske unije. Pridobile bodo zaradi sanie- ga ugleda oziroma večje mednarodne izpostavljenosti, pa tudi zaradi večjega števila turistov, ki jih bo pritegnil lažji prehod meje. Srednjeročno pa bodo te države tudi pridobile iz naslova evropskih strukturnih virov. Kaj kon- kretno to pomeni za Slovenijo - predvsem sledje. Vstop Slovenije v EU bo nedvomno prispeval k večji prepoz- navnosti Slovenije v Evropi, prav tako pa bo prinesel tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov na razvoj turizma. Med nji- mi je tudi dostop do sredstev za sofinanciranje razvojnih projektov s področja turizma iz sredstev strukturnih skla- dov, pa tudi iz drugih evropskih virov. Prvo tako možnost ali bolje rečeno priložnost je slovenski turizem že pridobil z vključitvijo spodbujanja razvoja turizma v prvo prioriteto Enotnega programskega dokumenta 2004 • 2006, ki pred- stavlja podlago za črpanje sredstev iz strukturnih skladov, predvsem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz tega naslova je bil v petek, 23. aprila 2004, v Uradnem li- stu RS objavljen javni razpis za spodbujanje razvoja turistič­ nih destinacij, na podlagi katerega bo možno pridobiti nepo- vratna sredstva za sofinanciranje ključnih investicij v turistič­ no infrastrukturo ter projektov razvoja menedžmenta turistič­ nih destinacij. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za ta dva namena je 8,3 milijarde tolarjev za celotno obdobje. Za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov pa bodo na pod- lagi drugih razpisov imeli možnost tudi manjši investicijski projekti in turistične kmetije. In nenazadnje bodo iz teh sred- stev sofinancirani tudi javni projekti s področja športno turi- stične infrastrukture in projekti obnove kulturnih objektov. Do sredstev Evropskega socialnega sklada, ki je usmerjen v sofinanciranje projektov razvoja človeških virov, pa bo mož- no pridobiti tudi sredstva za raznovrstne projekte izobraže- vanja in usposabljanja v turizmu. Skratka, s pomočjo sred- stev EU bomo lahko učinkoviteje izvajali turistično politiko v prihodnjih letih. Seveda pa bo za učinkovito črpanje vseh razpoložljivih sredstev strukturnih skladov, kamor sodijo še drugi programi, kot so lnterreg, Meda itd., potrebno še mar- sikaj postoriti. Predvsem se bomo morali ustrezno organizi- rati in po mojem mnenju usposobiti zadostno število stro- kovnjakov, ki bodo znali vse možne vire sredstev za sofi- nanciranje turizma iz različnih programov ustrezno poveza- ti, o možnostih informirati turistične ponudnike in jim tudi nuditi ustrezno strokovno pomoč pri pripravi projektne do- kumentacije. Žal je tako, da so sredstva, ki so na razpolago za področje turizma, zelo razpršena med raznovrstne pro- grame. Pa vendarle sem prepričana, da smo Slovenci dovolj prilagodljivi in iznajdljivi, da se bomo kmalu vključili v krog najuspešnejših prejemnikov razpoložljivih sredstev. Na Združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbor- nici Slovenije so pred kratkim opravili primerjalno analizo iz- branih kazalnikov pomena turizma v sedanjih in novih čla­ nicah EU, s katero so želeli odgovoriti na vprašanje, koliko je Slovenija dejansko v turizem usmerjena država in kolik- šen je pomen turizma v našem nacionalnem gospodarstvu, gledano primerjalno - glede na pomen, ki ga ima v nacio- nalnem gospodarstvu drugih EU držav. Povzeli so, da slo- venski turizem v mednarodnih primerjavah vse prevečkrat obravnavamo preskromno. Kako komentirate to trditev? Se strinjam. A skromnost je v naši naravi. Sama sem bila večkrat kritizirana, če sem omenila, da slovenski turizem v evropskem merilu predstavlja le 0,3 odstotka. Res pa je, da do sedaj tudi nismo imeli resnih, strokovnih argumentov, s katerim bi lahko zagovarjali pomen turizma v Sloveniji in primerjalno na mednarodni ravni. Problem je bil v odsotno- sti prave, mednarodno uveljavljene metodologije za to. Ver- jamem, da bodo turistični satelitski računi, kot mednarodno uveljavljena metodologija za vrednotenje pomena turizma v narodnem gospodarstvu, ki jih pripravljamo, pokazali pravi pomen turizma v Sloveniji in v mednarodnem merilu. V Sloveniji imamo nekaj manj kot štiri turistične preno- čitve na prebivalca, kar je pod povprečjem EU, vendar pa je tujih turističnih prenočitev blizu povprečja EU. De- lež tujskega turizma pri nas je 55 odstotkov, povprečje za EU 15 pa je 40 odstotkov. Med novimi srednjeevrop- skimi državami je po pomenu tujskega turizma Sloveni- ja na prvem mestu, za njo sta Češka in Estonija. Očitno je, da ima v EU državah domači turizem mnogo večjo te- žo kot v Sloveniji. Kje menite, da so priložnosti? Pri navajanju tovrstnih podatkov in primerjav je potrebno biti zelo previden. Komentirati pa jih je potrebno ob upošte- vanju drugih dejavnikov, kot so sama velikost države, razvi- tost turizma v posamezni državi ipd. Glede strukture gostov v Sloveniji smo na podlagi analiz stanja, razvojnih trendov v turizmu ter potovalnih navad Slovencev prišli do zaključka, da je za doseganje ciljev rasti fizičnega turističnega prometa smiselno usmeriti trženje na tuje trge, na domačem trgu pa slediti cilju ohranjanja obstoječega stanja. Ob upoštevanju potovalnih navad Slovencev je po mojem mnenju to prava strategija, če želimo uresničiti naše cilje. Seveda pa to ne po- meni, da domači trg lahko pustimo ob strani. Nasprotno bo tudi za ohranjanje doseženega stanja v številu domačih go- stov potrebno voditi premišljeno trženjsko politiko. Slovenija se še vedno spopada s problemom premajhne- ga števila hotelskih kapacitet (Avstrija ima na primer naj- več hotelskih kapacitet oziroma 14 prebivalcev na hotel- sko posteljo, Slovenija je za Češko in Madžarsko - prva ima 42 prebivalcev na hotelsko posteljo). Tega problema se je zavedala tudi slovenska turistična razvojna strategi- ja, ki je med temeljne kvantitativne cilje razvoja sloven- skega turizma vkijučila povečanje števila postelj v hotel- ski ponudbi za 4000 ležišč. Kako je z uresničevanjem tega cilja - skoraj dve leti po sprejetju strategije? Natančnih podatkov v tem trenutku sicer nimam. Vendar lahko zatrdim, da so bili prvi koraki v tej smeri že nareje- ni. Rezultati analize načrtovanih investicijskih projektov do leta 2006 iz lanskega leta pa kažejo, da je načrtovanih in- vesticij v hotelske namestitvene kapacitete 63 in kar je še posebej pomembno, večina teh investicij je tudi že priprav- ljenih, kar pomeni, da lahko z veliko stopnjo gotovosti pri- čakujemo tudi njihovo dejansko izvedbo. K njihovi hitrejši izvedbi pa bomo, upam, lahko vsaj delno prispevali tudi z razvojnimi spodbudami v okviru že omenjenega javnega razpisa za spodbujanje razvoja turističnih destinacij. Seve- da pa ob tem vprašanju ne kaže pozabiti na dejstvo, da je poleg samega povečanja števila postelj potrebno pozor- nost posvečati tudi višji stopnji zasedenosti obstoječih ka- pacitet, ki se sicer izboljšuje, vendar v nekaterih turističnih destinacijah še vedno ni na zadovoljivi ravni. nadaljevanje na naslednji strani -~,~-"~-~- ~ --~ . .,!if _ii- ~ .... , ; ""'"',.....,'=_.. - -~--".. ....... Z uvrstitvijo turizma v prvo prioriteto Enotnega programskega dokumenta in s pripravo ustrezne vsebinske opredelitve ukrepov smo vzpostavili podlago za možnosti sofinanciranja turističnih projektov iz sredstev strukturnih skladov EU, kar po sami višini razpoložljivih sredstev za turistične projekte predstavlja pomemben preskok v primerjavi s preteklimi leti. 1 Kako bi tudi sicer ocenili uresničevanje razvojne strategije oziroma turi- stične politike? Ocena rezultatov poslovanja turistične dejavnosti v letu 2003 kaže, da le ti sle- dijo zastavljenim strateškim ciljem na področju rasti deviznega priliva (3,5-od- stotna rast v primerjavi z letom 2002), optimistični so tudi rezultati analize o načrtovanih investicijah v turizem v prihodnjih letih. Manj optimistični, a še ved- no zadovoljivi pa so rezultati rasti turističnih nočitev, ki v letu 2003 dosegajo 2-odstotno skupno rast in 4-odstotno rast tujih prenočitev v primerjavi z letom 2002. Kratkoročno lahko k rasti števila nočitev v prihodnjih letih prispevamo le z intenziviranjem promocijskih in trženjskih aktivnosti na ključnih trgih. Glede Turistične politike za leto 2003, v kateri so opredeljeni ukrepi in aktiv- nosti države na področju spodbujanja razvoja turizma, pa ob izteku prvega leta ocenjujemo, da smo uspešno izvedli oziroma pričeli z izvedbo najpomem- bnejših ukrepov in aktivnosti na vseh glavnih področjih (sistemski ukrepi, pro- mocija, investicijska politika, razvoj človeških virov), ki bodo prispevali k ure- sničevanju strateških ciljev slovenskega turizma v prihodnjih letih. Med najpo- membnejše rezultate prve turistične politike štejemo predvsem sprejem Zako- na o spodbujanju razvoja turizma, ki predstavlja pomembno sistemsko podla- go za spodbujanje razvoja turizma, izdelane so podlage za pripravo turističnih satelitskih računov, v celoti je bil izveden program krovne promocije in trženja slovenskega turizma v skladu z usmeritvami turistične politike (STO), izdelan je nov, sodoben slovenski turistično informacijski portal (STO), izdelan je nov sistem blagovnih znamk slovenskega turizma (STO), pripravljena in že v izved- bi je akcija za povečanje prepoznavnosti Slovenije ob vstopu v EU - Sloveni- ja poživlja (MG, STO). Spodbudili smo zagon prvih dveh turističnih grozdov, kongresnega grozda in grozda manjših hotelov. Na področju investicijske po- litike je bil uspešno izveden javni razpis za sofinanciranje priprave prostorskih izvedbenih aktov za razvojne potrebe turizma, s katerim so po moji oceni v pretežni meri pokrite prostorske potrebe za izvedbo že načrtovanih investicij na temeljnih geografskih in produktnih področjih in s tem odpravljena pomem- bna kritična točka za izvedbo načrtovanega investicijskega cikla v turizmu. Z uvrstitvijo turizma v prvo prioriteto Enotnega programskega dokumenta in s pripravo ustrezne vsebinske opredelitve ukrepov smo vzpostavili podlago za možnosti sofinanciranja turističnih projektov iz sredstev strukturnih skladov EU, kar po sami višini razpoložljivih sredstev za turistične projekte predstavlja pomemben preskok v primerjavi s preteklimi leti. Verjetno bi lahko naštela še kaj, pa bom to pustila za razpravo na Turističnem forumu v maju. Po moji oceni vsi strateški partnerji javnega, privatnega sektorja in civilne druž- be kar lepo sledimo strateškim ciljem in vsak na svojem področju odgovorno opravljamo svoje vloge in naloge, ki smo jih opredelili v naši skupni strategiji. Zato naj tudi zaključim s tem, da verjamem da smo na dobri poti, da tudi do- sežemo vse glavne strateške cilje, ki smo si jih zadali. Kje je (politično) turizem v Evropski uniji - V temeljnih Evropskih sporazumih (»treaties«) »turizem kot industrija« ni omenjen kot eden od »stebrov«, večji pomen je podan varstvu oko- lja (kar pa je lahko tudi eden od procesov, ki jih turizem spodbuja) in varovanju potrošnikov. EU ne predvideva usklajenega razvoja turizma. Ta bistvena panoga je prepuščena vsaki državi posebej. Po velikih naporih v začetku devetde- setih so turizem le uspeli vriniti v tretji člen Maastrichtske pogodbe, kot področje, »na katerem bi EU lahko izvajala usklajene akcije«. Na ravni Evropske komisije ni posebnega Direktorata za turizem (DG), temveč zgolj oddelek za turizem v Direktoratu za storitve, trgovino, turi- zem in e-poslovanje. Komisija sicer skrbi za Svet za turizem, ki je posvetovalni organ držav članic. Ta odbor ustanavlja ad hoc delovne skupine na ravni različnih tehničnih vprašanj in pripravlja predloge. Decembra 2002 je bil v Brus- lju prvi Evropski turistični forum, ki želi vzpostaviti redno partnerstvo med zasebnim in javnim turističnim sektorjem v razširjeni EU. Ta forum se je razvil iz ministrskega Sveta za turizem, ki se je sestajal pred le- tom 2000, vendar so ga pomladi tega leta razpustili, vprašanja turizma pa je prevzel ministrski Svet za notranji trg, varovanje potrošnika in tu- rizem. Od lani tudi tega sveta ni več, temveč bi se naj s turizmom uk- varjal Svet za varovanje konkurence. Na ravni Evropskega parlamenta obstaja Odbor za regionalno politi- ko, promet in turizem, ki ima približno 120 članov. Ti pa se s turiz- mom ne ukvarjajo kaj dosti, saj jih mnogo bolj zanimata prvi dve ve- liki področji. V EP obstaja tudi neuraden odbor za turizem, ki vklju- čuje parlamentarce iz vseh strank in frakcij, kar vendarle dokazuje, da niti sami niso zadovoljni z dejanskim stanjem. V delovanju EU opažamo torej veliko institucionalno praznino na področju turizma. Manjka skupna turistična politika in manjkajo uradna telesa, ne- nazadnje tudi kakšna markantna osebnost, ki bi se pulila za našo industri- jo v času, ko najbolj potrebuje podporo. To najbolj negativno vpliva na kon- kurenčne prednosti evropskega turizma, ki je največja in oh in sploh turi- stična regija na svetu, tudi če štejemo samo aktualne članice. Vir: TUR!ZEM junij 2003 (avtor Rok V. Klančnik) Kako je spodbujanje razvoja turizma urejeno na ravni posamezne države v Evropski uniji in konkretni primeri Avstrije, Italije in Nemčije Spodbujanje razvoja turizma v Evropski uniji ni pravno enotno urejeno. Sistem se razliku- je od države do države. Način pravnega ure- janja spodbujanja razvoja turizma v posamez- ni državi je odvisen predvsem od pomena in stopnje razvitosti turizma. Podobno velja tudi za določanje pogojev za opravljanje dejavno- sti organiziranja in prodaje turističnih aranž- majev ter turističnega vodenja in spremljanja. Evropska unija je izdala nekaj direktiv, uredb, odločb in priporočil, ki se posredno ali nepo- sredno nanašajo na turizem. Med pomembnej- šimi je direktiva Sveta o paketnih potovanjih (90/314/EGS) z dne 13. junija 1990 (Council Di- rective 90/314/EGS on package trave! and pac- kage holidays and package tours), ki še ni v ce- loti vključena v domačo zakonodajo. Omenje- na direktiva se nanaša na varstvo potrošnikov na področju organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev (v Zakon o spodbujanju razvoja turizma so vključeni le členi 1, 2, 8 in delno 7, medtem ko bodo ostali členi, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov, pogodbe in odnose med pogodbenimi strankami vključeni v Zakon o varstvu potrošnikov in v Obligacijski zakonik). Druga pomembnejša direktiva pa je Direktiva 1999/ 42/ES o vzpostavitvi mehanizma za priz- navanje kvalifikacij za poklicne dejavnosti iz di- rektiv o liberalizaciji in prehodnih ukrepih ter dopolnitvi splošnega sistema za priznavanje kvalifikacij, ki jo vključujemo v nov zakon. Posamezne države članice EU področja turiz- ma praviloma ne urejajo s posebno zakono- dajo. Najpogosteje s predpisi zagotavljajo iz- vajanje javnega interesa na področju pospe- ševanja turizma, ki zajema oblikovanje in tr- ženje turistične ponudbe ter informiranje obi- skovalcev. Na nacionalni ravni so s predpisi določene pristojnosti posameznih resornih organov pri pospeševanju gospodarskega razvoja, ki je podlaga za turizem, pa tudi ob- like pospeševanja turizma in organiziranost za izvajanje trženjskih aktivnosti. Za regional- no raven države praviloma določajo le način financiranja iz javnih sredstev. Pospeševanje turizma na lokalni ravni je zelo različno ureje- no in je odvisno od pristojnosti lokalnih skupnosti na tem področju. Dejavnost javne- ga interesa za pospeševanje turizma se na lo- kalni ravni najpogosteje povezuje z zasebnim sektorjem na podlagi ustanavljanja skupnih družb. Mehanizmi za spodbujanje sodelovanja raz- ličnih subjektov pri pospeševanju turizma so v glavnem finančne narave. Na nacionalni ravni se tako največkrat v celoti iz proračuna financira zajamčen program dejavnosti trže- nja turistične ponudbe, na regionalni ravni pa se takšen program le sofinancira. Lokalni pro- grami se financirajo iz sredstev občinskih proračunov v povezavi s sredstvi gospodar- skih družb. Poleg dejavnosti trženja je na nacionalni in lokalni ravni urejeno tudi spodbujanje razvo- ja turistične ponudbe z različnimi finančnimi spodbudami gospodarskim dejavnostim, ka- terih razvoj država načrtno spodbuja. Najpo- gosteje gre za sofinanciranje skupne turistič- ne infrastrukture, ki jih upravljajo javna pod- jetja, za oblikovanje in razvoj osnovne turi- stične ponudbe ter za varstvo naravnih vred- not in kulturne dediščine ter okolja v celoti. -"'~>-. -.,_,.~...,,. :_, .... ,. •:"··· c.,"1'• . : ·.;_·'tf~ Dejavn"irst pospeševa"iija lurizma . se izvaja v okviru vlade in različnih ministrstev ter njihovih služb, v zavodih ter javnih in tudi drugih podjetjih. Ključno vprašanje, s ka- terim se v tej zvezi srečujejo v vseh turi- stično razvitih državah, je, v kolikšni meri financirati dejavnost pospeševanja turizma iz proračuna in kako ta sredstva obogatiti s sredstvi gospodarskih družb neposred- no ali preko drugih virov. , --=:: . •' . . _.· '. ,<_-/!-~~-.;_-:.:..;. - •• -~ -;...,. - ' . Večina držav -~·;·:~iii'"'m~del popolnega zago- tavljanja sredstev iz proračuna. Vedno pogo- steje se na ta način sofinancira le minimalni program dejavnosti javnega interesa na po- dročju informiranja in tržnega komuniciranja. V razvitih turističnih okoljih so prisotne tež- nje po deregulaciji oziroma uveljavitvi prož- nejših oblik interesnega gospodarskega so- delovanja, na podlagi katerega se država od- loča za večji ali manjši finančni prispevek za trženjske dejavnosti. Splošni trendi sodelo- vanja javnega in zasebnega sektorja pri na- črtovanju razvoja in trženja turistične ponud- be gredo v smeri njunega medsebojnega so- delovanja pri oblikovanju turistične ponudbe in pri njenem trženju. Zanimiv je nizozemski model, po katerem se višina sredstev prora- čuna, ki zagotavlja opravljanje minimalnega programa dejavnosti, povečuje skladno s po- večanjem prispevka zasebnega sektorja. • ,<';(, __ ..._ v držatah članicah' 'G;~pske unije so z različnimi predpisi določena predvsem: • Merila za opredelitev turističnega območ­ ja; • Pristojnosti in naloge upravnih organov, ki so pristojni za turizem; • Oblika in vsebina javnega interesa na po- dročju pospeševanja turizma; • Način spodbujanja razvoja turistične po- nudbe in izvajanja dejavnosti trženja. Na nacionalni ravni se kot dejavnost pos- peševanja turizma najpogosteje oprede- ljuje: • Oblikovanje celovite turistične ponudbe na podlagi značilnosti ponudb območij in turističnih proizvodov, • Trženje in komuniciranje s trgi, predvsem v tujini, • Spodbujanje razvoja na regionalni in lo- kalni ravni. Na lokalni ravni se za pospeševanje turiz- ma opredeljuje: • Informiranje in sprejemanje obiskovalcev; • Razvoj in oblikovanje turističnih ponudb; • Usklajevanje lokalnih ponudb, oblikova- nje ponudb in turističnih proizvodov, trže- nje in usklajevanje programov trženja na nacionalni ravni. ·- - ...,.;,lllli!illl,-. ·, ,-.. .. ·· • , -t.,.,.., Države članice EU imajo v svojih na- cionalnih zakonodajah določene raz- lične pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja in spremljanja. Skupno vsem državam članicam EU je, da za opravljanje de· javnosti organiziranja in prodaje turi- stičnih aranžmajev zahtevajo garanci· jo oziroma zagotovilo o finančni spo- sobnosti podjetja ali fizične osebe, ki želi registrirati tovrstne dejavnosti. Pri izdaji dovoljenja za opravljanje dejav- nosti organiziranja in prodaje turistič­ nih aranžmajev večina držav zahteva tudi dokazila o strokovni usposoblje· nosti, o znanju tujih jezikov, v posa- meznih državah pa zahtevajo tudi do· ločene delovne izkušnje za odgovor- no osebo podjetja. V vseh državah članicah EU so pravne in fizične ose- be iz drugih držav članic EU izenače­ ne z domačimi pravnimi in fizičnimi osebami in zanje veljajo enaki pogoji za pridobitev dovoljenja za opravlja· nje te dejavnosti. Nekatere države članice EU priznavajo licence oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti, pridobljene v drugih državah članicah EU. Dovoljenja za opravljanje dejav- nosti organiziranja in prodaje turistič· nih aranžmajev za pravne in fizične osebe iz drugih držav, ki niso članice EU, so vezana na dogovore med drža· vami v okviru bilateralnih in drugih meddržavnih sporazumov oziroma se obri;lvnavajo pod posebnimi pogoji. Podobno vse države članice EU ureja- jo tudi področje turističnega vodenja in spremljanja. Za opravljanje te de· javnosti zahtevajo najmanj srednje· šolsko izobrazbo, opravljen tečaj ali izpit za turističnega vodnika po po· sebnem programu ter znanje, običaj· no dveh tujih jezikov. Za državljane držav, ki niso članice EU velja podob- na ureditev kot za organizatorje turi· stičnih potovanj in turistične agente iz teh držav. Avstrija V Avstriji je pospeševanje turizma tako na regionalni kot lokalni ravni podrobno regulirano, vendar se na zveznem nivoju ne ureja s posebnim zakonom oziroma spada v pristojnost avstrijskih zveznih dežel. Avstrijski model izhaja iz opredelitve javnega interesa za pospeševanje turizma na lokalni ravni in v ta namen določa merila za turistični kraj (klasifikacijo občin v štiri razvrstitve · Ortklassen A,B,C,D) glede na pomen turističnega gospodarstva v posamezni občini. Ta merila so podlaga za plačilo krajevnih in regionalnih turističnih taks, ki jih plačujejo gospodarske družbe in za opredelitev prenočitvene turistične takse, ki jo plačujejo turisti. Na regionalni ravni je kot javni interes opredeljeno skupno trženje turistične ponudbe celotnega območja, ki jo so- financira tudi država. Organizacijske oblike izvajanja dejavnosti so različne po posameznih regijah in so odvisne predvsem od razvitosti turizma. Sla· · ORGANIZIRANOST T_URIZMA V EU • TU R!ZEM • 9 . ~ ~ ~ - - . ':'"""-. - - ~š ~:, - - - . - ~ - - - -:: - . ~· ~ ~ '~ ~ :- :: . :. ~ - . ~ ~,._,. - - - . bost te ureditve je predvsem v preve- liki razdrobljenosti krajev in nepove- zanosti regij z nacionalno ravnijo. Na nacionalni ravni deluje Nacionalna turistična organizacija (Oesterreich Werbung), družba, ki povezuje Mini- strstvo za gospodarstvo in devet fe- deralnih enot z gospodarstvom preko gospodarske zbornice in neposredno. Naloga te družbe je trženje celovite turistične ponudbe doma in v tujini. Sredstva za trženje na nacionalni rav· ni zagotavlja proračun preko sredstev ministrstva in gospodarska zbornica. Predvideni so tudi prispevki zaintere- siranih družb. Na regionalni ravni deluje turistično združenje, ki povezuje regijske turi- stične urade. Naloga tega združenja je organizacija in izvedba trženjskih ak- tivnosti skupaj z gospodarstvom. Del sredstev za financiranje te dejavnosti zagotavlja regionalni oziroma deželni proračun, del zvezni proračun preko nacionalne turistične organizacije, manjši del pa se zagotavlja iz preno- čitvene turistične takse. Na lokalni ravni delujejo turistični uradi, katerih naloga je izvajanje tr- ženjskih aktivnosti ter informiranje in sprejemanje obiskovalcev. Sredstva za te namene se črpajo iz krajevne in prenočitvene turistične takse. Za opravljanje dejavnosti organizi- ranja in prodaje turističnih aranžma- jev je potrebno pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti turističnih agencij. Državljani držav članic EU lahko dobijo dovoljenje pod enakimi pogoji kot avstrijski državljani. Ostali tuji državljani lahko to dejavnost opravljajo le, če je to opredeljeno v državnih pogodbah. Za vodstvo in za- poslene v turističnih agencijah je predpisana strokovna izobrazba in določene delovne izkušnje. Državljani držav članic EU enakovredne kvalifi- kacije izkažejo pri deželni zbornici in tam pridobijo dovoljenje. Za opravlja· nje dejavnosti turističnega vodenja je potrebno pridobiti licenco, ki jo izda- ja deželna gospodarska zbornica, pri čemer pridobljeno dovoljenje velja za vso državo. Italija V Italiji je področje turizma opredelje- no v nacionalnem zakonu o turizmu, ki definira osnovna načela in instru· mente turistične politike ter daje regi· jam pravno podlago za urejanje de- javnosti trženja in področij, ki zadeva- jo varstvo potrošnikov. Dejavnost ce· [ovitega trženja turistične ponudbe na nacionalni in tudi regionalni ravni opravlja javni zavod. Osnovna slabost tega modela je odtujenost institucije za trženje turizma na nacionalni ravni, prevelika odvisnost od proračunskih sredstev na regionalni ravni ter pre- majhna povezanost z zasebnim sek- torjem. Regije na podlagi krovnega zakona sprejemajo svoje zakone s področja pospeševanja turizma. S to dejav· nostjo, ki se nanaša predvsem na skupno trženje, se ukvarjajo zavodi, ki so javno-pravne osebe in se finan- cirajo iz državnega in deželnega pro· računa, delno pa tudi iz lastnih virov. Na lokalni ravni se iz državnih sred· stev financirajo le državni turistični in- formativni biroji na mednarodnih mej- nih prehodih, sicer pa občine pokriva- jo stroške informiranja obiskovalcev. Za opravljanje dejavnosti organizira- nja in prodaje turističnih aranžmajev je potrebno pridobiti regionalno dovo- ljenje za opravljanje dejavnosti po načinu, ki je določen z regionalno za· konodajo, za kar se mora predložiti dokazilo o finančn.i sposobnosti in strokovni usposobljenosti za opravlja- nje dejavnosti (poznavanje admini· strativnih in organizacijskih pogojev delovanja agencije, poznavanje zako- nodaje in turistične geografije, znanje najmanj z tujih jezikov) in še nekate- ra druga potrdila. Pred začetkom opravljanja dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev mora podjetje skleniti zavarovalno in jams- tveno pogodbo za celotno obdobje delovanja, s katero jamči, da bo izpol· nilo svoje obveznosti do potrošnikov v skladu s pogodbo in predstavljeni- mi pogoji ter v skladu z dobrimi po· slavnimi običaji ter vplačati kavcijo v korist regije kot garancijo za povrni- tev morebitne škode povzročene tret- jim osebam. Višino kavcije predpiše predsednik regije . Licence, ki jih ima- jo pravne in fizične osebe iz katere od držav članic EU, se v Italiji priznajo. Dovoljenje za tuje fizične in pravne osebe, ki niso državljani držav članic EU, se izdaja pod posebnimi pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji. Dejavnost turističnega vodenja lahko v Italiji opravljajo državljani Italije ali drugih držav članic EU, ki imajo sred- nješolsko izobrazbo ali enakovredno diplomo iz tujine, opravljen tečaj stro· kovnega usposabljanja in izpit, po ka· terem dobijo spričevalo o usposoblje- nosti za vodnika (turističnega vodnika ali vodnika po naravni in kulturni de· diščini) ter znanje vsaj z tujih jezikov, od katerih mora biti vsaj eden izmed njiju večinski jezik EU. Turistična pod· jetja ali fizične osebe, ki ne pripadajo državam članicam EU, lahko dovolje- nja za opravljanje te dejavnosti prido- bijo le pod pogojem recipročnosti in če izpolnjujejo določene pogoje. Do· valjenja za opravljanje dejavnosti tu· rističnega vodnika, ki jih izdajajo po- samezne regije, veljajo za celoten te· ritorij Italije in ne le za posamezne re- gije. Nemčija Turistična politika je tako na zvezni kot deželni ravni del skupne nacional- ne gospodarske politike, za katero je pristojna zvezna vlada predvsem v smislu zagotavljanja enakih okvirnih pogojev podjetniškega poslovanja, ki omogočajo, varujejo in pospešujejo začrtan gospodarski kot tudi turistični razvoj. Tako na zvezni kot deželni ravni turizma ne ureja poseben za· kon. Za zagotavljanje sodelovanja med zvezno in deželno ravnijo je vzpo- stavljeno posebno telo in sicer Zvez- no-deželni turistični odbor, ki ga se- stavlja Zvezno ministrstvo za gospo· darstvo in tehnologijo in vsa deželna resorna ministrstva, ki vplivajo na razvoj turizma. Vloga tega skupnega odbora, ki deluje na prostovoljni os- novi, je medsebojno seznanjanje s posameznimi politikami in cilji, koor· dinacija skupne turistične politike in aktivnosti ter soglasno oblikovanje razvojnih ukrepov tako na zvezni kot na deželni ravni. Najpomembnejša institucija na nacio- nalnem nivoju je Nemška nacionalna turistična organizacija · Deutsche Zentrale flir Tourismus, ki je uradno odgovorna za trženje nemškega turiz· ma v tujini. Njeni ustanovitelji in čla· ni so vlada in zasebne turistične or- ganizacije. Organizacijo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz predstavni· kov zveznega ministrstva, turistične· ga gospodarstva in deželnih ministr· stev. Glavni aktivnosti nacionalne tu- ristične organizacije sta oblikovanje in izvajanje strateškega tržnega načr· ta za Nemčijo kot turistično destina· cijo s poudarkom na tujih turistih in zastopanje interesov nemškega turiz- ma v raznih državnih in mednarodnih organizacijah. Deželne ali regionalne turistične zve- ze so najpomembnejše turistične or- ganizacije na regionalnem oz. dežel- nem nivoju. To so javno-zasebne or· ganizacije, katerih člani so turistična podjetja in deželne vlade. Njihova glavna naloga je zastopanje interesov turističnega gospodarstva dežele ali regije na nacionalnem nivoju ter trže· nje in promocija za njihove člane. V pospeševanje turizma so s svojimi službami vključene tudi deželne vla· de. Njihova naloga je poleg pomoči pri trženju turizma tudi podpora pri razvoju infrastrukture, potrebne za razvoj turizma na določenem območ­ ju. Dejavnost navedenih turističnih organizacij v Nemčiji se financira iz proračunskih sredstev ter iz finančnih prispevkov njihovih članov. Na lokalnem nivoju delujejo turistične informacijske pisarne, ki so pristojne za informiranje turistov o turistični ponudbi, prenočitvenih zmogljivostih in prireditvah na lokalnem območju. Skrbijo pa tudi za trženje lokalne tu· ristične ponudbe. Za opravljanje dejavnosti organizira- nja in prodaje turističnih aranžmajev je v Nemčiji ob registraciji potrebno Združenju turističnih agencij predloži· ti potrdilo o finančni sposobnosti za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost turističnih vodnikov ni posebnih omejitev ali pogojev. Obstajajo lokal· ni vodniki, ki jih je možno najeti, a to ni nujno. Ti se izobražujejo po poseb· nem programu za lokalne vodnike. VIR: MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO (UVODNE VSEBINSKE OBRAZLOŽITVE K PREDLOGU ZAKONA O SPODBUJANJA RAZ· VOJA TURIZMA) 1 ' ! 1 i Borzni turistični barometer in kratek komentar k gibanju tečajev podjetij ROK ZAKOTNIK, ROK.ZAKOTNIK@KD-GROUP.SI OTA AELG - Aerodrom Ljubljana: Zaradi dobrih lanskih poslovnih rezultatov, načrtov in predvsem pričakovanj vsaj 10-odstot- nega povečanja števila potnikov in še boljših napovedi za leto 2006 in 2007 (več milijonov prepeljanih potnikov) je bila delnica ena najdonosnejših na LJSE. Večjih sprememb v lastniški strukturi ni bilo, na novo se pojavi le vzajemni sklad Primus z 1 odstotkom rednih delnic podjetja. ITBG - Istrabenz: Predvsem špekulacije o možnem po- vezovanju z ljubljansko naftno družbo in slabi poslov- ni rezultati so narekovali tempo lstabenzove delnice, ki se je gibala v območju 11.600 tolarjev in 9 .000 tolarjev. Pomembnejših sprememb v delniški strukturi ni bilo. SAVA - Sava: Kljub precej mirnemu dogajanju okrog kranjskega podjetja je bilo nekaj sprememb v lastniš- tvu podjetja. Svoj delež povečajo NFD 1 delniški inve- sticijski sklad, Zavarovalnica Triglav, in v manjši meri predvsem nekaj vzajemnih skladov. TCRG - Terme Čatež: še mirnejše dogajanje je bilo za- slediti pri čateškem podjetju, kjer tudi ni bilo bistve- nejših lastniških premikov. ZMTG - Terme 3000: Po uspešnem prevzemu je Sava pridobila že več kot 95 odstotkov delnic podjetja, del- nita pa je po izteku prevzemne ponudbe pričakovano zdrsnila na nižje nivoje. OTC GHUG - Grand Hotel Union: Po uspešnem prevzemu AC Kapitala je slednje podjetje še povečalo lastniški delež in sicer na dobrih 74 odstotkov. Cena je obsta- la na nivoju 2.500 tolarjev za delnico. KHKG - Kompas hoteli Kranjska Gora: še nedokonča­ na lastniška zgodba zaenkrat še ni dobila epiloga. NFD 1 delniški investicijski sklad odkupi delež AC Ka- pital v višini 5 odstotkov podjetja. MAPG - Marina Portorož: Terme Čatež po prevzemu ohra- nijo nespremenjen delež dobrih 73 odstotkov podjetja. PALG - Hoteli Palace: Hotelom morje skupaj nepo- sredno z Istrabenzom uspe povečati lastniški delež le malenkostno na dobrih 58 odstotkov podjetja. Cena ostaja na nivoju 1.500 tolarjev. RGS - Zdravilišče Rogaška: Kljub precejšnjim nihajem v ceni pomembnejših sprememb med delničarji ni bilo. ZDDG - Terme Dobrna: 10 odstotni rasti tečaja, lastniš- ke spremembe niso sledile. Delež Zlate Monete 1 v viši- ni 11 odstotkov podjetja verjetno prevzame NFD 1 del- niški investicijski sklad in ga malenkostno še poveča. PodjetJe AERODROM ISTRABENZ SAVA TERME CATEZ Borzna oznaka AELG ITBG SAVA TCRG Tržna kapitalizacija (v 000 sit) Tržna cena (v sil) ---Til'JWliff!I~--P/S • P/B • PIE • PICF • P/EBITDA • EV/EBIT' EV/EBITDA' finančne obveznosti I sredstva finančne obveznosti I kapital celotne obveznosti t sredstva celotne obveznosti / kapital .. tekoči koeficient' hi1ri koeficienr Obrat zalog· Dnevi vezave terJatev· Obral stalnih sredstev· Obral vseh sredstev• 8.31 2,25 21,71 13,49 17,45 30,97 15,79 10,35% 9,16% 24,26% 38,25% 1,02% 1,15% 3,39% 3,83o/o 7,07 7,00 101 ,55 56,61 0,31 0,24 0,66 0,94 26,70 10,48 14,24 81,61 24,49 3,52% 1,55% 0,81 % 2,47% 39,34% 89,48% 54,71 % 124,44% 1,01 0,82 12,90 70,04 0,86 0,63 0,91 3,09 0,89 1.06 32,75 35,80 9,72 10,31 27,46 9,12 •27,87 ni podatka 23,64 ni podatka 2,72% 2,96% 1,51 % 2,06% ·3,26% 12,52% 2,78% 8,62% 26,34% ni podatka 47,34% ni podatka 40,56% ni podatka 72,90% ni podatka 1,75 ni podatka 1,38 ni podatka 4,54 60,1 4 81 ,59 126,01 1,28 0,29 0,54 0,24 180 Gibanje tečajev OTA 160 140 120 .... - ... ti 100 ~ ~ <1) 80 - - - - SBI 20 (Slovenski borzni index) -C .E --- AELG (Aerodrom) 60 ITBG (Istrabenz) - SAVA (Sava) 40 - TCRG (Terme Čatež) --- ZMTG ((Terme 3000) 20 a:, "' N "' "' "' o ,-.. a:, "' N o O°' ,-.. ,-.. a:, a:, a:, a:, a:, a:, a:, a:, a:, a:, a:, a:, co "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' Datum 140 120 100 ~ 80 "' ~ " ~ 60 40 • • • • • IPT (lndex prostega trga) --APAG (Alpetour) GHUG (Grand Hotel Un,on) -- KHKG (KOMPAS Hote« KG) --MAPG (Marina Portorož) --PALG (Hoteli Palace) 20 --RGS (Rogeška) --ZOOG (Terme Oobma) Gibanje tečajev OTC o ;;; "' "' "' o "' ,-.. "' "' "' "' N "' ,-.. "' M "' ,-.. ;i; "' ,-.. o, :;; "' ,-.. - ' -;. . i:--~ '\.. ' ' ' ,.,.,, rofit~ la 1111 i 11 d ,: b PETER HARRIS SECOND EDITION NOVO V KNJIZNICI TURISTICE! NAČRTOl{ANJE PRIHODKOV IN STROSKOV Peter Harris: Profit Planning TOMI BREZOVEC, TOMI.BREZOVEC@TURISTICA.EDU Za večino turističnih podjetij je značilno, da imajo relativno ome- jene možnosti prilagajanja svojih zmogljivosti nihanjem v tržnem povpraševanju. Hoteli, restavracije in najrazličnejši prevozniki pa tudi kongresni centri, športni parki in zabaviščni centri lahko sprejmejo omejeno število obiskovalcev. S tem je določena tudi zgornja meja obsega prodaje, saj ta ne more presegati danih omejitev. če k temu dodamo še razpon cen, ki jih določa trg s svojim povpraševanjem, ugotovimo, da je prihodek podjetja omejen z okoliščinami, na katere podjetje ne more vplivati v kratkem času. Po drugi strani se turistična podjetja srečujejo s stalno rastočimi stroški, ki tako zapirajo manevrski prostor za us- tvarjanje dobička. Zato je potrebno natančno in sprotno sprem- ljanje finančnih in drugih kazalcev, ki dajejo menedžmentu podjetja podlago za ukrepanje in spre- jemanje ustreznih poslovnih odločitev. Knjiga Profit Planning angleškega avtorja Petra Harrisa obdeluje občutljivo področje načrtovanja pri- hodkov in stroškov, vendar se pri tem izogiba prevelikemu poudarjanju teoretičnih izhodišč. Name- njena je predvsem praktikom, ki so vsakodnevno vključeni v poslovno odločanje in ki so odgovor- ni za ustvarjanje dobička. Po uvodnem poglavju, v katerem so izpostavljene značilnosti poslovanja storitvenih podjetij (s pou- darkom na hotelih in restavracijah), sledi pregleden prikaz osnovnih finančnih izkazov in njihovih posebnosti v različnih turističnih in gostinskih podjetjih. V nadaljevanju pa je predstavljen pomen spremljanja različnih kazalcev, njihova razlaga in uporabnost v poslovnem odločanju. Najobsežnejši del knjige je namenjen potrebnim postopkom in korakom, ki omogočajo nadzor nad prihodki in stroški. Natančno je prikazana delitev različnih stroškov med stalne in spremenljive, vpliv različnih faktorjev na dobiček in metode določanja cen. Zelo jasno je predstavljen tudi način izdela- ve finančnega dela poslovnega načrta . Za praktike v podjetjih bo zagotovo zanimivo tudi poglavje, ki govori o uporabi računalniških programov za nadzor nad stroški, podan pa je tudi primer izdela- ve preproste tabele z najosnovnejšimi izračuni . Poleg kazalcev in metod načrtovanja, ki jih menedžment potrebuje pri vsakodnevnem poslovanju se knjiga dopolnjuje še s preprostim in razumljivim načinom prikaza izračuna nekaterih kazalnikov, ki so uporabni pri dolgoročnih odločitvah . Tako so med seboj primerjane prednosti in slabosti diskon- tiranega denarnega toka, neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa, ki jih uporabljamo pri izbiri med različnimi investicijskimi možnostmi. Kontaktna oseba za knjižnično izposojo: Lidija Seljak, Turistica Portorož, tel.: 05 61 77 030, e-pošta: lidija.seljak@turistica.edu. -~ ,, .... ,-~\:.- . -.~,,- ~~.:c~'"' MG objavlja program sofinanciranja usposabljanja strokovnjakov iz držav JV Evrope v slovenskih podjetjih Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo razpis za sofinanciranje usposabljanja strokovnjakov iz dr- žav Jugovzhodne Evrope v slovenskih podjetjih, katerega v letu 2004 izvajajo v skladu s Strategijo Slovenije pri gospodarski obnovi JV Evrope. Sofinanciranje usposabljanja v slovenskih podjetjih je namenjeno strokovnjakom s področja JV Evrope, ki želijo izpopolniti svoje delo v slovenskem pod- jetju (katerega soglasje mora biti pridobljeno predhodno). Rok trajanja in pričetek usposabljanja je odvisen od dogovora s slovenskim podjetjem. Program je odprt do porabe sredstev. Razpis je ob- javljen na spletnih straneh MG www.mg-rs.si (pod Področje ekonomskih odnosov s tujino) in pod razpisi. Kontaktna oseba je Mateja Valenci, Mateja.Valenci@gov.si ali tel: 01 478 35 94 (48). ,, .. ·.-·•·:··· 2,468 milijard za uresničevanje turistične politike ""2004 Vlada RS je v prvi tretjini aprila med drugim sprejela predlog Turistične politike za leto 2004 z us- meritvami za leto 2005, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo. Za izvedbo načrtovane turi- stične politike za leto 2004 so predvidena sredstva proračuna RS za leto 2004 v višini 2,468 mili- jard tolarjev v okviru programa Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva. Turistična politika za leto 2004 z usmeritvami za leto 2005 bo nadalje izvajala ukrepe in aktivnosti na vseh glavnih področjih, opredeljenih v prvi turistični politiki iz leta 2003. Na področju zagotavljanja sistemskih in organizacijskih pogojev bo v tem letu poudarek na pripravi podzakonskih aktov Zakona o spodbujanju razvoja turizma ter pripravi strokovnih podlag za spremem- be Zakona o gostinstvu in pripravi novega Zakona o igrah na srečo (nosilec Ministrstvo za finance). Na področju promocije in trženja slovenskega turizma bo poudarek na nadaljnji koncentraciji trženj- skih aktivnosti na ključnih trgih in uvajanju sodobnih metod tržnega komuniciranja ter na nadalje- vanju izgradnje integralnega turistično informacijskega sistema. V letu 2003 je bil izdelan sodoben slovenski turistični portal, v tem letu pa je v načrtu izdelava centralnega rezervacijskega sistema. Po- seben projekt v okviru promocije je posebna promocijska kampanja za povečanje prepoznavnosti Slovenije ob vstopu v EU s sloganom »Slovenija poživlja«. Na področju investicijske politike bo letos poudarek na začetku izvajanja ukrepov spodbujanja raz- voja turističnih destinacij s sofinanciranjem turističnih projektov v turistično infrastrukturo, graditev menedžmenta turističnih destinacij, vlaganje v športno turistično infrastrukturo in kulturne objekte v okviru Enotnega programskega dokumenta. Ni vse v številkah MIRJANA JARC, MIRJANA.JARC@SLOVENIA-TOURISM.SI Za vlogo na trgu je potrebna močna znamka, ki jo zadnje čase v turiz- mu gradi večina evropskih držav in pri tem izkoriščajo stereotipe kot prednost Tako Nizozemci ponosno uporabljajo tulipane, mline na ve- ter in cokle, Francozi lepe ženske in Eifelov stolp. Kaj je tisto, kar turist dobi samo v Sloveniji? Kaj hočemo? Kje smo? Kam hočemo v petih letih in kako bomo to dosegli? so vprašanja, o katerih smo razmišljali od 24. do vključno 26. februarja letos na prvem seminarju in delavnici od šestih iz programa izobraževanja po pogod- bi med belgijsko vlado in kandidatko za EU. »Slovenija je še prevet\roduktno us~rj~a. Rai:;j; vedno nove produk- te, namesto da bi že obstoječim poiskala stranke. Premalo se sprašujete, kje je vaša ciljna publika«, je ugotovitve o slovenskem turizmu na os- novi analize strateških in programskih dokumentov strnil Louis Delcart, svetovalec (senior consultant) v podjetju Optima Facto, ki izvaja program izobraževanja in se v nadaljevanju vprašal tudi, če dežela na komaj kaj več kot 20.000 km2 potrebuje tako zapleteno arhitekturo blagovnih znamk. - ,,,•;;.;,.,; ... Med predstavitvijo belgijskega primera je gospod Delcart kot podobno- sti med Belgijo in Slovenijo naštel površino in centralno lego prestolni- ce ter nekatere lastnosti prebivalstva, na primer reševanje nesoglasij s pogovorom, na kar so Belgijci zelo ponosni, saj so ena redkih držav s pisano nacionalno in rasno strukturo prebivalstva, ki v svoji zgodovini ne pozna državljanske vojne. Belgija in Slovenija se razlikujeta po števi- lu prebivalstva, ki ga je v Belgiji petkrat več kot v Sloveniji in po nacio- nalni zavesti, ki je Belgijci za razliko od Slovencev ne poznajo, imajo pa zato poudarjeno regionalno zavest. Med pripravami na izobraževanje je Optima facto analizirala strategije in programske dokumente slovenske- ga turizma, zato je Delcart opozoril na preveliko zazrtost v številke. Kaj dobi turist samo v Sloveniji? Kaj so naše prioritete? Naša strategija je v glavnem izražena v številkah, kar je po njegovem mne- nju lahko dvorezen meč, saj v turizmu velikokrat zelo trdo delaš, a vseeno kratkoročno nimaš uspeha. Po njegovem mnenju mora vsaka strategija iz- hajati iz produkta in ne iz potrošnika. Upoštevati mora, kaj imamo tukaj in zdaj in za kar načrtujemo izboljšave in rast. V slovenski strategiji pogreša prioriete. Med pripravljanjem vsebinskega načrta dela na delavnici se je po- kazalo, da so potrebni premiki v miselnosti, ker so trenutno cilji še vedno preveč številčno postavljeni, čeprav cilji niso vedno le denar in procenti, am- pak so lahko tudi zelo ozki, vezani na povsem konkretno izboljšavo. V belgijski strategiji, ki so jo izdelali za Zeleni prstan (Green Bell), to je regijo okrog Bruslja, so zato do leta 2007 izpostavljene samo 4 prioritete: 1. Rekreacija v naravi in »individual day tourism« za prebivalce Zelene- ga prstana, Bruslja in dnevni turizem za ostale prebivalce Flandrije 2. »lndividual short holydays« iz Flandrije in dnevna potovanja skupin 3. Srednja in manjša poslovna srečanja 4. Kratke počitnice za britanski trg v Bruslju (poceni, dobro dostopni hoteli), M.I.C.E. trg v okolici letališča Po tem zgledu naj bi se Slovenija v naslednjem obdobju osredotočila samo na tri segmente trga in šele, ko bo na njih dosegla načrtovano, pri- četi z aktivnostmi drugje. Začeli, ali bolje, nadaljevali, naj bi z aktivnost- mi pri, prvič: domačem gostu, ki ga zanimajo dnevni turizem, narava in rekreacija in M.I.C.E, drugič: gostih iz Avstrije in Italije na obali z igralniš- tvom, M.I.C.E., narava in rekreacija, 3 E (gostilne, gradovi, turistične kme- tije, sakralni objekti, vinske turistične ceste, gozdne poti) in 3 A (a-ktiv- ne počitnice, iskanje a-traktivnih področij in doživljanja a-drenalinskih ob- čutij in tretjič: gostih iz Nemčije, Velike Britanije in Beneluksa s ponudbo na obali, naravo in rekreacijo, 3A, 3 E in smučanjem. Kako pa to najbolj učinkovito skomunicirati in speljati, je že tema naslednjih ciklov izobraže- vanja, še bolj pa je seveda stvar odločitve in vsakodnevnih dejanj. Izobraževanja bodo v letošnjem letu kar številna, namenjena pa bodo tudi ključnim partnerjem STO. Pokrite bodo naslednje teme: 1. Event management (20. do 22. april) 2. Presentation skills (1. do 3. junij) 3. Project management (13. do 15. julij) 4. Market communication and promotional tools (7. do 9. september) 5. Market segmentation and Market Definition (16. do 18. november) Več informacij v zvezi s prijavo na delavnice na • karmen.novarlic@slovenia-tourism.si Slovenija poživlja na turneji po Evropi V različnih mestih po Evropi že od konca marca potekajo promocijsko in- formativne predstavitve po Evropi. STO in UVI sta na njih prisotna s kon- ceptom Slovenija poživlja. Vsak dogodek je zasnovan skladno s potreba- mi in pričakovanji prirediteljev. Za čimbolj celovito in skladno predstavi- tev je STO v sodelovanju i UVl-jem pripravila tipske stojnice z razpoz- navnimi elementi nove akcije »Slovenija poživlja«. Prav tako skupaj pripravljajo kratke predstavitvene tekste o Slovenije v lokalnih jezikih, oblikovanih na enotnih zloženkah, ki izpostavljajo novo celostno podobo akcije. Skladno s pojavno obliko stojnic in materialov so tudi dogodki na samih prireditvah zasnovani tako, da mimoidoče asoci- rajo na poživljajoče elemente naravnih in kulturnih lepot Slovenije. Magično gledališče Serpentes je za te potrebe razvilo asociativne like, ki bodo z gibom, glasbo, pojavnostjo ter drobnimi pozornostmi in darilci opozarjali mimoidoče na predstavitev Slovenije. Gre za animacijske igre, ki jih izvajajo animatorke, preoblečene v like iz slovenske mitologije (ru- salka, cvetna vila, zlatorog, zmaj) in vabijo obiskovalce na promocijsko informativne točke (stojnice), kjer jim informatorji posredujejo natančnejše informacije o Sloveniji in jih povabijo na obisk. Na razpolago so informativ- ne brošure, ki jih STO izdaja skupaj z UVl-jem in informativna zloženka o slovenskem turizmu. Dogodki pote- kajo in bodo potekali na najpomem- bnejših trgih, ki so turistično, gospo- darsko in politično najpomembnejši, torej največ dogodkov bo v Nemčiji, Avstriji, Irski, Veliki Britaniji, Benelu- xu in v nekaterih drugih državah, kjer se pričakuje večje učinke zaradi me- dijske pokritosti in pokritosti ključnih javnosti. Promocijska mapa STO POROCA IN NAPOVEDUJE • TUR!ZEM • 15 - ·- Next exit na mejnih prehodih že za velikonočne praznike -poleg nacionalnih poti letos tudi tematske poti na mikro nivoju Tudi v letošnjem letu je Slovenska turistična organizacija z akcijo "Na lepše - Stranske poti so zapeljivej- še od glavnih" pričela že v začetku meseca aprila. Posebej izobraženi informatorji STO-ja so goste, ki so vstopili v Slovenijo na 10 najbolj frekvenčnih mejnih prehodih, z zloženko projekta (stiskano v nakladi 1.000.000 izvodov) pozdravili že za velikonočne praznike, nato pa tudi med prvomajskimi prazniki. Deljenje zloženk se bo na mejnih prehodih nadaljevalo 10. junija. Vsak konec tedna do 15. avgusta bodo tako informatorji STO-ja z zloženko projekta goste povabili k odkrivanju raznolike in privlačne sloven- ske turistične ponudbe. V času glavnega dela akcije (od 10. junija do 15. avgusta) bodo zloženke ter vodniki po stranskih poteh dostopni na vidno izpostavljenih stojalih tudi na večjih Petrolovih bencin- skih servisih in Restavracijah Na jasi, v Turistično informacijskih centrih in poslovalnicah AMZS, poleg tega pa bomo zloženke v letošrtjem letu vložili tudi v Telekomov novi imenik ter nekatere časopise in revije ter jih tako dostavili tudi direktno v slovenska gospodinjstva (okoli 200.000 izvodov zloženk). Najpomembnejša novost v okviru projekta so v letošnjem letu gotovo te- matske poti na mikro nivoju, ki bodo predstavljene v vodniku po stran- skih poteh. Le-te bodo gostom ponudile še nekaj dodatnih idej za odkri- vanje Slovenije ter preživljanje prostega časa . Kriterij za vključitev poti v sistem »Next exit« je, da so te poti (razen kolesarskih in pohodniških) prevozne z avtomobilom ter da sta na vsaki izmed poti vsaj dva ponud- nika turističnih storitev, poleg pa tudi TIC kot INFO točka za posamezno pot. Nabralo se jih je čez 60, med njimi pa so: Kjer se čipke s srebrom prepletajo (Smaragdna pot), Vipavska vinska cesta (Smaragdna pot), ko- lesarska pot Čez drn in strn Bovške (Smaragdna pot), Naravoslovna et- nografska pot po Logarski dolini Oantarjeva pot), Vodstvo po nočni Ljub- ljani (Vetrova pot), Haloška vinska pot (Sončeva pot), Kjer Peter Klepec nabira moči, S kanuji po reki Kolpi (Krošnjarska pot), Po sledeh Rupni- kov linije (Zlatorogova pot), ... če jih naštejemo le nekaj. NEVENKA.KLUN@SLOVENIA-TOURISM.51 Srečanje z novinarji na celovškem sejmu »Freizeit« Koroško področje velja za dokaj težavno, ko je potrebno izvesti kakršnekoli PR aktivnost Ob sko- rajšnjem vstopu v EU se nam je trenutek zdel primeren, saj se je na sejmu Freizeit v Celovcu pred- stavljalo kar 14 turističnih podjetij iz Slovenije, predvsem zdravilišča in hotelska podjetja z Obale. Novinarjem smo 15. aprila še posebej predstavili naše glavne investicije ter prireditve, tako na temo vstopa v EU kot tudi ostale. Konferenco je obiskalo 7 novinarjev (Kleine Zeitung, Kaerntner Nac- hrichten, APA, Kurier, Klagenfurter Monat, ORF Radio 2 in ORF - oddaja »Servus, srečno, ciao«, se- jem, ki je trajal 4 dni, pa je obiskalo 50.000 obiskovalcev. Zabeležili smo nadpovprečno zanimanje za slovensko turistično ponudbo, kar zna mogoče biti še en majhen namig, da bi letošnje turistič­ no leto lahko bilo med boljšimi Oan Ciglenečki) . Prvi slovenski turistični workshop v Ziirichu STO je v sodelovanju s svojim informativnim uradom v Ziirichu in desetimi slovenskimi partnerji 22. aprila v Ziirichu organizirala prvi slovenski turistični worshop v Švici. Za švicarske razmere se ga je ude- ležilo izredno veliko predstavnikov agencij in organizatorjev potovanj, med njimi tudi nekaj takih, ki Slo- venije doslej niso imeli v svojih programih (Railtour iz Lausanne, lmbach iz Luzerna ... ). Zuriški Kuoni se je zanimal celo za sodelovanje pri organizaciji potovanj japonskih in kitajskih turistov v Slovenijo. Popoldanske delavnice v starodavnem "Zunfthaus zur Meisen" v starem mestnem jedru (baročna vila je domovanje največjega in najbogatejšega zuriškega ceha) se je udeležilo 20 predstavnikov tu- rističnih agencij iz nemškega dela Švice (ZUrich, Luzern, Bern, Aarau, Winterthur, St. Gallen ... ) ter 23 organiaztorjev potovanj in avtobuserjev iz cele Švice, prezentacije pa tudi pet novinarjev vodilnih švicarskih medijev (Neue Zuercher Zeitung, Sonntags Zeitung, TRAVEL INSIDE, Schweizer Famillie). Delavnica je bila izredno živahna in je nekoliko skromni zasedbi slovenskih ponudnikov prinesla ve- liko novih kontaktov. Iz Slovenije so se workshopa udeležili Zavod za turizem Ljubljana, Zdravilišča Radenci, Krka Zdravilišča, Terme Čatež in Laško, Hoteli Morje in Hoteli Bernardin, Hotel Hvala - To- pli val ter Kompas. Izredno dobro je bila sprejeta tudi prezentacija slovenske turistične ponudbe, ki so jo gostje zelo pozorno spremljali in niso skoparili s pohvalami. Švicarski kuharji so po sloven- skih receptih pripravili odlično večerjo, ki je zaokrožila to uspešno predstavitev slovenske turistič­ ne ponudbe v ZUrichu (Zvone Petek). <..:!Ji-· ·-· 4 , ... .;.... 1 ~ .. ..,,, -·· .... J \\l 1 1 ' ,. ~ " 1 1, ~ 11 ~ f 1 j , · , II V zadnji številki TUR!ZMA nam jo je pošteno zagodel tiskarski škrat, ki je v članku o tu- ristični kartici Ljubljana avtorice Petre Stušek natrosil kar nekaj odvečnih p-jev. Uredniš- tvo se avtorici in pa bralcem opravičuje. EasyJet trdi, da bo ceneje le, če ostanete doma Vodilni cenovno ugoden letalski prevoznik in tretji največji prevoznik v Evropi (za Lufthanso in Ryanai- rom) easyJet, ki leti na 148 progah v 13 evropskih dr- žavah, je od 28. aprila 2004 vsak dan prisoten tudi med Ljubljano in Londonom Stansted. Seveda ne gre za novico, saj se o tem že dolgo govori, piše, zadnje tedne pa tudi vidi. Njihovi tržniki so namreč z jumbo plakati dodobra obleki vso Sloveni- jo. Ceneje bo le, če ostanete doma. Vsak dan. easyJet.com. Kratko, udarno, opazno. Na novi progi iz Ljubljane bi naj letno prepeljali okoli 90.000 potnikov, razmišljajo pa že, da bi Ljubljano povezali še s katero od evropskih prestolnic, morda z Berlinom. London (in nazaj v Ljubljano) bo tako Slovencem dostopen že za dobrih 59 evrov, kot pravijo - in kot kažejo njihove izkušnje z ostalih evropskih trgov - pa cenovno ugoden letalski prevoznik ne zmanjša števila potnikov drugim prevoznikom na letalskih progah, ampak skupni trg prepeljanih potnikov dodatno naraste. Do Budimpešte brez zastojev dvanajstkrat na teden EasyJet pa ni edini, ki te dni vstopa na slovenski trg. Od 3. maja 2004 je Budimpešta od Ljubljane oddalje- na le še za kratek polet in to dvakrat dnevno, za kar je poskrbel priznani madžarski prevoznik Malev Hunga- rian Airlines. Z najetim 33-sedežnim letalom SF340 bo tako Malev omogočil poslovnežem planiranje poslovnih srečanj čez dan in povratek domov še istega dne zve- čer. Sicer pa iz glavnega madžarskega letališča nudi ta prevoznik poleg drugih tudi številne ugodne povezave v Vzhodno in Južno Evropo ter Sredozemlje. Letalske vo- zovnice bodo potniki lahko kupili pri vseh IATA turističnih agencijah ter na okencu predstavništva Maleva na Brniku (tel. 04/20 61 676). Na splošno močno oglaševanje letalskih družb v Sloveniji Poleg močnih oglaševalskih kampanj, opisanih zgoraj, pa v zadnjih tednih tudi ni bilo mogoče spregledati, da je aktivno oglaševala tudi Adria Airways ( ... z miško nad oblake ... s klikom do letalske vozov- """".,,.,,.,"" nice že od 22.900 SIT), našli smo celo oglas Austrian Airlines in pa Rya- nair (v angleščini pravi fly cheaper, v slovenščini pa kar - ,, letite zastonj). 1,000.000 potn1kou Prdlrllljll' / 11,lllll! LETITE ZASTONJ RYANAIR , , Prva mednarodna (slovenska) hotelska veriga Odkar smo v marčevski številki TUR!ZMA podali zgolj kratko in- formacijo, da sta Holdinška družba Istrabenz d.d. in Hoteli Pala- ce na spletnih straneh skupine Istrabenz predstavili celostno gra- fično podobo blagovne znamke hotelov LifeClass kot blagovne znamke (nastajajoče) mednarodne verige hotelov, se je zgodilo kar nekaj. Znamka LifeClass se je skozi oglaševanje, direktni mar- keting in druga marketinška orodja opazno predstavila v sloven- skem prostoru, medtem ko podatkov o aktivnostih na tujih trgih nimamo. Na jumbo plakatih in city lightih nas vabi mladenka med jutranjim raztezanjem na (portoroškem?) pomolu. Vzemi si čas ... Izdali so tudi prvo številko LifeClass revije Guest in pa na- pis obesili na prenovljen Grand Hotel Palace, ki se je zdaj s peto zvezdico sredi aprila letos (in ne aprila 2005, kot je bilo napačno zapisano na tem mestu) pridružil petim slovenskim ho- telom v kategoriji petih zvezdic. Slovenija tudi domače goste poživlja s prireditvami že v zadnji številki smo poročali, da je STO izdala nov prospekt prireditev v Sloveniji v letu 2004, kjer so zbrane in z opisom in s privlačnimi fotografijami predstavljene vse najpomembnejše prireditve. Zdaj je izšla še priročna in domačemu gostu prilago- jena br~šura v slovenskem jeziku. ;r, , ... ·: \ zno-~ • Dobro počutje brez mej Na berlinskem 1TB je European Spa World, skupen projekt turizma do- brega počutja treh dežel (Burgenland, Pannonia, Slovenija in Steir- mark) imel prvo uradno predstavitev, na ogled pa so postavili tudi prvi skupni produkt v obliki brošure Grenzenlos Wohlfuhlen. Koordinacij- ski partner na slovenski strani je ZIRRUM Znanstveni inštitut za regio- nalni razvoj pri Univerzi v Mariboru, med vključenimi slovenskimi zdra- vilišči pa Terme 3000, Zdravilišče Radenska, Terme Olimia, Hotel Sava Rogaška Slatina, Krka Zdravilišča in Resort&Convention Hotel Haba- kuk. O projektu bomo še pisali. Več na www.european-spa-world.com. Kako daleč bi šli, sprašuje nova publikacija o Sloveniji UVI in STO sta v začetku leta razpisala natečaj, s ka- • · terim sta želela za učinkovito predstavljanje Slovenije najširšemu krogu evropskih splošnih javnosti dobiti prijazno, zanimivo in še posebej na svež in izviren na- čin napisano publikacijo o Sloveniji, ki bo izpostavila nekatere enkratne posebnosti Slovenije in Slovencev. Na razpisu je zmagala agencija Nuit, tokrat pa zgolj prikazujemo ovitek te publikacije. Prvi razpisi Evropskega sklada za regio;~l~i 0ra~of - tudi spodbujanje razvoja turističnih destinacij Vstop Slovenije v Evropsko unijo pomeni tudi, da je Slovenija pridobila pravico do črpanja sredstev kohezijskega sklada in štirih strukturnih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj ESRR, Evropski socialni sklad ESS, Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad EKUJS ter Finančni instrument za usmerjanje ribištva FIUR) . Slovenija je kot izhodiš- če za črpanje strukturnih sredstev v obdobju do konca leta 2006 pripravila Enotni pro- gramski dokument (EPD) RS 2004-2006, kjer v programskem delu opredeljuje štiri pred- nostne naloge, za katere se bodo v tem obdobju uporabila razpoložljiva sredstva iz po- sameznih skladov EU, ter sredstva iz nacionalnih javnih proračunskih virov. Prva prednost- na naloga EPD, za katero so namenjena sredstva ESRR, je spodbujanje podjetniškega sek- torja in konkurenčnosti. V izvajanje te prednostne naloge je vključenih več resornih mini- strstev, vlogo koordinatorja pa ima kot posredniško telo za ESRR Ministrstvo za gospo- darstvo oziroma posebna projektna enota znotraj ministrstva. Ministrstvo za gospodarstvo je tako v Uradnem listu RS 23. aprila v okviru Evropskega skla- da za regionalni razvoj (ESRR) objavilo prva dva (od štirih) razpisa, s katerima se bosta izva- jala Ukrep 1.1 »Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja« in Ukrep 1.2 »Spodbujanje razvoja turističnih destinacij« (medtem ko je bila razpisna dokumentacija na voljo od 26. aprila). Okvirna višina nepovratnih sredstev za spodbujanje razvoja turističnih destinacij, ki so na razpolago za sofinanciranje projektov v programskem obdobju 2004 - 2006 z možnostjo koriščenja do 2008, je 8.313.410.000 SIT, od tega za projekte turistične infrastrukture ok- virno 7.897,738.000 SIT in za projekte razvoja organizacijskih struktur 415.672.000 SIT. Prvo odpiranje vlog bo že 10. junija, drugo 9. julija, 10. septembra, nato pa vsake tri me- sece, zadnje letos tako 10. decembra. Na vloge bi naj odgovorili v 60 dneh. Ker so pogo- ji za prijavo projektov zahtevni, so na ministrstvu predvideli dodatne informativne dneve od 10. do 28. maja. Datumi in druge informacije o informativnih dnevih bodo objavljene na spletnih straneh: http://www.mg-rs.si, dodatne informacije so na voljo tudi na naslovu • infoerdf2.mg@gov.si STO objavi javni poziv za gostiteija IW 2005 in 2006 Slovenska turistična organizacija je 22. aprila 2004 objavila javni poziv k oddaji kandidatur za gostitelja prireditve Slovenska turistična borza SIW za leti 2005 in 2006. Kandidaturo je potrebno oddati po pošti ali osebno na naslov STO do vključno 27. maja 2004. Svojo kan- didaturo lahko oddajo lokalne turistične organizacije oziroma druga telesa, ki povezujejo tu- ristične ponudnike, v sodelovanju s konkretnimi turističnimi ponudniki, kandidatura pa se lahko nanaša samo za leto 2005 ali samo za leto 2006 ali za leti 2005 in 2006. STO bo naj- prej izmed vseh prijav, ki bodo prišle za leto 2005, izbrala gostite- lja borze SIW za leto 2005, nato pa izmed vseh prijav, ki bodo priš- le za leto 2006, gostitelja borze SIW za leto 2oo6. Isti gostitelj ne more biti izbran za leto 2005 in 2oo6, pri izbiri gostitelja SIW za leto 2006 pa bo STO upoštevala lokacijo kraja, ki ga je izbrala za gostitelja v letu 2005. Več na www.slovenia-tourism.si/board ali pri jana.apih@slovenia-tourism.si. Go SLOw je nova turistima (opisna) priloga t.asnika Finance, ki je prvič ~ sredi aprila, izhajala pa bo redno na 14 dnL Pokrivala bo tako turizem kot gospodarsko dejavnost kot turizem kot prostoča­ sno dejavnost. /' ' -- SLOw ·-~- . ,. ,.,,.~.;.;_:,-~ TURIZEM • Informativno g(asi!o S!ovenske Turistične Organiza(ije - Izdaja Slovenska turistična organizacija, WTC, DunajskJ 156, 1000 Ljubljana Te!: ot'589-18·41, E-mail: i:ifo@slovenia·tourism.si Glavna in odgovorna urednica: Miš2 Novak Oblikovanje in priprava za tisk: lmprimo d.o.o. • Tisk: Čukgraf, Postojna. • Ministrstvo za ku!turo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi! pod zaporedno številko 1382 · G(;:isi!o je brezpl2Cno. • Narotila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia•tourism.si Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Darja Radič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica S!ove:iije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodars!