Italija ponuja sosedom prijateljsko pogodbo
Jugoslavija, Madžarska in Romunska se razorožujejo
Budapest, 8. okt. — Kot se poroča je Italija ponudila svojim sosedom, Jugoslaviji in Madžarski, novo prijateljsko pogodbo, s čemer so se očividno razpršili grozeči oblaki, ki so viseli na Balkanu vse od začetka vojne. Poročilo o tej ponudbi se je predlo sem potom radia iz Rima. Pol uradno se te vesti zatrjuje v &elgradu in Bucharestu.
Virginio Gayda, fašistični Urednik, je povedal, da se dela na da se poravna dolge spore ttied Jugoslavijo, Madžarsko in Romunsko in da je zasluga Italije, da se je doseglo sporazum ^ed temi tremi državami, ki so se zedinile na razorožitvi in poravnavi spora glede mej.
Mnogi vidijo v tem protiutež nemških in ruskih ciljev glede Balkana in da je Italija napravila naglo politično potezo potem, ko je Hitler v zadnjem svojem govoru omenil, da bosta Rusija in Nemčija rešili probleme v južni Evropi.
Iz Jugoslavije se poroča, da so ti razgovori z Italijo in drugimi sosedi šele začetek večje akcije, ki bo aekaj vee kot samo navadna
pogodba. Poroča se tudi, da se bosta tej zvezi, ki se bo napravila med Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko, sledili tudi Bolgarija in Romunska in možno tudi Grška in Turčija.
Bucharest, 8. okt. — Na pod-budo Jugoslavije so se zedinile Jugoslavija, Madžarska in Romunska na tem, da potegnejo vse svoje oborožene čete od meja in da nobena teh držav ne bo zahtevala od druge kakega ozemlja.
Ta akcija omenjenih držav je presenetila ves diplomatski svet in se sodi, da je to prvi korak k solidni balkanski fronti, ki se bo kot močna in solidno zedinjena sila postavila v bran velikim državam, ki bi skušale korakati proti Balkanu.
že odkar se je pričela vojna v Evropi, so zbirale tudi te balkanske države vojaštvo na svojih mejah, zlasti se je pričakovalo, da pride vsak čas do sovražnosti med Romunsko in Madžarsko. Tedaj je stopila vmes Jugoslavija, ki se ji je posrečilo, da sta se Madžarska in Romunska pobotali, vzeli vojaštvo od mej in sklenili medsebojno pomoč v času napada od kake druge strani.
Rusija in Nemčija bosta pohiteli z izmenjavo raznih potrebščin
Moskva, 8. okt. — Rusija! in Nemčija sta se zedinili, da bosta 2 vsemi sredstvi, ki so. na razpolago, delali na tem, da se izmenjava raznih potrebščin raztegne in ž njo pohiti kar največ mogoče. Predvsem bo gledala Rusija na to, da začne v veliki potezi izvažati v Nemčijo zlasti žito in les. Obratno bo pa tudi Nemčija z vso naglico izvažala v Rusijo svoje izdelke, predvsem stroje. -o-
pAPEšKA ENCIKLIKA
Vatican City. — Vatikanski prelati so povedali, da bo papež Pij izdal svojo prvo encikliko 29. oktobra. Napovedana je bila že Za niesec avgust, toda razmere v ^Vl*opi so dale papežu povod, da 3e z encikliko počakal in da bo v njej obravnaval tudi ža-JOstne evropske razmere.
Wizens liga ugovarja Policijskemu amendmentu
Pri volitvah 7. novembra bodo cl'evelandski volivci tudi odločeni. če se sprejme policijski in °£njegasni amendment k mestnemu čarterju ali ne. Predlog se glasi, da se policijski in ognje-gasni oddelek loči od mestne vla-in da se oba oddelka vodita samostojno. Citizen liga priporoma volivcem, da ta predlog zavrlo, ker bi bili s tem zelo prizadeti drugi mestni oddelki. Ognje-Sasni in policijski oddelek bi, če oi bil predlog od volivcev spre-Jet> vzel mestnemu stroškovnemu skladu letno do $10,000,000.
V bolnišnico
V Huron Rd. bolnišnico se je Podal Viljem Mramor, 1241 E. !69th St., kjer se je moral podvreči operaciji. Nahaja se v so-J1 št. 308, kjer ga prijatelji lah-k<> obiščejo.
SOCIALIST PROTI RADIJSKI CENZURI
Buffalo. — Vodja ameriških socialistov, Norman Thomas, po-zivlje, da se vzame predsedniku Rooseveltu diktatorsko moč nad radijem. Thomas je rekel, da Roosevelt lahko prevzame vsak radio v Zed. državah, če hoče in kadar hoče. Predsednik sicer tega ne bo storil, pravi* Thomas, toda že sama ta moč ogroža ameriško svobodo.
V Rusiji je še vedno "preveč" vere
Moskva, Rusija. — Boljševi-ško glasilo "Pravda' 'piše, da je med ruskimi delavci še vedno preveč vere, zato je treba začeti z močno kampanjo, da se ta vera uniči. Pravda pravi, da je brez-verstvo v zvezi z komunizmom, zato se mora vera iztrebiti. Pravda navaja potem izjave Marksa in druge komunistične voditelje, ki so vedno trdili, da je vera strup za narod. Pravda nadalje jadikuje, da se vse premalo stori, da bi se vera v Rusiji popolnoma zatrla.
"Mnogi še vedno ne razumejo," piše dalje Pravda, da je pro-tiverska propaganda glavni del vse sovjetske politične in kulturne vzgoje."
-o-
Sovjetija je že začela s protiversko gonjo v zasedenih krajih.
Rim. — Katoliške cerkve v poljskih krajih, katere je zasedla Rusija, smejo biti sicer še odprte, toda duhovnikom je prepovedano nositi duhovski ornat. Kakor poroča vatikansko glasilo, Osservatore Romano, pa tudi cerkve ne bodo ostale več dolgo odprte vernikom. Poroča se tudi, da je bil rutenski nadškof v Lwowu, Andrej Szeptyski, odpeljan v Rusijo. Kaj bodo tam napravili ž njim, nihče ne ve.
-o-
Nemški katoličani imajo olajšave med vojno
Amsterdam. — Nemški katoličani so izvzeti od cerkvene postave glede posta in uživanja mesnih jedi za časa vojne, kot so razglasili nemški škofje. V krajih, kjer se vršijo zračni napadi, katoličanom tudi ni treba iti ob nedeljah k maši. .čie se med mašo vrše zračni napadi, se mora z božjo službo takoj prenehati in verniki se morajo zateči v prostore pod cerkvijo, ki so bili nalašč za to napravljeni.
ČLANI POLJSKE VLADE IMAJO DENAR
Moskva. — Sovjetsko časopisje namiguje, da ima bivši predsednik poljske republike, Moscicki in drugi člani bivše vlade, mnogo privatnega kapitala naloženega v tujezemskih bankah.
Če ni "raca"
EasIfOn, Pa. — Mrs. Peter Sofet iz Riegelsville je podložila raci 2!) jajec in glej čudo, raca je\ izvalila SO račk. To ni nobena uganka, ker so dognali', da sta se iz enega jajca izvalili dve rački. Jajce je imelo namreč dva rumenjaka. Lahko je, pa tudi, da je vseh SO račk ena sama velika časnikarska "raca,"
NOV SOVJETSKI POSLANIK ZA RIM
Moskva. — Ivan Karelkin je bil imenovan novim sovjetskim poslanikom za Italijo, ki bo nadomestil Borisa Steina. Stein je bil odpoklican še spomladi in se od takrat ni več slišalo o njem.
LEPO JE PELA MLADINA
Včerajšni koncert naše mladine je uspel nad vse pričakovanje dobro. Seveda je bilo tudi vreme malo krivo in je marsikdo odšel ven v naravo, mesto da bi bil prišel in se odzval klicu naše mladine.
Dvorana sicer ni bila zasedena kakor bi bilo pričakovati, vendar se je zbralo lepo število občinstva, ki je dalo naši mladini in našim kulturnim delavcem priznanja za njihovo požrtvovalnost.
Program je otvoril predsednik Združenih pevskih zborov, g. J os. šiškovič, ki se je zahvalil požrtvovalnim delavcem na polju naše slovenske pesmi, kakor tudi mladim pevcem.
Naša mladina se je potrudila, da je izvršila svojo težko nalogo. Program je bil izvrstno zamišljen in pevci so ga pod vodstvom svojega pevovodje izvrstno rešili. Navzočje občinstvo je navdušeno aplavdiralo mladim pevcem. V priznanje je prejel
pevovodja krasen šopek in tudi še posebno darilo.
Bodimo odkriti in dajmo priznanje komur gre. Vedno poudarjamo, da smo nepristranski, torej pokažimo se kot taki! ! ! Dajmo naši mladini priznanje za njeno udejstvovanje in obenem tudi vsem njenim voditeljem, čuti se, da je udejstvovanje naše mladine do naše mile pesmi, torej pokažimo se tudi mi in pozabimo vse drugo. Prosili bi, da se zaveda tega tudi otvoritelj tega programa, ker pri teh zborih so otroci iz vseh strani in NE SAMO OD ENE, in se sploh ne sme gledati kaj je kdo in ker mladina tega ne pozna torej pričakujemo tudi od starejših, da ji kaj takega ne bodo cepili v njihova mlada srca.
Mladi pevci in pevovodja g. Louis šeme, le s korajžo naprej, narod je z vami! Koncert je uspel in želimo, da bi imeli pri liko slišati še kaj več takih nastopov naše mladine, čestita rao! — F. T.
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin
V	West Pullman, 111. je preminila Mrs. Rose Bokal.
V	Strabane, Pa. se je v premogovniku ponesrečil rojak Anton Car. Prepeljali so ga v bolnišnico v Pittsburgh. — I^ouise Mikec od istotam se nahaja v bolnišnici Washington.
V	Imperial, Pa, se nahaja v bolnišnici John Leski, ki se je moral podvreči operaciji.
Na Ely, Min. je umrla Ana Dušic, stara 37 let. V Ameriki je bivala 13 let, zapušča moža, dva sinova in hčer.
V	Lemontu, 111. je umrla šolska sestra Marija Kordula, stara 48 let in doma iz Tomaja na Primorskem. V starem kraju zapušča očeta in več sorodnikov.
V	Marshfield, Wis. je umrl star slovenski farmar Anton Somrak, doma od Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki je bival 38 let in zapušča tukaj ženo in pet hčera.
V	Sheboygan, Wis. je umrl Frank Zupančič, star 71 let. Pokojni zapušča v Jugoslaviji ženo, enega sina in hčer, tukaj pa eno hčer. V Ameriko je prišel pred 27 leti.
V	bolnišnici v Duluth, Minn, se nahaja Ana Lampe, sestra slovenskega misijonarja med Indijanci.
V	Pueblu, Golo. je umrla Mary Stancer, star 53 let, doma iz Ilo-ve gore, fara Krka na Dolenjskem. Za njo žaluje pet hčera, dva sinova in dva brata. — Istotam je umrla Veronika Jesih.
Na Calumetu, Mich, je umrla 44 letna rojakinja Mrs. John Turk. Rojena je bila tukaj. Zapušča moža in več otrok.
V	South Chicagu je umrl 24 letni Frank Knez za opeklinami, ki jih je dobil pri delu v tovarni. Zapušča starše in dve sestri.
V	Waukeganu, 111. je srečno prestala operacijo Marie Štefane.
Agnes Hodnik in John Ar-tach se nahajata v novem sana-oriju.	v
V	San Franciscu, Cal. je umrla Ana Stih, roj. Staniša, doma iz Težke vasi pri Novem mestu. Zapušča moža in šest odraslih otrok.
V	Johnstown, Pa. je umrla Pearl Pintar, stara 50 let in doma iz Rajhenberga. Zapušča družino.
Na Willardu, Wis., je preminil slovenski farmar Joseph Ule. Pokojni se je rodil pred 56 leti v Begunjah pri Cerknici. V Ameriki je bival 37 let. Tukaj zapušča soprogo Mary ter šest odraslih otrok. Zapušča tudi enega brata v Milwaukee, Wis., enega brata pa v Lorainu, O. V stari domovini zapušča še mater in eno sestro. Lep pogreb so mu priredili prijatelji 27. septembra v cerkvi sv. Družine.
Na Evelethu, Minn. je umrl John Kastelec, star 62 let. Zapušča ženo, hčer, tri brate in dve sestri.
Senat sili Roosevelta, da posreduje v Evropi
Washington, 8. okt. — V senatu Zed. držav se je pojavilo močno gibanje na tem, da nastopi predsednik Rosevelt kot posredovalec v evropskem sporu. Senatorji obeh strank, ki so za spremembo nevtralne postave in ki so proti, so mnenja, da se predsednik odzove namigava-njem Hitlerja, naj bi Zed. države sklicale konferenco velesil, kjer bi se poravnalo evropske spore. Roosevelt sam ni rekel na to nič in njegov kabinet tudi ne. Senatorji so pa mnenja, da bi bila velika čast za Zed. države, če bi njih predsednik dovedel vojskujoče države do tega, da bi se pobotale.
V političnih krogih se pa govori, da so Zed. države pripravljene pomagati Evropi za sporazum glede razorožitve in ekonomskih problemov, da pa Amerika ne bo šla v nobeno politično mešanico.
-o-
Izobraženci naglo zapuščajo komunistično stranko
New Yerk. — Granville Hicks, bivši predavatelj na Harvard j univerzi in eden prvih voditeljev komunistične stranke v Ameriki, je izstopil iz stranke. Kot vzrok navaja, da je stranka zadnje čase izgubila vsak pomen.
V istem času je stopil iz stranke George Wishnak, ki je bil svoje čase poslovodja pri komunističnem listu The Daily Worker. Wishnak pravi, da so zadnji dogodki vzeli vero v komunistično stranko in vero v sovjetsko Unijo vsem, ki so se dozdaj borili proti nacizmu jn fašizmu. Wishnak nadalje pravi, kako je dal Stalin leta 1937 postreliti vse one ruske vplivne može, ki so sim-patizirali z Nemčijo, zdaj se je pa Stalin sam zvezal ž njo. Wish-
Nizozemski parnik potopljen blizu angleške obale
London, 8. okt. — Danes zgodaj zjutraj se je potopil nizozemski parnik Binnendijk, ki je odplul iz New Yorka 26. septembra. Kapitan Moree pripoveduje, da je nastala na ladji razstrel-ba, nakar je začel parnik goreti. Takoj je kapitan ukazal spustiti v zrak rakete, v znak, da jp ladja v nevarnosti. Prihitela je neka angleška ladja, ki je vzela na krov vso posadko goreče ladje, 41 mož, in kmalu zatem se je adja potopila. Ne ve se še, če je adja zadela na-kako mino, ali je bila torpedirana, ali je bil pa kak drug vzrok razstrelbe.
nak obsoja vsakega, ki zagovarjajo nazijsko politiko in njeno brutalnost.
Hicks tudi omenja, kako abot-ni so komunistični voditelji v Ameriki, ki niso verjeli, da je možna zveza Rusije in Nemčije. Ko so ameriški časnikarji nekaj takega namigavali, so komunisti to ogorčeno zanikavali. In ko so videli, da je to res, so naglo zagovarjali Rusijo, da je storila pakt z Nemčijo samo radi svetovnega miru. Ko je Nemčija vpadla v Poljsko in tam morila nedolžne ljudi, so ameriški komunisti, videli, da so bili iz Moskve zelo lepo potegnjeni za nos. In zdaj so ameriški komunisti kakor čreda ovac brez pastirja, pravi Hicks.
Poljska nikakor ne sme plačati ceno za mir, je splošno mnenje v Angliji in Franciji
VISOKO POROŠTVO
New York. — Fritz Kuhn, vodja ameriško-nemškega Bunda, je bil spuščen iz zaporov potem, ko je položil varščino v vsoti $50,000 in sicer v gotovini. Varščina je bila zato postavljena tako visoko, ker se sodi, da jo bi Kuhn rad odkuril iz dežele. Obravnava proti njemu se bo vršila 30. oktobra. Obdolžen je, da je poneveril $14,500 iz blagajne Bunda.
-o-
USTVARIL NAJVEČJO TOVARNO SVETA
Akron, O. — V petek večer so priredili delavci v Goodyear Tire & Rubber Co. slavnostni večer ob priliki 80 letnice rojstva Frank A. Seiberlinga, ki je leta 1898 začel z malim kapitalom skromno tovarno in jo v letih i'azširil tako, da je zdaj največja tovarna te vrste na svetu. Tovarna je zaprla od šestih zvečer v petek do šestih zjutraj v soboto, da so se lahko vsi delavci udeležili proslave.
London. — Anglija je v neprestanih posvetovanjih s svojo zaveznico Francijo kot tudi s svojimi provincami glede Hitlerjeve ponudbe za mir. V istem času pa odmeva v vseh časopisih klic, da Poljska ne sme plačati ceno za mir, kar znači, da ne bo prišlo do mirovnih pogajanj, dokler so ruska in nemške čete na Poljskem.
Angleška časnikarska zveza je izjavila, da so Hitlerjeve ponudbe tako splošne in nejasne, da jih je treba poprej dobro preštudirati, predno se more nanje kaj odgovoriti.
Nekateri časopisi namigujejo, da so v Berlinu že doznali, da predsednik Roosevelt ne bo hotel
igrati vlogo posredovalca v evropskem sporu. Drugi zopet trdijo, da tudi signor Mussolini ne bo hotel prevzeti vloge poštarja, da bi prenašal pošto med Hitlerjem na eni in zavezniki na drugi strani.
Vodja angleške delavske stranke, Arthur Greenwood, je rekel, da bi Anglija z veseljem poslušala vsako iskreno in konstruktivno ponudbo za mir, toda v govoru kanclerja Hitlerja ni videti nobene prave resnosti.
Nekatero časopisje pravi, da ni nobenega govora o miru in da vojaštvo že težko čaka na kako akcijo in da se naj Anglija kar pripravi na dolgo vojno, o--
Nov grob
V soboto zjutraj je umrl v bolnišnici v Painesville Joseph Lu-šin, ki je bil zaposlen na Leopol-dovi farmi v Madison, O. Bil je star 67 let in doma iz Goriče vasi pri Ribnici. V stari domovini zapušča ženo Marijo, hčer Alojzijo in sina Leopolda. V Clevelan-du zapušča svakinjo Mrs. Agnes Faletič na 5512 Carry Ave. Bil je član Makabejcev št. 1288. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se vrši pogreb v torek ob 8:30 zjutraj na pokopališče Calvary. Naj mu bo lahka ameriška zemlja.
JUGOSLAVIJA DELA TRGOVSKE POGODBE
Belgrad, — V bližnji bodočnosti se bo vršila v tem mestu ekonomska konferenca z zastopniki Madžarske. Med obema deželama vladajo zdaj jako prijateljski odnošaji, radi česar se upa, da se bo doseglo ugodno trgovsko pogodbo.
Poroča se tudi, da se bo v kratkem sestala trgovinska komisija med Italijo in Jugoslavijo in da se bo trgovanje med tema državama v kratkem povečalo.
-o-
PODMORNICE V JUŽNIH VODAH
Hyde Park, N. Y. — Predsednik Roosevelt je povedal, da so videli 15 milj od Miami, Florida, neko podmornico. Roosevelt ni hotel povedati, katere države je ta podmornica, samo to je zatrdil, da je bila iz tujezematva. -o-
NI PRAV GASIL
Medina, N. Y. — Joseph Stac kowicz je videl, da je začel goreti avto, last njegovega brata. Naglo je pograbil prvo posodo pri roki meneč, da je napolnjena z vodo in polil plamen. Tedaj šele je začelo prav goreti! V posodi je bil namreč gasolin.
-„o-
DIPLOMAT UMRL
Geneva, Švica, 6. okt. — Tukaj le umrl odličen nemški diplomat Johann Heinrich von Bernstorff. To je bil zadnji nemški poslanik, ki ga je imela Nemčija v Wash-ingtonu pred svetovno vojno in ki je bil obdolžen velikih aktivnosti v Zed. državah v prid Nemčije., Ob njegovi smrtni postelji je bila njegova žena, ki je rojena Američanka, in ki je prišla še letošnjega februarja v Washington, da bi dobila nazaj ameriško državljanstvo, ki ga je izgubila, ko je pred 52 leti poročila grofa Bernstorffa. Odkar je bil na vladi Hitler, je živel Bernstorff v pregnanstvu v Švici in je zadnjih pet let živel čisto zase. -o-
KA JZER JE OB POKOJNINO
London. — Angleško časopisje prinaša vest, da je Hitler ukinil bivšemu nemškemu cesarju Viljemu pokojnino, ki jo je dobival mesečno od nemške države. Bivši cesar živi v pregnanstvu v Doornu, Nizozemska, kjer se prav dobro počuti.
Premog dražji
Kot se poroča, bodo danes poskočile cene premogu. Pocahontas se bo podražil za 25 centov pri toni. To je že drugo zvišanje cen premogu v teku zadnjih 10 dni. Vroč oktober Včeraj popoldne ob treh je kazal toplomer v Clevelandu 88 stopinj, kar je za mesto rekord v zadnjih 68 letih.
VEČ FORDOV
Dearborn, Mich. — Ford Motor Co. naznanja, da namerava izdelati 900,000 avtov 1940 izdelka, proti 687,600 v letošnjem letu. Z novembrom bodo izdelali po 4,000 avtomobilov na dan.
-o-
Na konvencijo
V nedeljo so odpotovali na konvencijo groceristov v Toledo, O. naši trgovci, člani Zveze cleve-landskih groceristov, ki šteje nad 800 članov: Frank Mullec, Josip Modic in Louis Urbas.
\
AMERIŠKTT|P^M©VINA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN	^	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
NO, 235.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 9, 1939	LETO XLII. — VOL. XLII.
i v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
>83
No. 235, Mon., Oct. 9, 1939
Izza vojnih kulis
V času svetovne vojne sta imela angleški kralj in kraljica krušne karte, s katerimi sta dobivala živež. Pa sta se tega tudi strogo držala, kot se pripoveduje. Zadnji teden sta tudi sedanja kralj in kraljica napravila prošnjo z drugimi svojimi podaniki vred za enake krušne karte, če jih bodo uvedli v sedanji vojni,
Ker v Londonu vsako noč ugasnejo se luči po mestu, da ne bi bilo mesto tarča za napade iz zraka, so londonski krojači uvedli novo modo za one, ki so ponoči na ulici. Vsajc si namreč dene na obleko, čez pas, po hrbtu in po nogah bele široke trakove, da je tako pešec bolj viden voznikom. Časopisje je tudi svetovalo ženskam, naj nosijo bele) nogavice, toda tukaj so naleteli pa na gluha ušesa. Moda je moda, pa naj bo to nevarno ali ne.
Italijanski časopis 11 Lavoro Fascista je sugestiral, da prelije vlada vse bronaste spomenike in kipe v orožje in mu-nicijo. Poseben odbor umetnikov naj bi določil, kateri spomeniki naj gredo za topove.
Ker morejo angleški avtomobilisti dobiti samo gotovo količino gazolina in še ta se je zelo podražil, je naenkrat stopil zopet konj v veljavo. Samo v Londonu je 50,000 konj prevzelo delo avtov. Radi tega je cena konj zelo poskočila, na kar so pramčki gotovo zelo ponosni.
Ko je šel oni dan nemški zunanji minister on Ribben-trop v Moskvo, da je dosegel nov sporazum s Stalinom, je vzel s seboj neko gramofonsko ploščo, katero naj bi Stalin poslušal. In jo tudi je. Stalin je poslušal na ploščo vzet razgovor med angleškim poslanikom Hendersonom in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Angleški poslanik je nagovarjal Nemca, naj bi Nemčija napadla Rusijo. To, pravijo, je zelo pomagalo, da je Stalin tako hitro podpisal pogodbo z Nemčijo.
Vladarica kneževine Luksemburg je prepovedala svojim podanikom opazovati boje med Francozi in Nemci, katere se lahko vidi od meje. Prestopki se kaznujejo s tridnevnim zaporom.
>J<
Nemčija je zadnje dni ukazala materam, ki pričakujejo poroda, da rodijo otroke doma in ne v bolnišnicah, ki morajo biti na razpolago za vojaštvo.
Če hočemo biti res nevtralni, moramo zapreti deželo za vsak izvoz in se obdati z visokim zidom, da ne bo mogel nihče do nas in ničesar kupiti od nas in potem bomo videli, kam bo naša trgovina prišla.
BESEDA IZ NARODA
Kaj delamo v Euclidu
Debata v kongresu
V kongresu Zed. drža se vrši vroča debata za in proti spremembi nevtralne postave. Ta debata bo zapisana v zgodovini dežele. Največji nasprotnik spremembe postave je senator Borah, ki trdi, da ne moremo postaviti izvoza muni-cije in orožja na stališče "plačaj in odpelji," ne da bi nas to ne zapletlo v vojno v Evropo.
"Vojskujoče države nas bodo smatrale kot sovražnika, kot v zadnji svetovni vojni," trdi senator Borah. "In v takem smislu bodo tudi z nami postopali."
Toda če je to res, potem smo v enaki nevarnosti, če pošiljamo vojskujočim državam material, iz katerega se dela orožje in municija ter razna oprema za vojaštvo, kar smemo pošiljati po sedanji nevtralni postavi, ki prepoveduje samo izvoz orožja in municije.
Material, ki ga izjvažamo in za katerega vemo in vsak ve, da se bo porabil za izdelovanje municije in orožja, bi moral biti tudi prepovedan za izvoz. Pa ni in niti senator Borah se nad tem ne spodtikuje.
Torej če hočemo biti logični ter obvarovati deželo pred vojno, moramo ustaviti izvoz tudi takega materiala, ki bo v pomoč vojskujočim državam v modernem bojevanju. V to spada izvoz bakra in olja, jekla in železa, žito in bombaž.
Torej če jeklo in železo lahko izvažamo, ali ne izvažamo vojnega materiala? Saj bo šlo to za topove in krogle. Če izvažamo olje, ali ne bo šlo to za kurivo bojnih ladij, podmornic in bojnih tankov? Če izvažamo žito, ali ne bo šlo to za prehrano armad? In ali ne bo šel bombaž za izdelavo stre-Ijiva?
Torej kaj je razlike med izvažanjem materiala za topove in krogle, ali izvažanjem krogel samih?
Poleg tega je pa pri tem še to, da po sedanji nevtralni postavi, za katero se senator Borah in drugi toliko poganjajo, izvažamo vojni material sami, z našimi ladjami, medtem ko bi v spremenjeni postavi, kakor jo predlaga Roosevelt, vojskujoče države same prišle blago iskat sem. Kje je potem večja nevarnost, da se zapletemo v vojno, ali v prvem ali v drugem slučaju? V prvem slučaju je nevarnost, da bodo naše ladje torpedirane.^za kar bi zahtevali opravičilo, ali pa šli branit našo lastnino, v drugem slučaju na ostanejo naše ladje lepo doma, in nas ne bi brigalo, kaj se zgodi z blagom, ki ga vozijo druge ladje iz naših pristanišč na svojo riziko.'
Dalje trdi Borah, da ne bi mogli dobiti za blago denarja, čeprav bi to zahtevali. No, glede tega bi ne bilo nič drugače, kot je trgovina sedaj. Kdo nam pa zdaj plača v gotovini? Kaj ni vse na trgovski bazi in na kredit?
Ker nisem noben politikar se tudi nisem ukvarjal z isto v pro-šjlih dneh in zato sem tudi rajši počakal z mojim pisanjem, da se je politična fronta malo umaknila v zaledje.
Dalo bi se veliko pisati o volitvah, sistemu, delavski moči itd. in kakor že omenjeno prepustim to drugim in bom rajši opozoril našo javnost o delovanju pri Domu v Euclidu.
Prvo na programu je staro-krajsko žegnanje, ki se vrši v nedeljo 15. oktobra v Domu. Programa pa vam ne morem natančno podati, ker sem bil še premlad ko sem odhajal iz domovine in se ne spominjam kako je bilo ob takih prilikah. Spominjam se le, da je imela žegnanje tista fara, ki je praznovala god svojega patrona in ob takih prilikah se je dobilo v gostilni tudi kaj zastonj in če drugega ne vsaj štrukljev. Petja in zabave je bilo veliko in plesa pa še več.
Na sličen način se bo vršilo žegnanje tudi pri nas, a popolnega programa pa ne morem objaviti in bi prosil, da naj se še kdo drugi kaj oglasi in poroča o tem. Jaz vas samo prav vljudno vabim, da se nam pridružite v nedeljo 15. oktobra v Domu na Re-cher Ave.
Za godbo bodo skrbeli Krištoff bratje. Ti fantje igrajo za stare in mlade, da se bo lahko vse veselilo. Torej ali se vidimo v nedeljo 15. oktobra?
Ker je od tedaj pa do 5. novembra samo tri tedne in si boste že malo odpočili in zaželeli zopet nove zabave in razvedrila, se je dramsko društvo Naša zvezda zavzelo, da vam pomaga iz zagate in bo na dan 5. novembra vpri-zorilo vsem znano ljudsko igro "Divji lovec." Ker novi oder še ni bil ofieijelno otvorjen, namreč z dramsko predstavo, se bo vršila otvoritev na omenjeni dan.
Takrat boste videli oder, ki je brez primere, kajti ta dan bodo porabili tudi dvorano, ki je za odrom in bo na ta način oder 50 čevljev globok. Nekaj krasnega bo za pogledat in zato vas opozarjam, da si rezervirajte nedeljo 5. novembra za poset igre "Divji lovec." Vloge so vse v dobrih rokah ravno tako je na mestu tudi režiser. Kar težko mi je, da re morem sodelovati pri prvi predstavi na novem odru, zato pa apeliram na vse igralce in igralke, potrudite se z vso močjo, da bo vsak posetnik igre "Divji lovec" odnesel vtis, ki ga ne bo nikdar pozabil.
John Korošec. -o-
Se ne strinjam
Cleveland, O. — Ko berem Ameriško Domovino, berem tudi uredniški članek s katerim se pa ne strinjam, kjer je pa bilo na koncu tudi vprašanje, kaj naročniki mislimo o tem. Nisem mislila nič pisat o tem, a ker sem čitala kaj misli Jože Grdi-na in Frank Leslcovic, sem se pa vseeno namenila, da tudi jaz napišem par vštric.
Ali sta Jože Grdina in Frank Leskovic res tako kratkih misli, da se strinjata z urednikom in Rooseveltom, da bi se pošiljalo iz naše dežele živež in ves vojni material. Res je kar lepo brati o takih jjnožeh, ko človek misli, da so zelo dobri in pošteni napram drugim, ali se niso ti možje učili kršanskega nauka, ki pravi; ljubi svojega bližnega kakor samega sebe in peta božja .zapoved pravi: Ne ubijaj! Ali ne veste, da če pošiljamo vojni material, da se bo s tem pobija-!o ljudi?
Nevtralnost in nevtralnost
Pise Joseph 2elle
—- -—.—.—■—-—-—-—•— —
Ali ne čitate, da sv. oče prosijo ves katoliški svet, da bi molili za mir, da bi se ne pobijalo. G. A., J. G., F. L., ali nikoli ne poslušate našega drugega odrešeni-ka, Father Coughlina, ko vedno poudarja zakaj naj bi tekla kri v potokih, ko pa nimamo nobene koristi* od tega in ko vendar vsak človek rad živi.
Ali niste brali koliko milijonov pisem je prišlo v Washington in v katerih so ljudje protestirali proti spremembi in zahtevali, da ostanemo nevtralni in seveda Slovenci pa smo zato, da se pošilja municija in vse drugo. Ali vas veseli, ko bo revež ležal v mlaki krvi na bojnem polju in doma pa vzdihuje stari oče in mati za sinom, žena za možem, otroci za očetom, ki ga ni več, da bi skrbel zanje. Ali je to kršan-sko?
Ali niso oni ravno tako človeška bitja, kakor smo mi, ali se ne vesele svojega življenja, kakor se ga vsak drugi, zakaj jih potem pobijat? Morda zato, da bodo milijonarji naredili še več milijonov kot so jih v zadnji vojni.
Kdor si tako želi vojne kar naj gre. Naj se zberejo angleški lordi, francoski premeir, Stalin in Hitler, pa naj se bijejo in kateri bo močnejši naj pa vlada vsemu svetu, pa ne bo nobena vojske več. Ali ni Kristus rekel : En hlev in en pastir naj bo!
Kaj mislite, da si revno ljudstvo želi vojske, o, ne! Torej člemu potem pošiljat orožje in drugo. Ako Amerika ne bo ni komur nič prodala tudi vojske ne bo. Angleži in Francozi ča kajo samo na Ameriko, da bi jih zalagala z vsem in če stric Sam ostane nevtralen bo vojske kma lu konec, zakaj potem pošiljati orožje vas vprašam.
Anglija in Francija naj plača ti dolg od zadnje vojne, pa ne bo treba nam plačevati tako vi šokih davkov, radi katerih je že na tisoče lastnikov hiš iste iz gubilo.
Ravno ko to pišem, mi je pri nesel pismonoša pismo iz stare domovine in vselej, kadar mi pri nese tako pismo vselej pozvoni ker ve, da sem zelo vesela takega pisma in on pa dobre kaplji ce. A ko sem pismo prebrala se mi je moje veselje spremenilo v žalost, kajti sporočano mi je bilo, cla so 10. septembra ob šestih zjutraj dobili povelje, da se morajo vsi fantje in možje v dveh ura odpraviti na svoja vojaška mesta.
To sporočilo ali poziv je dospelo ravno med sv. mašo, bil je tak jok, da so že mislili, da se bo cer kev podrla. Tudi meni solze za-iivajo oči ko to pišem, kajti imam jih tukaj in tam, ki bodo morali v klavnico, če Amerika ne ostane nevtralna. Pišejo mi, da jih je škof j i Loki zbranih že nad 60,000 vojakov, ki so oženjem in samski. Pismo, ki sem ga sprejela je bilo oddano 10 septembra in jaz sem ga prejela 5. oktobra. Veliko bi še rada napisala, a me je ta novica iz domovine preveč potrla.
Mary Smit.
---o-
—Sadna letina v celjskem okraju. Letošnja sadna letina v celjskem okraju je še kar povolj-na. Posebno mnogo so obrodile slive, zlasti v krajih okrog sv. Pavla pri Preboldu, na Franko-lovem in Vojniku. Večina posestnikov uporablja sadje za žganje-kuho. Nekaj vagonov namiznih jabolk je bilo že prodanih, pretekli teden pa so se pojavili trgovci, ki kupujejo jabolka v industrijske svrhe. V inozemstvo letos iz našega okraja še ni šlo veliko sadja.
Problem nevtralnosti zahteva od nas, da pregledamo to vprašanje z vso resnostjo in natančnejše določimo stališče Ze-dinjenih držav. Vse preveč se menimo o Rooseveltovi nevtralnosti in zato tudi jaz podam svoje mnenje o vsem položaju.
Gotovo se vsak čitatelj spominja gotovega članka v listih
v	katerem opisuje opazovalca, ki sloni pri oknu in opazujeaia-pad na nekega šibkega človeka. Ta primera se prične z idejo, da je šibkejši človek nedolžen.
Naj vam jaz sedaj tukaj predstavim isto primero v drugem slučaju, v takem kot bi jo videl recimo — Nemec. Opazovalec pri oknu vidi štiri fantičke, ki se igrajo z nikami. Dolfe, ki je videti najmočnejši, izgubi nekaj svojih in začne trditi, da je bil ogoljufan; zahteva od malega Poljačka, da mu vrne kar je njegovega. Po-ljaček se začne tresti in skoro se je že mislil podati nakar prideta k njemu Angelček in Francek.
Vprašata Poljačka, kaj se je pripetilo in ko sta'izvedela sta ga nagovorila: "Ne, nikar se ne podaj! Midva bova s teboj." Poljaček pa začne jokati: "Al' me bo Dolfe udaril." — "Pa naj te, bo že videl kako ga bova midva, kar naj se drzne." Poljaček se obrne in reče Dolfetu: "Pojdi se farbat — hun!" — "Kaj si mi rekel?" odvrne Dolfe.
"Pojdi mi s poti, če ne, te bom vsekal, da boš kar obležal," se zoperstavi Poljaček in pogleda Angelčka in Francel-eka, ki mu veselo kimata. "Kaj boš ti?" zastrmi Dolfe. — "Kaj boš ti, vražja strela, v tem trenutku te bom namahal, če takoj ne odnehaš od svojih zahtev," se odreže Poljaček.
Tedaj pa je bilo Dolfetu dovolj in skoči na Poljačka in ga začne obdelovati. Poljaček se izvije iz rok Dolfeta in teče k oknu opazovalca. Kaj bi mu
vi	odgovorili? Najbrž, kakor so vam vaši starši: "Prav je, le naj te še!"
Dobro vem, da moja primera ni prav dobra, a s tem hočem pokazati, da je tudi šibki človek lahko v zmoti.
No, pa vzemimo uredniško primero, v primeri šibkega človeka vemo, da ta predstavlja Poljsko. V istem članku beremo, da nevtralnostna postava bi pomagala Franciji in Angliji. Ti dve državi gotovo nista šibki državi. Vsaj Anglija ni. Tisti mali otok blizu Evrope la-stuje skoro eno tretino naše zemlje in vse morje. Torej primera šibkega človeka ne drži.
Kdor pravi, da je Anglija pomagala Poljski in da je zato vredna podpore, naj si zapomni, da to ni resnica. Ko je radio postaja iz Varšave prosila in klicala na pomoč, je Anglija lepo molčala in pripravljala sama svojo vojsko. O, mi ne bomo pozabili, ki smo slišali nujne prošnje Poljakov: "Pošljite nam zrakoplovov, kajti nujno jih potrebujemo, da nam bo mogoče odbiti napade!" — Ali sta Anglija in Francija slišali ta klic in ali sta poskušali ustreči Poljski? Seveda ne, kajti skrbe zase, vojna je med Nemčijo in Anglijo in ne med Nemčijo in Poljsko.
Vsak, kdor kaj bere in zasleduje situacijo v Evropi, bo ahko vedel, da tu se ne gre za 3oljsko, češko, ali radi Gdan-ska, ampak, da se bije boj za nadvlado med Nemčijo in Anglijo. Obe, Francija kakor oljska, sta samo žrtvi na ka-erih zemlji se bo bitka odloči-a.' Nikar se ne motimo v evropskem vprašanju.
Nadaljeval bi lahko s primero: Angelček in Francelček
sta dala Dolfetu poleno v roke s katerim sedaj grozi. Ali se še spominjate, dragi bralci, tistega imenitnega članka, ki ga je g. urednik objavil pred nekaj tedni: "Kdo je oborožil Nemčijo?"
Ali se še spominjate, kako je urednik lepo dokazal, da sta Anglija in Francija vsa zadnja leta pošiljali orodje in drugi material s katerim sedaj Nemčija grozi? Prosim vas, ali ne bi vsak pameten človek obdržal samokres pred svojim sovražnikom? Mendaja! Toda Angliji in Franciji je dišal denar in ogromni profit! Zakaj bi bili mi sentimentalni in poslušali angleško propagando? ! Ker jim je zlato bog, naj pa tudi občutijo njegov bič! In spet naša primera ne drži.
Da bi pošiljanje orožja kaj vplivalo na Nemčijo, jaz zelo dvomim. Kajti nemška armada se je takoj koncem zadnje vojne, začela pripravljati na novo vojno. Nemški načrti so natančno pripravljeni in tudi ameriška pomoč Angliji in Franciji je vračunana. Nikar sami sebe ne slepimo in kar priznajmo, kar je jasno kot beli dan.
Vsak opazovalec lahko vidi, da je Nemčija sedaj prva v bitkah na morju. Nemčija lahko organizira tako podmornico, da bo prodrla angleško blokado in tudi preprečila izvažanje materiala iz Amerike v Evropo; To zna biti zelo nevarno in more potegniti tudi Ameriko v vojno.
Meni se vidi neumnost vedno se meniti: "nevtralnost in zopet nevtralnost," ker prave nevtralnosti ne bo nikdar. Ena ali druga stranka bi imela uspeh in koristi od naše odločitve. To vprašanje, ali bo eni ali drugi državi to ugajalo, se meni ne zdi tako važno, kakor to: kako se bomo mi izognili vojni!
Nobene soudeležbe v evropskih vojnah, pod nobenim pogojem ne! Pa naj bo to prav, ali ugodno Angliji ali Nemčiji, to je naša najbolj varna pot. In to je, kar naš predsednik nikakor noče priznati, kar je vzrok, da naš predsednik skuša s tem zakriti propad njegovega ekonomskega načrta "New Deal" in skuša podaljšati umetno prosperiteto z oborožitvijo. Dragi moji, ali ne čakamo *že osem let, da nam naš predsednik privede prosperiteto, ali nas res tako dolgo lahko vleče za nos?
(Dalje prihodnjič.) --o-
Država, ki se še ni nikdar vojskovala
se bo' hotela tudi danes izogniti vojni vihri, ker dežela je bogata na rudah, ki jih potrebuje vojna industrija, poleg tega pa ima še trgovsko mornarico, ki je upoštevanja vredna.
Zlasti dejstvo, da je bogata na rudah, je lahko povod, da se bo morala otepati takih, ki jim tega primanjkuje. Ker na tem svetu ni nič trdnega, se tudi ona za vsak morebitni primer pripravlja na obrambo in upa, da se -bo s pomočjo zveze vsgh severnih držav mogla uspešno braniti.
Seveda se ustroj njene vojske še daleč ne more primerjati s kako drugo državo. Tam večina regrutov ne služi vojaškega roka več kakor dobra dva meseca. Vrhovni poveljnik te "vojne sile" je general Kristin Raake.
Politika in vojska v Norveški nista tako strogo določena pojma kakor v drugih državah in je na primer general Raake obenem predsednik odbora radikalnih socialistov v pokrajini Akerhue. Njegov vojaški sodelovec je podpolkovnik Rasmus Hatledal, šef generalnega štaba in profesor na visoki vojni šoli. On se sicer zdaj ne bavi s politiko, včasih pa je bil predsednik zveze kmečke mladine.
Norveška vojna mornarica in vojno letalstvo, ki je določeno predvsem zato, da brani norveško nevtralnost, sta na odlični stopnji. Vrhovni poveljnik norveške mornarice je kontre-admiral Edvard Diesen, poveljnik letalskih sil pa je polkovnik Thomas Gulliksen, ki se izvrstno spozna na tehniko in si je pridobil diplomo višje letalske šole in diplomo za gradnjo letal.
Ko se je po študijah vrnil na Norveško, so mu poverili nadzorstvo v tovarni, ki je delala za potrebe norveške vojne mornarice in letalstva, po^ •zneje pa je postal ravnatelj tovarne v Kjalleru, kf""zaposluje na tisoče delavcev.
Danes opravlja posle "gene-ralissima" noverške zračne sile, obenem pa je občinski svetovalec v mestecu Sketsmo, kjer živi.
IZ DOMOVINE
Evropska država, ki še ni prijela za orožje! Tega človek skoraj ne bi mogel verjeti, ko pa, je Evropa zlasti v tem stoletju tako zelo bojevita. Vendar imamo v Evropi državo, ki še ni prijela za orožje, vsaj v času, od kar je samostojna. To je dežela, pomaknjena proti severu, precej vstran od vseh evropskih zmešnjav—Norveška.
Dokler je Norveška imela skupnega kralja s Švedsko, je bila pogosto deležna vojnih "dobrot," saj so bili Švedi nekdaj zelo bojeviti in so večkrat posegali v notranje zadeve držav, koder imajo danes besedo drugi. Ko pa je Norveška leta 1905 razglasila svojo samostojnost, je prišla do spoznanja, da jo bolj pametno trgovati, kakor pa vihteti orožje, ker pri taki stvari ni nikoli jasno, kdo bo tepen.
Norveška je eden redkih, ki se lahko pohvali, da jih niti svetovna vojna naše bojaželj-ne celine ni potegnila v svoj vrtinec in cla ji ni bilo treba okušati vojnih dobrot. Tudi danes je odločena, cla jo vse skupaj nič ne briga, zaveda pa se, da bo treba dobre volje, če
—Razinger Iva n, laborant Združenih papirnicah v Gori-čanih pri Medvodah, se je z motorjem peljal. Imel pa je nesrečo, da se je srečal z avtomobilom. Razinger se je zaletel v avtomobil, da gaje sunek vrgel v stran in se je precej močno pobil po glavi in vsem telesu. Poškodbe so pa takega značaja, da ni nobene bojazni, da bi Razinger ne ozdravel.
—Velik požar v Sv. Petru na Medvedjem selu. Začelo goreti pri Savinškovih v Sv. Petru na Medvedjem selu. Ogenj je bil viden daleč na okoli in se je močno razširil ter zajel vse poslopje, da je zgorelo do tal. Na kraj poža"-ra so prihiteli gasilci ter preprečili da se ogenj ni razširil na sosedna posestva, škoda je precejšnja. Kako je požar nastal, še ni znano.
Če verjamete al' pa ne
tmanmtnttttmmmsffltttmžtgmttttg*
Oče: "Johnny, danes mi je poslala tvoja učiteljica neko sporočilo.
"Sinko: "Ata, če mi daš kvo-der, pa ne bom mami povedal." A
Fotograf: "Naredite vendar malo bolj prijazen obraz. Držite se na smeh, da bo slika lepa-
"Kaj mislite da sem neumen' Sliko nameravam poslati svpJ1 ženi ha počitnice. In če bi videla, da se zadovoljno in na smeh držim, bo privihrala s prvim vlakom domov."
WINNETOU
Po nefbikem Irrlralkc K. M»y»
"Imenitna zabava se nam obljublja!" je pravil prvi. "Pa tudi kapitan in oba vohuna morajo dobiti svoj delež! Parnik je ostal nocoj v La Grangi, kapitan torej tudi. Ne bo ga težko najti. Za Indijancem in za vohunoma pa tudi ne bo treba dolgo stikati. Saj ju je lahko spoznati. Eden nosi novo trapper-sko obleko, oba pa vlačita sedla s seboj."
"Sedla —?" je nekdo veselo iznenaden vprašal. "Ali nista tista dva, ki sta prej le prispela in ki sedita tamle v drugi sobi, ali nista tudi —."
Tiše je nadaljeval, da bi ga mi ne čuli.
Pa nismo več poslušali.
"Gospodje," je pravil kovač, "čas je, da izginemo! V nekaj minutah bodo prišli na obisk. Brž! Vidva naprej! Sedla in Pnške vama damo skozi okno."
Ras je bil že skrajni čas.
Tiho smo vstali. Prvi sem jaz smuknil skozi okno, za me-110J pa Old Death s svojo večno dolgo postavo. Dali so nama se-in puške in kmalu nato sta stala tudi Langeja pod oknom.
Pod oknom je bil ograjen prodor, menda vrt. Vsaj čisto na niehko sem stopil, najbrž na gredo- Tipal sem dalje in otipal Plot. Zlezel sem črez njega, dru-8i pa za menoj. Stali smo na cesti.
Za nami so prilezli tudi drugi gostje, ki so bili v mali sobi. Tudi njim se ni zdelo več varno v gostilni, prijazno vsaj bi sece-sijonisti ne bili govorili z njimi, bi opazili, da so glavni "zločinci" izginili.
Starejši Lange se je po tihem sm>ejal.
"To bodo zijali, lopovi, kcf bo~
videli, da so ptički zleteli —-
Rad bi jih videl! Pa najbolje
J'e le bilo, da smo se jim umaknili t"
1939 OKT. 1939 S.] 7
ffi 8 15
M p
Mo
II
9
23
M
We
ffl
TT 18 25

19120121!
rr p|
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
12.—Plesna	veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
13.—Sunny	Ray and His Orchestra, Mid-anniversary dance v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
14.	— Društvo Žumberak HBZ, ples v Twilight Ballroom.
14.—Društvo	Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
15.—Žegnanje v Ljubljani, v Društvenem domu na Recher Ave.
19—23d Ward Civic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
21.—Bunco Girls' Club, ples v Twilight Ballroom.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27—Carniola Tent št. 1288 The Maccabees, Hallowe'en Masquerade Dance v avditoriju S. N. Doma.
28.—Accacia Club, ples v Twilight Ballroom.
28.—Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
31.*—Outdoors Man's Club, pl'es v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
3.—23d	Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
4.—Buckeye	Stars, ples v Twilight Ballroom.
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—Dramsko	društvo Naša zvezda priredi igro "Divji lovec" v SDD na Recher Ave.
5.—Samostojna Zarja, opera, in po operi ples v avditoriju S. N. Doma.
5.—Podružnica št. 41 SŽZ prireditev v SDD na Waterloo Road.
5.—Koncert mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
10.—Cavalier	Club, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
11.—-Društvo	sv. Križ št. 214 KSKJ, plesna veselica v SND, Denison Ave.
11.—Cvet hrvatskih sestara, ples v Twilight Ballroom.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Blaue	Donau, jesenski koncert v avditoriju S. N. D.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
18—Young Ladies' Sodality of St. Vitus, ples v Twilight Ballroom.
18.—Klub Slovenskih vdov,
plesno veselico v Knausovi dvorani.
19.—Koncert mlad. pevskega zbora Kraljički v SND, Maple Heights.
19.—Društvo Adria priredi koncert v Društvenem domu na Recher Ave.
19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Fara sv. Pavla na 40. cesti ples v Twilight Ballroom.
22.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Baseball	team društva št. 9 SDZ ples v Twilight Ballroom.
23—"SDZ Dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd.
25.—Marie	Prisland Cadets ples v Twilight Ballroom.
26.	— Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
26—Podružnica št.. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani.
29.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica—• "Silver Dollar Dance."
DECEMBER
2.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
3.—Predstava	Baragovega odra. šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo	sv. Janeza Krst nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
10.—Predstava	Baragovega odra, šolska dvorana sv. Vida.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—škrjančki,	božična prireditev v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
17. — Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski, narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
ljubši bi mu bil izdaten grizljaj tobaka. Sam sem seveda svoj cigarillo štsdljiveje in previdne-je kadil. Old Death je pravil: "Nič ni posebnega, kar naju je privedlo k vam, senor. Predvsem ne zamerite, da sva prišla tako pozno. Zvedela sva namreč, da vas prej ne bi našla doma. Do jutri pa z najinim obiskom ne moreva čakati, kajti razmere v tem vašem mestu niso ravno posebno vabljive.
Da na kratko povem — v Mehiko bi rada šla, Juarezu bi se rada ponudila v službo. Takega koraka človek seveda ne stori kar takole na slepo. Vedeti morn prej, da je dobrodošel in da bo sprejet. Poizvedovala sva, seveda tajno, in zvedela, da tukaj v La Grangi nabirajo prostovoljce. Tudi vaše ime, senor, so nama imenovali in zato sva prišla k vam.
Taka je najina zadeva. Prosiva vas, da nama poveste, ali sva se obrnila na pravega moža !"
Mehikanec nama ni takoj odgovoril.
Pozorno naju je ogledoval in ocenjeval, f. menoj je bil menda zadovoljen, mlad sem bil in čvrste rasti. Old Death pa mu menda ni posebno ugajal. Star je bil in njegova sloka, mršava postava ni mnogo obljubovala.
Ko je bil z ocenjevanjem gotov, je dejal:
"Kdo je bil tisti, ki vama je svetoval, naj se na mene obrneta, senor?"
"Neki potnik na parniku," je lagal Old Death. "In slučajno sva se sešla tudi z master Lan-gejem. Zvedela sva od njega, da vas pred deseto uro i!e naj-deva' doma.
Dalje prihodnjič -o-
31.—Praznovanje starega in novega leta v S. N. Domu, Maple Heights.
JANUAR
14.—Predstava Svetvodske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
20.—Pevsko	društvo Lira, ples v Twilight Ballroom.
21.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
27.—Roust-About Club ples Twilight Ballroom. FEBRUAR
3.—Predpustna zabava Sve-i;ovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
3.—Društvo	Kranj, ples v Twilight Ballroom.
4.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
6.—Predpustna	zabava Sve-tovidskega odra in Baragovega zbora, šolska dvorana sv. Vida.
10.—Amigos Club ples v Twilight Ballroom.
MAREC 30.—Pevsko društvo Lira, ples v Twilight Ballroom. APRIL
7.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
14.—Predstava	Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. '
MAJ
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
JUNIJ
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
--o-
Vožnja pod vodo
Od leve proti desni: Alfred M. Landon, Hill Brackett in Frank Knox, vsi republikanci, ki so se odzvali klicu predsednika Roosevelta, da se posvetujejo ž njim, glede nevtralne postave.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Ameriški parnik Wacosta, ki ga je blizu ustavila nemška podmornica in Preiskala. Na levo je,profesor Storlc, ki je tolmačili kapitayiu Setfu, desno, kaj je naročal poveljnik nemške podmornice, ki je bil jako- prijazen z Amerikanci.
Posebno vprašanje za pod mornico je poslabšanje zraka v njeni notranjosti. Vprašanje o preskrbi z zrakom pod vodo je bilo poglavitnega po mena tudi pri nedavnih pre tresljivih nezgodah podmornic Amerike, Anglije in Francije
Posadka kake srednje velike podmornice ima 30 do 40 mož Podmorske križarke pa jih imajo do 100. Vsi ti ljudje potrebujejo zraka. Pri tem vdihavajo iz zraka kisik, izdi havajo pa ogljikovo kislino. Kisika je torej zmeraj manj in manj, a strupene ogljikove ki sline pa je več in več. In sicer se to dogaja tem bolj, čim bolj e ljudje gibljejo in delajo. Zatorej je potrebno, da se zrak v podmornici vsako uro obnovi ali pa očisti.
Ko je podmornica nad vodo, co vprašanje seveda ni težavno, saj prihaja svež zrak skozi vrhnje odprtine v stolpu v notranjost podmornice. S pomočjo Dieselovih motorjev, ki si prisvajajo zunanji zrak in ga odvajajo v notranjost, se zrak vedno obnavlja in spreminja, tako, da ga je dovolj tudi v prostorih, ki so pod vodo, V prostorih pa, kamor se ne more dovajati vedno svež zrak, pa imajo posebno zračno napravo, ki izrabljeni zrak posrka in dovaja svežega. Ta naprava je v obratu vsaj takrat, preden se podmornica potopi, če že ne prej večkrat, da se pred potop-ljenjem vsi prostori temeljito prezračijo.
Drugačna pa je ta stvar, ko se podmornica potopi, saj pod vodo ne pride svež zrak v podmornico in ne izhaja iz nje porabljen zrak. Tista količina svežega zraka, ki so ga dobili v podmornico, ko je bila ta še vrh vode, je pri daljšem bivanju pod vodo, kmalu izrabljena. Mimo tega je v podmornici slab zrak po bencinu in kuhi, tako da postane zrak že čez 4 do 6 ur bivanja pod vodo tako slab, da morajo ljudje še enkrat hitreje dihati in imajo kmalu usta in nos-kar izsuše-
na. Polagoma začne ljudi tudi boleti glava, pljuča zmeraj težje delujejo, nastopi občutek utrujenosti in slabosti, nobenega teka do jedi ni več, in človek mora napeti vse sile, da sploh še more čuti, dokler ga slednjič ne zajame svinčen spanec.	•*
Seveda tako daleč ne more priti. S posebno napravo za preiskovanje pljuč je treba zdaj pa zdaj preiskati količino kisika in ogljikove kisline v zraku, če je kisika manj kot 18 odstotkov in ogljikove kisline 2 odstotka, potem je čas, da se zrak očisti in obnovi. To ni težko izvesti, saj \ma podmornica s seboj posode s kisikom.
čim se pokažejo prvi znaki utrujenosti, če na primer začne moštvo zdehati, je že zadosti, da se ozračje iznebi ogljikove kisline, ne da bi bilo treba novega kisika, če pa to ne zaleže, je treba s posebno napravo dovesti kisika.
Podmornica ima s seboj kisik, ki zadošča za 70 do 80 ur bivanja pod vodo, kar se seveda brez potrebe ne bo zgodilo. V podmornicah je moštvo že naučeno, da se ravna tako, da porabi čim manj zraka, ki je treba z njim silno varčevati. Za podmornico je zrak najdragocenejši zaklad.
-o-
—Novice iz bolnišnice. Pri Zgor. Kungoti se je ponesrečil 33 letni posestnik Ivan Toso. Zaletel se je v nekega drugega kolesarja ter si pri padcu s kolesa zlomil roko. — V Hotinji vasi sta dva domača fanta napadla 30 letnega težaka Janeza Solina od Sv. Miklavža. Tako sta ga pretepla z bikovko, da so reveža morali takoj prepeljati v bolnišnico.
—Ušeničnik Ivanko iz Gori-čan je podrl avtomobil. Sunek vozila ni bil prehud in se je nesrečnica le povalila po tleh. Odnesla je le lažje poškodbe.
MALI OGLASI
Furnez naprodaj
izdelka Moncrief št. 24, je v najboljšem stanju ter se proda hitremu kupcu pod ceno. Poizve se na 16811 Waterloo Rd. (237)
V najem
se dasta dve veliki sobi, vse ugodnosti, pripravni za moža in ženo brez otrok. 1001 E. 63rd St., vpraša se na 1007 E. 63rd St.
(Oct. 9, 11, 13.)
V najem
se dajo štiri sobe na 7023 St. Clair Ave. Vprašajte na 1003 E. 64th St.	(237)
FINE KLOBASE
Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase. Se priporočamo.
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Grozdje in mošt
Rojakom v Newburgu in okolici naznanjam, da bom letos tudi jaz prešal in vam bom lahko postregel z izvrstnim moštom. Grozdje iz Geneva, Ohio.
Se priporoča
Joseph Smrekar
3536 E. 80th St.
(236)
GROZDJE IN MOŠT!
Imam kot vsako leto prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite, če pridete na Davis Rd., Perry, O. Se priporočam,
KRIST MANDEL 15704 Waterloo Rd.
(235)
* ........
"Kaj, posle —? Povedati, sicer ne vstopiti!"
"Le povej, da naju pošilja master Lange f"
"Massa Lange —? O, mas-sa Lange dober massa! Bo že V3topiti! Za hip počakati!"
Vrata so se zaprla, čakala sva.
Pa koj je spet priropotal črnec.
"Vstopiti! Senor dovolil, da govoriti s tujci."
Vstopila sva.
Po temnem hodniku naju je peljal črnec v majhno sobo, menda je bila Cortesijeva pisarna. Pult, dolga miza in nekaj stolov je stalo v njej, druga nič. Pri pultu je slonel dolg, suhljat človek in naju pričakovaje gledal. Prvi pogled po njem me je poučil, da je mož čistokrven Španec.
"Buenas tardes!" je vljudno odgovoril na najin pozdrav. "Senor Lange vaju pošilja? Ali smem zvedeti, s čim vama smem postreči?"
Radoveden sem bil, kaj bo Old Death odgovoril. Dejal mi je zunaj pred vrati, naj njemu pustim govoriti.
In Old Death je začel:
"Morebiti bomo sklenili kupčijo, morebiti pa se bomo omejili samo na poizvedovanje, še sama ne veva, kako bo prav za prav. Vse zavisi od tega, kako nama bodete odgovorili."
"Bomo videli. Sedita, prosim, pa si postrezita!"
Ponudil nama je cigarillos in kresilo. Mehikanec si pogovora brez "cigarillos" — cigaret — misliti ne more.
Koj sem si seveda "postregel" in Old Death tudi. Pa kar v ustnice sem se grizel, ko sem ga gledal.
Malomarno je vzel drobni, tenki cigarillo v svoje dolge, koščene prste, prižgal, trikrat mogočno puhnil — in cigarillo je zgo-vpI Priznal sem ea. Stokrat
Old Death pa ni bil zadovo-ir ljen. Godel je.	1
"Vražje sram me je! čisto'ta- i ko mi je, kot da že čujem njihov < krohot. Rekli bodo, da se jih j °ld Death boji —."
"Naj se le smejejo!" ga je tolažil kovač. "Mi se bomo pa na- j Zadnje smejali in kdor se nazad- ■ smeje, se, kakor znano, naj- j i Vi zadovoljno smeje.	|:
Vam bom že še dokazal, da se : ^kih kr.čačev ne bojim! Se- ■ daj pa pojdimo! Tu ne smemo : dolgo več stati."
Langeja sta nama odvzela sedla, nista dovolila, da bi njuna Sosta sama nosila prtljago, in stopili smo po temnih ulicah.
Med dvema hišama smo ob- j stali- Hiša na levi je bila temna, v hiši na desni pa je svetila luč skozi oknice.
"Tamle stanuje Cortesio!" je Pravil Lange. "Luč ima, doma ^ Kar potrkajta, koj vama bo
, na levi pa stanujea mi-Va> Ko sta opravila, pridita k ^a! Potrkajta na okno pri Vratih! čakala bova, pripravila bova majhen prigrizek. av seveda — kakor pač znajo ni°ški, če ni ženske pri hiši."
Poslovila sva se. Kovača sta 0cišla na levo, midva pa na des-
Potrkala
sva.
črez dolgo časa so se vrata za
teden j odprla in nekdo je vprašal;
''Kdo biti?"
. "Prijatelja," je odgovoril Old
eath. "Ali je senor Cortesio do-*Ha?"
"Kaj
želeti od senora?" p Mož pri vratih je bil črnec.
0 govorici sva ga spoznala, vi-. ela ga nisva. Ameriški črnci /^ajo namreč čisto svoj način, ako govorijo evropske jezike, najsi bo angleščina, franco-cma ali španščina ali kakršen-o1' drug jezik. Z glagolom sc PoPolnoma skregani. 'p°sle imava z njim."
Mr. in Mrs. Jack King sla prehajala vso pot od San Francisco, do New Yorka. Nesla sta pozdrave od svetovne razstave v San Franciscu na newyorslco.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina
AKTIVA
Gotovina na rokah in v bankah..... $ 137,935,254.13
United States vladne obligacije, direktne in
garantirane, manj amortizacijska rezerva .	101,278,595.15 Državni, mestni in drugi bondi in investicije, vključno delnice v Federalni rezervni banki,
manj rezerve......................11,422,403.54
Posojila, diskonti in predujmi, manj rezerve .	133,630,496.92 Bančna poslopja (vključno investicije in druga aktiva indirektno zastopajoča bančna
poslopja)........................6,423,902.53
Druga zemljišča (vključno investicije in druga aktiva indirektno zastopajoča druga
zemljišča) manj rezerve..............8,954,509.17
Drugo premoženje....................2,516,968.10
Obveznosti odjemalcev na akceptacijah izvršenih od te banke..................232,803.25
Skupaj....... S 402,394,932.79
OBVEZNOSTI Glavnične note .... $ 13,492,000.00
(Podvržehe depozitom in drUKim obveznostim )
Osnovna glavnica . . . 13,800,000.00
Preostanek in
nerazdeljeni dobički . .	5,922,844.32
Rezervirano za slučajnosti	103,453.38 Rezervirano za zaslužene
obresti na glavn. notah	105,087.89 33,423,385.59
VLOGE
Na zahtevo.....$ 166,366,263.43
Na čas............171,877,581.28
Estates Trust Dept.
(Preferred)..........16,580,465.73
Corporate Trust Dept.
(Preferred)..........10,185,759.16 365,010,069.60
Za davke, obresti itd....................1,424,186.23
Druge obveznosti....................2,304,488.12
Akceptacije izvršene za odjemalce ....	232,803.25
Skupaj....... $ 402,394,932.79
United States vladne obligacije in druga aktiva, vknjižena $19,015,666.44 ao zavezana za varnost javnih skladov in trust depositov ter za druge namene kot zahtevano ali dopuščeno po postavi
CI.ANI FEDERAL RESERVE SYSTEM 0I.ANI CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION
člani Federal Deposit Insurance Corporation.
Nemške ranjence devljejo iz vlaka, da jih preneso v bolnišnice. Nemška \vlada, še ni dala v javnost poročilo, koliko vojakov je bilo ubitih in ranjenih na poljskem bojišču.

AnglešJca potniška ladja Aquitania ima na krovu dva topa, ki sta zakrita s platnom in ki bosta branila ladjo pred nemškimi podmornicami.
AMERICAN RADIATOR PRODU
WOLFF HEATING CO
ičoSfcS.	GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin.
-JBBtfjMf* olje, air conditioning. — Poprav-nloSsTl	Ijamo vse vrste furneze in boilerje. I
I liilšsflnto NOBENE GOTOVINE TAKOJ, I\WE58m PLACATE V TREH LETIH i i JBl8Ml!!> Urad in razstava vseh predmetov

715 E. 103 ST. GLen vlile 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Ohranite ta kupon, je vreden 250
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.

Pred katedralo v Meauxu, 27 milj severno od Pariza, so naložili vreče, napolnjene s peskom kot v obrambo proti nemškim napadom iz letal. Odstranili so tudi vsa__ dragocena barvana okna.
Kollander Ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
Ohranite ta kupon, je vreden
Za čast in poštenje
(ROMAN)
Pri besedi "preiskava" sta 1 se vpjvoda kot markiz močno stresla po vsem životu.
Predobro sta znala, da je njih dobro ime na tehtnici, in ; da lahka najmanjša malenkost izda polno resnico. Stresla sta : se pri misli, da je ta častnik mogoče mož nenavadne bistroumnosti, ki najbrž skrivej že dolži vojvodo in markiza in čaka le ugodne prilike, da pride z besedo na dan.
Toda stari poročnik ni imel najmanjše sumnje. Govoril je trenutno, samo da je izjavil svoj protest nad napadi vojvode. Saj ni bil niti bistroumen dovolj, da bi opazil pogled, s katerim sta se spogledala vojvoda in markiz pri besedi "preiskava."
Toda pogled je opazil Martial, ki je takoj izkoristil priliko in prijazno vprašal poročnika :
"Da, začeti moramo s preiskavo, kaj ne? Vaša pripomba je bila zelo na mestu."
Stari častnik se obrne proč in pritajeno zakolne.
"Ta poba se norčuje z menoj," misli poročnik, "on in njegov oče ter stari sitnež zaslužijo—toda kaj hočete!"
Komu naj zaupajo vodstvo preiskave? Vojvodi in markizu, je mislil Martial, kajti bila sta edina človeka, ki bi vedela, koliko in kaj je treba prikriti in koliko spraviti v javnost.
S svojo nalogo so takoj začeli. Toda na koga naj pade sumnja? Uspeh zarote je bil toliko bolj gotov l'adi dejstva, da je baronov beg moral bolj škodovati ravno onim osebam, ki so beg pospešile.
Martial je mislil, da so mu podrobnosti bega ravno tako dobro znane kot beguncem samim. On je avtor, a drugi le igralci v drami pretekle noči.
Toda kmalu je moral priznati«, da se moti v svojem sklepanju.
Preiskava je prinesla na dan dejstva, ki so se mu zdela sko-ro nemogoča.
Očividno je bilo, da sta morala baron Escorval in korpo-ral Bavois tvegati svoje življenje, ko sta plezala po pečinah.
Da je pa to bilo mogoče sta morala dobiti dve vrvi. Martial je preskrbel za vrvi in jetnika sta jih rabila. Toda našli so le eno vrv—ono, katero so kmetice opazile, ko je visela na pečinah in ki je bila privezana ob železni drog.
Od okna navzdol pa do vznožja stolpa ni bilo nobene vrvi.
"I z r e d n o, nemogoče!" je mrmral Martial in premišljeval.
"Na vsak način nezapopad-ljivo!" je pritrjeval de Court-ornieu.
"Kako zlodja sta mogla pri-
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vopal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
ti do vznožja stolpa?"
"Tega tudi jaz ne morem po j miti."
Toda kmalu je Martial naletel na še en vzrok začudenja.
Ko je preiskoval vrv, ki je še preostajala—ono vrv, ki so jo rabili od vznožja stolpa navzdol proti prepadu, je dognal, da vrv ni bila cela. Dva kosa sta bila zvezana skupaj. Daljši konec je bil najbrž prekratek.
Kako se je moglo to zgoditi? Ali se je mogoče vojvoda zmotil, ko je preračunal visočino od okna do prepada? Ali je mogoče župnik Midon izmeril prekratko ?
Toda Martial je meril tudi s svojim pogledom in zazdelo se mu je, da je vrv mnogo daljša, za tretino daljša kot se je prvotno videlo. "
"Tod se je nesreča zgodila," pripomni napram svojemu o-četu in markizu, "toda kakšna, ne vem."
"Kaj nas briga," odvrne markiz, "saj imaš vendar uso-depolno pismo, ali ne?"
Kljub tem besedam pa je Martial silil, da gredo ogledat pečine ob vznožju prepada. Martial je bil one vrste človek, ki nikdar ne bo pustil problema nerešenega.
Na pečinah so odkrili velike madeže krvi.
"Eden izmed beguncev je moral pasti," reče Martial, "in pri tem je bil nevarno ranjen!"
"Pri moji veri!" vzklikne vojvoda Sairmeuse, "če 'si je baron Escroval zlomil včat, tedaj nam je storil največje zadoščenje."
Obraz Martiala zardi in vprašujoče pogleda svojega o-četa.
"Mislim, gospod, da ne mislite tako kot govorite," reče Martial hladno. "Mi smo prisegli na naše pošteno ime, da rešimo barona Escrovala. Ako je bil ubit, tedaj bo to nerodno, strašno nerodno za nas."
Kadar je sin govoril tako hladno z očetom, tedaj vojvoda nikdar ni mogel dobiti pravega odgovora. Postal je ne-voljen, toda moral se je podati.
"Neumnost!" vzklikne markiz Courtornieu, "če bi bil lopov samo ranjen, tedaj bi to že gotovo zvedeli."
Enakega mišljenja je bil tudi Chupin, po katerega je vojvoda poslal in je pravkar prispel na lice mesta.
Toda stari lopov, ki je bil običajno tako zgovoren, je le kratko odgovarjal, in kar je bilo še bolj čudno, se ni ponudil, da pomaga.
Njegove nemirne oči, njegovo obnašanje in tresljaji po životu, katerih nikakor ni mogel prikriti, vse je izdajalo, da je lump vznemirjen.
Chupin se je tako zelo spremenil, da je celo vojvoda to opazil.
"Kakšna nesreča je vas srečala, mojster Chupin?" vpraša vojvoda.
In nekako rezko odgovori: "Ko sem korakal sem, so mestni otroci metali v mene kamenje in blato. Tekli so za menoj in kričali: "Izdajalec, izdajalec!"
In Chupin stisne pesti. V duhu je mislil na maščevanje. Po kratkem molku še pride-ne:
"Ljudje v Montaignacu so veseli, ker vedo, da je baron pobegnil." ' Toda gorje, to veselje je bi-
lo kratko, kajti na omenjeni dan bi se morala izvršiti smrtna obsodba jetnikov.
Bila je sreda.
Ob dvanajsti uri so zaprli vrata trdnjave. Splošna žalost je zavela po mestu, ko je glasno bobnanje pričalo o pripravah za masno izvršitev obsodbe.
Ceste v mestu so bile prazne, vrata in okna vseh hiš so bila zaklenjena.
Končno je prišla tretja ura, vrata trdnjave so se odprla in pri njih se je prikazalo štirinajst jetnikov. Pri slehernem je korakal duhoven.,
Štirinajst! Markiz in vojvoda sta se nekako ustrašila in sta zadnji trenotek pomilostila šest (obtožencev, pri katerih absolutno nista mogla dobiti krivde kot tudi pri ostalih, a štirinajst jih je moralo vseeno v smrt.
Chanlouineau ni bil med onimi, ki je dobil kraljevo pomi-loščenje.
Ko je zapustil celico, ne da bi vedel, če je imelo njegovo pismo kaj uspeha, je štel obsojence in. jih ostro opazoval.
V	njegovih očeh je bilo či-tati tako agonijo, da se je duhoven mu približal in šepeta-je vprašal:
"Koga iščete tu, sin moj?"
"Barona Escrovala."
"Baron je sinoči pobegnil."
"Ah, sedaj z veseljem um-rem!" vzklikne junaški kmet.
In umrl je kot je prisegel, da bo, ne da bi spremenil barve na licih — miren in ponosen. Na njegovih ustnicah je zamrlo ime Marie-Anne.
Tri-intrideseto poglavje.
V	Montaignacu je bila ena ženska, lepo, mlado dekle, katere srce nikakor ni bilo pre-sunjeno po žalostnih dogodkih, ki so se zadnje dneve vrstili v mestu.
Gospica Blanche se je prešerno smejala v sredini prizadetih ljudi; obkoljena od žalujočih ljudi so pa njene oči ostale suhe.
Hčerka moža, ki je ves teden že vršil oblast vojaškega diktatorja, ni niti z mezincem genila, da bi rešila enega samega obsojenca pred krvniko-vim mečem.
Njeno kočijo so ustavili na javni cesti. To je bil .zločin, katerega gospica Blanche ni mogla nikdar odpustiti.
Vedela je tudi, da se je imela zahvaliti posredovanju Marie-Anne, da ni prišla v ujetništvo zarotnikov. Tega ni mogla nikdar pozabiti.
Zjutraj onega dneva, ko je dospela v Montaignac se je z največjo bridkostjo približala svojemu očetu, kateremu je povedala vse dogodke, govorila je, kako ošabna in nesramna je bila "ona Lacheneur deklina," in kako strašno so jo uporniški kmetje zaničevali in pehali.
In ko je markiz vprašal, če je pripravljena pričati proti
baronu Escrovalu, je hladno- • krvno pdgovorila:
"Jaz mislim, da je to celo moja dolžnost, katero bom tudi izvršila, kakor je sicer zadeva bolestna za mene."
Razumela je prav dobro, da pomeni njeno pričevanje srhr-tno obsodbo za barona Escrovala, toda vztrajala je pri svoji zahtevi in zavijala svoje sovraštvo pod čednostno ime.
Vendar pravični moramo biti v toliko, da je bilo njeno pričevanje iskreno.
Blanche je bila prepričana, da je bil baron Escroval eden voditeljev upora, in da se je nanj obrnil Chanlouineau, ko ga je vprašal za mnenje.
Ko je bila strašna obtožba napram obtožencu spisana in podpisana v njeni lepi, aristo-kratični pisavi, je ostala Blanche popolnoma hladna. Tem
plebejskim kmetom nikakor ni hotela dati razumeti, da jo njih zadeve sploh kaj vznemirjajo. Toda ta dozdevna na-mišljenost je bila le navidezna. V dnu svoje duše je blagoslavljala kmete in njih zaroto, ker so ji dali na ta način priliko, da se je iznebila | svoje nevarne nasprotnice in da bo Marius samo njen. Ko- j liko sojz se je radi vstaje pre-! točilo, koliko krvi je preteklo,' to je ni brigalo.
"In sedaj," je premišljevala, "se bo markiz zopet vrnil k meni in jaz bom že skrbela, da pozabi nesramnico, ki mu je zaudala."
Kako se je motila, sirota!) Zginil je čar, ki je svoje dni j povzročal, da se je markiz Sairmeuse obotavljal med Blanche in med gospodično j Lacheneur.
Zhe Cleveland Crust Company
Bančni uradi po vsem Greater Clevelandu in okolici SKRAJŠANO POROČILO STANJA 2. OKTOBRA 1939