kulturno - politično glasilo • Modroci tridelni s la a fvikom in trpežnim gradlom 289.— S la afrikom in mehko vato podloženi 320,— Prešite odeje (kovtri) vseh vrst, kompl. 139.— Iiz kiota na obeh straneh, dvobarvne s čisto vato 109,— Pernice 18r>X120, nepredušni inlet, 3 roke. Predpisali so civilno poroko pred cerkveno 'poroko. To se pravi, da cerkvena poroka od države načelno ni. priznana, to se pravi, da dela država po zakonu že oviro pri podeljevanju im sprejemanju sv. zakramentov. če bi država cerkveni poroki odrekla le pravno državno priznanje v pogledih dedovanja in nasledstva, bi to človek pri izvedeni ločitvi Cerkve od države še razumel1. Da pa gre država 'tako daleč, da prepove gotove izrazito cerikvene in ver-iske obrede, pa je seve izraz odkritega in krutega nasilja, ki more cveteti le v državi, kjer vlada diktatura. Pri nas pravijo, da živimo v demokraciji! Zelo smo ponosni vsi na demokracijo, posebno Se, ker smo tako hudo občutili na svoji lastni koži diktaturo. In kaj se godi? V oblarnu na štajerskem je provizor pater Giselbert Fraitag podelil zakrament zakona, Zvezal je na željo ženina in neveste mladi par, ko je nevesta že pričakovala drugega' otroka in državna poroka ni bila mogoča, ker ženin kot 'begunec ni mogel dobiti svojih potrebnih dokumentov. Pač pa sta ženin in nevesta želela in prosila, •da hi zadevo svoje vesti uravnala pri Cerkvi, in na 'to prošnjo je pater Freitag opravil cerkveno opravilo. Za duhovnika je bilo edino merodajno prepričanje, da kot duhovnik nima pravnice odreči tistemu podelitve sv. zakramenta, ki je po vseh cerkvenih pravilih in predpisih za to pripravljen. To je kot katoliški duhovnik po svoji vesti moral storiti. Kakšne so bile .posledice tega dejanja? Okrajno sodišče v Leoibnu je zvedelo o tej poroki in je 28. majnika tega leta obhodilo patra Freitaga na 200 šilingov kazni ali pa iteden dni zapora. To se je zgodilo za podelitev zakramenta sv. zakona v državi, kjer vlada svoboda vere in svoboda misli ter svollžoda tiska. To se je zgodilo v državi, kjer vlada koalicija dveh strank, od katerih ena trdi, da je zaščitnica krščanske miselnosti in druga pa pri vsaki priliki poudarja svojo strpnost do vseh verskih in cerkvenih vprašanj, Ta sodnijskn obsodba jasno izpričuje, da pri nas ne moremo govoriti oi svobodi vere, če država zabranjuje podeljevanje (in sprejemanje zakramentov in tako dejanje tudi kaznuje. Državna ustava pa jamči vsakemu državljanu svobodo vere in verskega prepričanja in tudi življenje po verskih naukih in navodilih. Nad 30.000 rentnih zakonov ali konku-binatov so v Avstriji našteli zadnje leto. To je torej. 30.000 življenjskih zvez, kjer se ne izvrši civilna .poroka zato, da ne 'bi ženska stran te zveze ne izgubila rento po prvem možu in se tako tudi cerkvena iporoka ne sme Izvršiti. Vse to država ščiti in ne najde ureditve tega važnega družinskega vprašanja, čeprav imamo tako ,,pozitivno” in ,^strpno” vladno koalicijo. Kako dolgo bodo stranke še uganjale to igro s tem vprašanjem, ki je za deset tisoče ljudi zadeva vesti in uravnanega družinskega življenja? Predsedstvo Katoliške akcije jč vložilo pri vladi oster protest proti takemu omeje- Vladna kriza v Franciji Minuli teden je bila v francoskem parlamentu ostra debata o vojni v Indokini. Levica in desnica sta vlado hudo napadali, nista pa znali nakazati stvarne poti za rešitev tega perečega vprašanja. Zunanji minister Bidault je v sredo prišel iz Ženeve, da osebno brani vladno zunanjo politiko. Nekaj časa je dejansko izgledalo, da bo vendar Bidaultu na konferenci v Ženevi le u-spelo otl Rusov doseči posredovanje in premirje. Končno je Molotov tako posredovanje odklonil in je moral Bidault pred pariški parlament brez uspeha. Vlada je sicer slonela na večini parlamenta, vendar so člani vladnih strank sami glasovali proti vladi in tako izzvali krizo. Pri današnjem svetovnem položaju pa francoska vladna kriza ni samo notranjepolitična zadeva Francije. Ravno ta vladna kriza je prizadela ves svet tako na Vzhodu kakor na Zapadu. V parlamentu je glasovalo 306 poslancev proti vladi in 293 za vlado. Državni predsednik Coty bo po vsej verjetnosti težko našel naslednika za dosedanjega ministrskega predsednika Laniela, ki je proti francoskim običajem bil celih 11 mesecev na vladi. Poznavalci razmer sodijo, da bo kriza dolgotrajna in bo verjetno rešljiva le z volitvami novega parlamenta. Odmevi francoske krize Sovjeti seve ploskajo notranjim težavam Francije, ker te težave pomenijo polom dosedanje francoske politike. Francoska vlada je gradila vsaj na tihem vedno na ameriško pomoč tudi še sedaj za časa ženevske konference. Bidault se je trudil, da bi dosegel v Ženevi vsaj premirje za Indokino, da bi tako vlada tudi notranjepolitično prišla do politične sape. Položaj pa je sedaj tak, da se vojna v Indokini nadaljuje, ta vojna pa stane hude krvne in tudi denarne žrtve, ki močno obremenjujejo vse državno gospodarstvo. Vsi načrti na 'političnem in tudi strateškem polju vsega Zahoda so hudo o-majani in ena izmed treh zahodnih velesil je brez vlade. Zahodna trojica velesil je dobila zopet hud udarec, to pa v času, ko na Vzhodu vstaja nova svetovna sila v komunistični Kitajski, ki sicer danes še ne pomeni take sile kakor je Sovjetska zveza, pač pa lahko v doglednem času zaradi večjega števila vojaščine postane še bolj merodajna. Razumeli bomo, da pomeni ojačanje dveh komunističnih velesil v Aziji tudi omahljivost ^ostalih velikih držav,Azije in $e tako lahko vsa teža svetovne politike prenese na Vzhod. Amerika razočarana Celo desetletje Amerika prispeva ogromne milijone za okrepitev evropskega gospodarstva. Na teh prispevkih je tudi Francija dobila svoj veliki del in je bilo tako omogočeno, da je francoska produkcija danes skoraj, za 25 do 30 odstotkov večja kakor je bila pred drugo svetovno vojno. Na tej gospodarski pomoči je Amerika tudi gradila svoje politične načrte za ves zahodni svet. Nastala je na tej podlagi Atlantska zveza, ki povezuje zapadite države v obrambni zvezi proti morebitnim napadom 'n Vzhoda, nastal je načrt za skupno evropsko armado. Ta zadnji načrt so Belgija, Holandska, Luksemburg in Zahodna Nemčija že odobrile. Manjka pa še pristanek Francije in Italije. Francija je postavila konkretne zahteve za tak pristop ozi- roma za pristanek za skupno evropsko armado z Nemčijo. Tem zahtevam je bilo v veliki meri ugodeno. Amerika je namreč zagotovila vojaško pomoč, Velika Britanija se je tesneje povezala s to Evropsko obrambno zvezo in Nemčija je vsaj v prikriti obliki pristala, da ostane v Posarju tako kakor je, to se pravi, da ostane Posarje v tesni gospodarski povezanosti s Francijo in ima pri tem popolno politično svobodo. Kljub vsem tem političnim uspehom pa je francoski parlament odrekel vladi zaupnico. Razumeli bomo, da Amerika nad vsem političnim početjem francoskega parlamenta ni navdušena in grozi z odtegnitvijo gospodarske pomoči in je povabila za letošnjo jesen nemškega kanclerja dr. Adenauerja v drugič v Ameriko. Kako gledajo Nemci francosko politiko Z nemškega vidika je šel kancler Adenauer v vprašanju Posarja gotovo zelo daleč in si je doma nakopal politične težave. Dr. Adenauer je z vso gotovostjo računal, da bo s svojo umerjeno politiko pomagal pokopati sovraštvo med Francozi in Nemci ter pričeti novo dobo vsaj znosne soseščine. Njegovi politični načrti so močno omajani in odmevi tudi v notranji politiki niso izostali. Pojavili so se glasovi celo iz vladnih strank, da bo treba pri danih razmerah iskati izravnanja političnih odnosov do Rusije. Takoj so ti glasovi našli svoj odmev v Kremlu. Predsednik ruske vlade Malenkov je sam odgovoril na te namige, da bi bila Rusija pripravljena iskati poti sožitja z Zahodno Nemčijo. Iz vsega vidimo, da je francoska vladna kriza izzvala premikanje na političnem polju vsega sveta. Nemški socialisti s predsednikom Ollenhauerjem na čelu se veselijo poraza svojega političnega nasprotnika Adenauerja, ker so oni od vsega početka zastopali stališče, da je treba iskati sporazuma z Rusijo. Seve bi tak razvoj prilik pomenil za Francijo samo veliko ogrožanje. Če bi se danes Nemčija povezala z Rusijo in se Amerikanci umaknili iz Evrope, bi seve Francija ostala osamljena na beno prerokovanje, vsekakor pa se nakazujejo tudi take možnosti. Nemški kancler je dobil lani na volitvah tričetrtinsko večino, ker je izgledalo, da bo njegova politika poravnanja spora s Francijo rodila dobre sadove. Če pa ti načrti ne uspejo, je seve možno, da se čez noč prevrže javno mnenje tudi v Nemčiji in nastane povsem nov politični položaj. Tako bi Francozi s svojim zadržanjem dosegli ravno to, kar so hoteli preprečiti, povezanje Nemčije in Rusije proti Franciji. Rusija ima danes v rokah še dosti adutov, ki jih 'lahko izigra proti Zahodu. Poljska je v taki politični odvisnosti od Rusije, da bi morala pristati tudi na državno mejo, ki leži dosti vzhodneje nego je današnja in zato bi mogli Rusi podpreti Nemčijo v vprašanju Posarja ali še kje drugod. Politična igra na sve-t o vnem odru ni zadeva čustva, marveč zadeva računov, torej zadeva gospodarskega in političnega svinčnika. Čustveni so mali narodi, ki gradijo na nravne in naravne pravice svojega obstoja in življenja, veliki narodi so računarji in podlaga takih političnih računov se lahko spremeni čez noč. Saj smo bili sami priča, kako se je leta 1948 čez noč spremenilo razmerje med Sovjeti in Ju- KRATKE VESTI Grški ministrski predsednik bo koncern junija obiskali zahodno nemško republiko. Za časa nacizma je bil tudi v nemškem koncentracijskem taborišču. Italijanska monarhistična stranka je razpadla v dva dela. Ker je del te stranke odločno na stališču Zahodne evropske o-bramibne zveze, je verjetnost, da 'bo 'ta zveza v italijanskem 'parlamentu odobrena, povečana. Drug del monarhistov pa povezuje svoj. pristanek s predhodno rešitvijo tržaškega vprašanja. To tržaško vprašanje je predmet pogajanj med Ameriko, Anglijo, Jugoslavijo in Italijo. Ker pa nujno želijo tako Amerika kakor tudi Anglija, da bi potom balkanske vojaške zveze Jugoslavija prišla vsaj posredno tudi v Atlantsko zvezo, izgleda, da bodo jugoslovanske zahteve glede Trsta vsaj delno upoštevane. Japonski ministrski predsednik Shigeru Voshida, turški ministrski predsednik Men-deres in cesar Abesinije Haile Selassie se mudijo v Ameriki. To* so seve poleg vseh gospodarskih pogledov tudi važna politična vprašanja. Turčija na meji Sovjetske zveze, Japonska ob vzhodnih vratih Sovjetske zveze in Abesinija v osrčju Afrike. Vsekakor tudi vojaško in strateško interesantni deli sveta. Britanska vlada je imenovala za visokega komisarja v Zahodni Nemčiji generala TempJerjai. To je 'tisti general, ki je leta 1946 odstavil 'župana v Kokra. Ta župan pa je danes kancler Zahodne Nemčije dr. Adenauer. Kakojr poročajo Ustij, general Templer svoje službe v Nemčiji ne bo nastopil. O zahtevah židovskih organizacij o po vrnitvi škode, ki so jo utrpeli' po nacistih, se vršijo zopet 'pogajanja z vlado, da bi vsaj s prehodno rešitvijo pomagali tistim Židom, ki so v gospodarskih težavah zaradi svoje starosti. Pri celovški koči, ob avstrijsko-jugoslo-vanslki meji so avstrijski orožniki našli dva jugoslavamska graničarja. Kakor je komisija obeh držav dognala, sta se graničarju dosmrtno 'ponesrečila pri padcu čez neko skalo. Prvotno so sumili, da sta padla v boju z ljudmi, ki so bežali preko meje. Firma Neuner v Celovcu najavlja za letošnjo jesen produkcijo čevljev na nov CE-MAnačin. Na ta način 'bo mogoče proizvajati čevlje ceneje, tako da bodo moški čevlji' stali v jeseni 'le 130 šilingov. Kako bomo z njimi zadovoljni, pa bomo šele videli. V Gosclni vasi v Podjuni je konj z udarcem na prsi hudo poškodoval Tomaža Zdovca. Državni tajnik v zunanjem ministrstvu na Dunaju dr. Kreisky je govoril te dni na socialističnem Zborovanju v Beljaku in tam poudaril nujnost enotnega gledanja na zunanja politična vprašanja. Avtobusna zveza V nedeljo, dne 13. junija, je bila otvor-jena avtobusna zveza med Celovcem in Bledom ter Beljakom in Bledom. Prvi avtobus pelje preko Ljubelja na Bled in drugi preko Podkorenskega sedla na Bled. V Indokini se vojna nadaljuje Po padcu važne trdnjave Dien-Bien-Fu je izgledalo, da so si Francozi nekoliko opomogli, ker so parkrat udarili jako uspešno proti komunistični armadi. Medtem pa je nastopila izmenjava generala, sreča na bojnem polju pa je prešla zopet na komunistično stran. Sedaj je v krajih najhujših boje\ ravno žetev riža, tako imajo na donosu žitnih polj oboji največji' interes in napenjajo vse vojaške sile, da bi zagotovili podlago za prehrano armade. Kaj bo pa jedlo civilno prebivalstvo, za vojake seve ni intere- Politični teden Po svetu Mednarodno politični položaj — kar se 'svetovnega miru tiče — se je — milo rečeno — precej, poslabšal. Po prvih upanja polnih napitnicah na ženevski konferenci so se duhovi zakrknili, prvim prijateljskim besedam odgovarjajoča dejanja niso sledila, vse skupaj' je v slepil ulici in obrobni dogodki, kr pa so z vsem tem v najožji zvezi, nakazujejo kaj črne obrise. Po sedmih tednih pogajanj je položaj težji kot je bil v začetku Azijske komunistične države niso pripravljene na kompromise, ki bi, četudi le v najmanjši meri utegnili ohromiti njih ekspanzivnost. Ženevska konferenca se je pričela v znaku, njih vojaških uspehov v Imivkini iln zdaj se pripravljajo na nove ofenzive, politične odločitve v Ženevi pa naj čakajo, ker itak odvise od razvoja vojaških operacij v Indokini. Podoba je, da je Zapad napravil veliko napako, ker se je spustil v razgovore v zanj najneugodnejši politični atmosferi. Videti je, tla se je iz korejskega, primera Vzhod več naučil kot Zapad. Komunistični zastopniki zahtevajo, osnovanje nevtralne komisije, v kateri bi bili Švedska in Švica ter Poljska in češkoslovaška. Ta naj bi nadzorovala. izvedbo vojaškega premirja in istočasno naj bi se začeli razgovori o. politični usodi treh francoskih kolonij v Indokini. Teh pogojev predvsem Amerilkanci ne sprejmejo. Za sprejem vsakega sklepa je namreč 'potrebna soglasnost vseh štirih članov, z drugimi besedami: češkoslovaška in Poljska imata pravico veta. Točno enako je bilo rta Koreji in tam so se Amerikanci počutili prevarjene. Osupla rezerviranost Amerikancev in bližnji čas, ko bo prišlo do važnih odločitev. Zunanji minister Dulles je spet govoril, da komaj upa na kak uspeh v Ženevi ih da je pripravljen tudi za primer, da bi sploh prekinili! pogajanja. To bi seveda pomenilo pospešeno oboroževanje Obeh taborov in vojaške ukrepe, ki bi silno povečali nevarnost svetovnega požara. K vsemu temu vendarle izgleda, da ima kolikor toliko Anglija' ključ do razvozlanja zamotanega položaja. Zunanji minister Eden se je v torek sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in od tega razgovora (čigar rezultat še ne vemo) je verjetno odvisen nadaljni potek odnosov med Vzhodom in Zapadom. Mnogo upanja (pa tudi znak za nevarnost sedanje situacije) daje .poseg indijskega zunanjega ministra v vso. že tako zavoženo zadevo. Interveniral je pri kitajskemu ziunanjemti ministru Ču-en-Laju. Tudi od tega koraka zavist zelo mnogo. Nekateri zapadni opazovalci napovedujejo spremembo, dosedanje nevtralistične linije južnoazij.skih držav, češ, da te spoznavajo nevarnost, ki jim preti iz komunističnega severa. Amerikanci zato v še večji meri predlagajo skupno jugovz-hodno-azijsko vojaško obrambno zvezo. Francoska vlada je odstopila Ta razvoj, -ki sicer ni prišel nepričakovano, je politične pozicijie Zapada v Ženevi še iposl; '/šal. Francoska vladna križa ni samo notranja domača zadeva, temveč v prvi vrsti težak udarec ameriškim prizadevanjem po skupni zapadno-evropski obrambni fronti. Že preteklo sredo je zunanjepolitični odbor francoskega parlamenta s 24 glasovi proti 18 odklonil .pristop Francije k Evropski obrambni zvezi. Končna beseda sicer pripada parlamentu in je ta še ni izrekel, toda padec Lanielove vlade, ki je sicer le z nekaj glasovi ostala v manjšini, daje mnogo misliti. Ko to pišemo, še ni novic o uadailjnj.em razvoju francoske vladne krize. Zadnjič .smo pisalli, da je vodstvo francoske socialistične stranke zahtevalo od svojih mandatarjev v parlamentu in raznih odborih, da se pokore Sklepu strankinega plenuma. Tega poslanci nilso storili. Že v zunanjepolitičnem odboru je prav šest nediscipliniranih socialističnih poslancev omogočilo odklonitev predloga za pristop k Evr. obr. zvezi. Medtem pa Vrhovni vojaški svet pošilja v Indokino nove poveljnike in vojaške o-krepitve. Novi poveljnik general Ely je ob svojem prihodu izjavil, da 'bo Francija še vnaprej branila svoje položaje v Indokini. Francozi na eni strani nastopajo proti skupnim akcijam na mednarodni osnovi proti napredovanj ti komunistov, na drugi strani pa se hočejo sami boriti v težikem, morda brezizigiednem boju. Angel mim preživlja težke čase Zamotanost svetovno-političnega položaja je dosegla višek, če ameriški politiki izjavljajo, da .bodo na svoj način (tudi brez Evropske obr. zveze) izvedli ukrepe (z Nemci), ki bodo' zavarovali Evroipo — in na drugi strani spet predlagajo sklenitev Evr- obr. zveze tudi brez Nemcev, da bi s tem potolažili Francoze, — je to samo znak nejasne politične situacije. Napovedi istih merodajnih o 'bližnjih velikih pošiljkah najmodernejšega orožja v Evropo, so prav tako resnega položaja. Vesti o ameriškem oboroževanju sosedov najnovejšega „ljudsko-de-mokratičnega” produkta — Guatemale so prav tako pomisleka vredne. — Da so zdaj celo Švedi1 kot tipični nevtralci sklenili izgraditi atomško industrijo za svojo varnost, — tudi to so neprijetni glasovi na ušesa angela miru. — Da kar trije bivši nemški kanclerji — Wiirth, krščanski Bruning in Luther napadajo ‘politiko dr. Adenauerja — tudi to so čudni glasovi. Evropski Zapad se še ni toliko opomogel od zadnje vojne, da bi bil zrel za hitre odločitve, da bi zamogel položaj jasno spregledati. To dobro vesta in izkoriščata moskovska in pekinška diplomacija in žal z uspehom. in pri nas v Avstriji Sef avstrijske vlade, kancler Raab, se mudi te dni na državnem obisku v Londonu. Brez dvoma je danes kancler Raab najmočnejši predstavnik avstrijske notranje in zunanje politike. Na polju notranje politike se um je s pomočjo ugodnega gospodarskega razvoja posrečilo uravnovesiti državne dohodke in izdatke in tako spraviti marsikatero socialno vprašanje do rešitve, ki bi v nasprotnem slučaju zastrupljalo vse politično življenje v državi. Na polju zunanje politike je kanclerju Raalbu uspelo doseči pri zasedbenih oblasteh velike ugodnosti političnega in tudi gospodarskega značaja. Ko so Sovjeti lani na Semmeringu ukinila vsako kontrolo, ko so se odpovedali poravnavi zasedbenih stroškov iz avstrijske državne blagajne in dali še vrsto drugih pravic, tedaj so bili tudi Angleži iin Francozi prisiljeni, da so dali iste koncesije. Sicer se je razmerje do sovjetske zasedbene sile medtem dostikrat ohladilo in pred mesecem bilo celo napeto, ravno pred odhodom kanclerja na obisk v London pa je bilo mogoče z ruškim pristankom rešiti vprašanje, ki je čakalo na tako rešitev celih osem let. Dunajske obrobne občine je Hitler priključil Dunaju in leta 1946 so hoteli to zopet spremeniti. Ker pa je tak zakon del državne ustave, seve tega brez pristanka vseh štirih zasedbenih sil niso smeli storiti. Rusi' pa do zadnjega petka takega pristanka niso dali. Sedaj pa so’ tudi Rusi rekli svoj „da”. Mislimo, da ne sumimo preveč, če pripisujemo Raabovemu obisku tudi še v tem pogledu večji politični' pomen. Raab se bo prav gotovo s Churchillom pogovoril o svojih nadaljmih razgovorih z Rusi in tako že vnaprej dobil tudi za take korake angleški pristanek. Raab gleda položaj Avstrije zelo realno in stvarno in ima kot gospodarstvenik največ-ji interes na trgu za avstrijsko 'industrijsko produkcijo. Tak trg je pred drugo svetovno vojno imela Avstrija na vzhodu in ga bo tudi! v 'bodočnosti morala zopet na vzhodu iskati. Na Duna ju nadaljujejo Kraulandov proces in je državni tožilec govoril štiri cele dni. Ta govor državnega tožilca je zelo zanimiv in nakazuje ter odkriva rane, katere že leta- sem hudo obremenjujejo našo notranjo politiko. Jasno je bilo razvidno iz tega, da dogovori' med vladnima strankama spravljajo vso državno upravo na povsem politično ravnino, da taki dogovori med strankam celo nadomeščajo postave in da smatrajo stranke državno premoženje kot svojo strankino lastnino. To so brez dvoma jako neozdravljivi pojavi v naši državi. Važen korak na polju socialnega skrbstva sta vladni stranki napravili s svojim dogovorom dne 12. junija. Po tem sklepu bodo vsi rentnifci, ki prejemajo doklado za prehrano, tekom letošnje jeseni dobili trinajsto mesečno rento im sicer v znesku celotnega mesečnega prejemka. Za 1. januar 1955 je bila za javne nastav-Ijence predvidena povišana doklada, oziroma plača. Po sklepu zadnje sobote pa bodo uradniki ta povišek dobili že 1. oktobra 1954. Tudi družinske doklade bodo s tem dnem nekoliko povišane. Na Koroškem pa je bila brez dvoma največja zanimivost praznik avstrijske pevske zveze. Iz vse države so se zbrali pevci k svojemu festivalu v Celovcu. Že v četrtek so 'prišli prvi gostje tudi' iz Nemčije ih od četrtka naprej so bili pevski koncerti in razna predavanja o nemški pesmi. V soboto zvečer pa se je na tisoče in tisoče pevcev in gledalcev zbralo ob Vrbskem jezeru, kjer so z žarometi in raketami razsvetljevali jezero in okolico. Svečano razsvetljene ladje so prevažale potnike in pevce po jezeru, luna je sijala, zvezde so svetile in vladalo je res praznično razpoloženje. V nedeljo, dne 13. junija, pa je bil v Celovcu veličasten sprevod, katerega so se udeležili pevski zbori iz vseh zveznih dežel, deloma tudi v narodnih nošah, kar je dalo sprevodu prav pestro sliko. Sicer je nosila, vsa prireditev naslov ,,Praznik avstrijske pesmi”, zaradi tega se nam zdi pogrešeno, da nismo slišali ne hrvaške in tudi ne slovenske pesmi, kar daje tudi stališču ..Avstrijske pevske zveze” nekam čuden vtis, ko trdi v svojem pismu, da go ji le „nemško” pesem. Te velike prireditve so se udeležili tudi pevci iz Južnega Tlrola, Holandske in Švice. Take velike pevske prireditve so predvidene za vsaka štiri leta in mesto, katero je imelo zadnjo prireditev postane tudi za ta štiri leta čuvar zvezne pevske zastave. Ta zastava je prišla iz Gradca in ostane do leta 1958 v Celovcu. 13.260 oseb le umrlo v komunističnem Buchemvaldi! Državni podtajnik v zahodnonemškem ministrstvu za splošno nemške zadeve, The-dieck, je pozval Nemce, naj ne sodelujejo na bučhenwa 1 dskeni sestanku pod .pokroviteljstvom mednarodne zveze odporniških borcev, ki -stoji pod komunističnim vodstvom. Kakor poroča zahodnonemški tiskovni urad D. P. A., je državni podtajnik izjavil, da komunisti izrabljajo ta sestanek, da bi se prikazali kot nasprotniki fašističnih metod in čuvarji človečanskih pravic. Res pa Je, je pripomnil, da je umrlo v povojnem komunističnem taborišču v Buchenvvaldu, ki se nahaja v Turingiji, na sovjetskem zasedbenem področju, po letu 1945 — 13.200 ljudi. V Vzhodni Nemčiji je zaprto še vedno 35.000 nedolžnih ljudi samo zaradi svojega političnega prepričanja. Komaj ko bo Nemčija zopet zedinjena v svobodi, je zaključil Thedieck, lahko pride do romanja v Buchentvald' kot demonstracija proti vsaki vrsti- terorja in zatiranja. Župnik Ivan Serajnik koroški rojak, umrl v Kotlah doline solz V soboto, 12. junija, se j preselil v večnost k svojemu Bogu vzoren slovenski duhovnik, koroški rojak, Ivan Serajnik, v starosti 77 let. Pokopan je bil v ponedeljek, 14. junija, v Kotlah. Rojen je bil 20. maja 1877 v Svatnah v Šentjakobski fari pri Serajniku, torej v hiši, kamor se je omožila Miklova Zala in je bil torej direkten potomec Miklove Zale. Novo' mašo je imel 11. avgusta 1901 v St. Jakobu. Služboval je v Črni, na Koprivni, v Timenici, St. Danielu, medtem bil nekaj časa kaplan pri škofu Kahnu, nad 30 let pa je bil župnik v Kotlah, kjer je živel nadvse skromno in le za svoje farane, ki so ga imeli nadvse radi, bil je vsem pravi skrbni oče. Med prvo svetovno vojno je bil pregnan, med drugo zaprt v zavodih v St. ^Vidu, potem pa je živel v samostanu v Stični, dokler se ni mogel zopet vrniti domov. Pa tudi tu je moral veliko pretrpeti. Kako nesebično iln skromno je živel, nam pokaže najibolj, kako je obhajal zlato mašo pred 3 leti. Od ljudi ni hotel nikake slavnosti in nobenega darila razen molitve in sv. obhajila. Ob ti. uri zjutraj je imel zlato mašo, potem pa je šel v gozd, kjer je hotel ,,'biti sam s svojim Bogom”, kot je rekel. Tembolj ga bo sedaj obdaril Bog za zvesto službo Njemu, Cerkvi in narodu in za vse trpljenje in krivice, ki jih je v tej službi vdano .prenašal. ZANIMIVOSTI NOVI ELEKTRONSKI MOŽGANI. - Podjetje International Business Machinc Corporation je izdelalo in prikazalo novo vrsto elektronskih možganov, ki lahko rešijo več kot 10 milijonov računskih operacij na uro. LONDONSKO PRISTANIŠČE V LETU 1953. -V letu, ki sc je končalo 31. marca, so v londonskem pristanišču natovorili oziroma raztovorili 51,414.000 ton blaga proti 49,193.000 tonam v letu 1952 in 44,043.000 tonam v letu 1938. PRVO PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE ZA ZOBOZDRAVNTŠKO OSKRBO. - Pripravljen je bil prvi stvarni načrt za prostovoljno zavarovanje za zobozdravniško oskrbo v Združenih državah. Pristopilo je že 12.000 dentistov in za posamezno zavarovanje je že določena zavarovalna premija v znesku 19,80 dolarja na leto za posameznika, 39,00 dolarjev za moža in ženo in 72 dolarjev povprečno na družino. Oni, ki bodo pristopili k temu načrtu, bodo deležni stalne zobozdravniške oskrbe, čiščenja zob, preiskovanja z roentgenskimi žarki, vseh popravil zobnih mostičkov in umetnega zobovja. NOV KLINIČEN TERMOMETER. - V ameriški vojski bodo verjetno že v kratkem uvedli nov „hitri termometer” za merjenje vročine, ki ne bo samo mnogo hitrejši, ampak tudi mnogo bolj točen kot je sedanji običajni termometer z živim srebrom. To bo prva sprememba v kliničnem toplomeru z živim srebrom, ki je v splošni rabi od leta 1867 dalje. VRTANJE ZOB BREZ BOLEČIN. - Zobozdrav-niški oddelek RAF-a je razvil popolnoma novo metodo vrtanja zob z močnimi mehaničnimi vibracijami na ultrazvočne frekvence. Pri tej metodi vrtanja zob odpadeta običajno trenje in toplota, ki se pri tem razvijata, ter vse s tein zvezane bolečine. ZVIŠANJE PLAČ BRITANSKIM POSLANCEM. Dne 24. maja je britanski parlament z 280 proti 160 glasovom (večina je 114 glasov) izglasoval povečanje plač poslancem za 500 funtov šterlingov letno. To je že tretje povečanje po letu 1911. Povišanje pa ne bo stopilo takoj v veljavo, ker bo morala vlada predložiti parlamentu tozadevni zakonski osnutek o povečanju državnih izdatkov, kar bo zneslo približno 300.000 funtov šterlingov letno (kakih 25 milijonov šilingov.). IZKORIŠČANJE VETRA. — Svetovna meteorološka organizacija, ki je ena izmed strokovnih ustanov Združenih narodov, preučuje izkoriščanje energije vetra, za proizvajanje električne sile na področjih, kjer primanjkuje električnih central. Zanimive številke 35 MILIJONOV DOLARJEV ZA KOREJO UN-urad za zopetno zgradbo Koreje je do sedaj dobavil Koreji več kot 372.000 ton surovega materiala v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Druge pošiljke, v znesku 15 milijonov dolarjev, so pa že na potu v Korejo. 450.000 AMERIKANCEV V EVROPI Letos bo obiskalo Evropo še čez 450.000 ameriških potnikov. Kakor so izračunali bodo za to porabili: 303 milijone dolarjev. 13.500 EVROPEJCEV PREKO MORJA Kakor poroča mednarodni odbor za izseljevanje, se je meseca maja izselilo 13.560 Evropejcev ipreko morja. To je baje najvišja številka odkar obstoja ta odbor za izseljevanje. Od L januarja 1954 so omogočili 54.372 Evropejcem izselitev in od februarja 1952 pa 220.000. Pretežni del izseljencev meseca maja je šel v Avstralijo, Kanado, Argentinijo in Brazilijo. Največ izseljencev pa je šlo iz Italije, Nemčije, Grčije, Avstrije, Nizozemske in Trsta. KATASTROFALNA POPLAVA V CELJSKI OKOLICI V noči otl 4. na 5. junij so prebivalce Celja in okoliških krajev zdramile sirene, ki so naznanjale, da se mestu bliža velika nevarnost. Severno od Celja so se utrgali trije oblaki, ki so v trenutku napolnili 'kotline z ogromnimi množinami vode, ki je drla proti Celju in v kratkih urah povzročila nepopisno opustošenje. Električna luč je ugasnila, votla pa je zalila mesto in stala ponekod do 2 metra visoko. Divjanje vodnih mas ob strugah Savinje in Voglajne je bilo strašno. Odneslo je 7 mostov, med njimi tudi železni most, ki votli iz mesta proti Teharjem. Okrog 1000 stanovanj v mestu je po-škodovanih. Deset človeških žrtev je zahtevala grozna elementarna nesreča. Največjo škodo je utrpela celjska industrija, ki jo bo po večini treba razdreti in stroje na novo postaviti. V reševalne akcije so takoj stopile gasilske, vojaške in druge enote. Iz vseh krajev Slovenije so organizirali pomoč prizadetemu področju. Ne kloni v nesreči! Franc Piizzaro, osvoji tel j Peruja, je na ipoti tja doživel veliko ipreiakušnjo. Skoraj vise .moštvo, se mu je uprlo in zahtevalo, da se vrnejo. Tedaj je Pizzaro stopil naprej, začrtal na tla črto in rekel: „Severno od te črte vas čaka lagodno življenje ali pa težka sodba brez slave; južno od nje pa vas čaka težka borba in če zmagamo — vas čakajo: bogastvo, moč in slava. Toreji, izbirajte!” Skoraj vsi so ostali na severni strani, le dvanajst jih je stopilo na južno stran k Pizzam. In ta znamenita trinajst-storica je morala skozi velike borbe, a je dosegla svoj cilj, iker se teh borb ni ustrašila in bežala pred njimi. * Kakršnakoli nesreča te doleti, nikoli ne bloml glave. Nekatere ljudi res pogosto obiskujejo nesreče, pravimo, da so rojeni pod ..nesrečno zvezdo.” Vendar, če si tudi ti med njimi, ne vdaj se. Delaj in vzdrži! V življenju imajo največ uspehov tisti, ki vedre duše in nasmejanih lic vršijo svoje dolžnosti, ki v urejenih razmerah mirno delajo, nesrečo pa moško prenesejo po reku rimskega pesnika: V sreči se ne prevzemi, v nesreči se ne uniči! Če v življenju storiš kaj napalk nehote ali hote, naj- te to ne potre. Ne misli na preteklost, kajti kar je bilo ne moreš predrugačiti. Tvoji sta sedanjost in bodočnost, v katerih lahko popraviš, kar si storil napak v preteklosti. Nesrečni pa so tisti, ki nočejo popraviti svoje preteklosti in grmadijo greh na greh. # j ulij Cezar je pristal z brodom v Afriki. Odločil se je, da se izkrca z drugimi'. V istem hipu, ko stopi iz brada se spotakne in pade na zemljo. Njegovi praznoverni spremljevalci so se ustrašili, kaj naj to pomeni. On pa se je sijajno znašel. Razširil je roke in z močnim glasom zaklical: „Ob-jemam te, Afrika!” Ta klic so z navdušenjem sprejeli vsi. Tako je Cezar v zadregi Skoval klic, ki ga je dovedel do uspeha. Borbe in težave niso zlo, ampak viri za junaške kreposti. Če ne bi bilo skušnjav, ne bi bilo kreposti, če ne bi bilo vztrajnosti, ne hi bilo zmag. Kdor se bori, postaja močnejši. Dante je pisal svoje veliko delo „Divina Comedia” v pregnanstvu, Schiller je svoje najbolj znane drame napisal na bolniški postelji. Mozart je dokončal svoj „Requiem” v težki bolezni. Ne bi bilo dobro za človeka, če bi mu uspelo vse, česar se loti. Neuspeh nas uči ponižnosti, a stalni uspehi omamljajo človeka. Ni zadovoljen tisti, ki živi v stalnem blagostanju. Jfa/ocfa/ venec na frcob {unaica Preč. g. Janezu Starcu, ki je umrl 2. maja 1953 na Koroškem v spomin (7. nadaljevanje) Janez, vrnil si se iz pregnanstva v domovino, s toliko ljubeznijo im zvestobo opevano, zaradi dobrote in pravičnosti slavljeno! Ko so Te krivični mogotci obsodili in izgnali, si bil pogorelec, ki reši vsaj) nekaj svojega imetja. Ko pa si, se vračal, si bolj sliči.1 potapljajočemu se, ki je le še golo življenje rešil na skalno obalo. Vse Tvoje preostalo imetje so uničili vojni dogodlki okrog Dunaja. Prišel si na Koroško s pol praznim nahrbtnikom ... Za povratek naših preseljenih družin, vojakov in jetnikov smo bili obhajali slovesne zahvalne .božje službe. Talko si imel tudi li svojo zahvalno nedeljo v Hodišah in iskrena čustva hvaležnosti do Boga ter zaupanje v višjo pravičnost so valovila v Tvojem preizkušenem srcu. Saj si nosil pri sebi dvoje pisem, pozdrav ob povratku in obljubo, da li je izpolnjena v mrzli tujini negovana in tadažljiva želja po osiroteli častitljivi župniji na Otoku. Mnogi iščejo zadoščenja v časteh, odlikovanjih, poviša-njih, T. i si gledal v enem izmed najtežavnejših dušnopastirskih delokrogov svoje zadoščenje. Poznavalci razmer Te nismo razumeli in smo Te pomilovali'... Medtem Tvoji stari strupeni nasprotniki niso mirovali; intrigantsko natolcevanje, to najbolji nevarno orožje, zoper katero ni samoobrambe niti v mirnih časih, je bilo tembolj, zmagovito v razburkani prvi povojni dobi. In tako si v Celovcu zvedel: Ni merodajna osebna želja, ne višja obljuba. Nemudoma moraš nastopiti župnijo St. Lenart pri Sedmih studencih, ki Ti po cerkvenem pravu edina pripada ... Vem, da je bilo 'hudo pri srcu častitljivemu očetovskemu postaranemu dostojanstveniku, ki Ti mladuio in proweto H Jr Pomemben kulturni dogodek: Obisk ljubljanskega Skladatelj Sutermeistcr, katerega »Romeo in Julijo” smo videli v Celovcu, pa je napisal delo, ki je po svoji moderni osnovi, to je zlitju v celoto vsega, kar je značilnega za opero: notranje dogajanje oseb, izraženo z glasbo, kretnjo in mimiko, značilen in povsem uspel poizkus pridobiti že dokaj preživeli stari operni obliki novega zanosa na novi poti. Sutermeistcr je eden najmlajših evropskih skladateljev, star 44 let, globok poznavalec sedanje zagate v evropskem umetniškem ustvarjanju in — kar je nedvomno posledica težkih ran, katere je vsled vojska utrpela tudi glasbena umetnost: je tenkočuten, kot je današnji človek in ne polaga kaj mnogo na formalnosti, čeprav ostaja v okviru. Njegova glasba je izredno posrečena, deloma namerna sorodnost nemške programske in francoske impresionistične nastrojenosti. Kot učenec francoskih mojstrov Ravela in Dcbussyja, dveh skladateljev, ki sta se iz slutenj pred velikimi katastrofami človeštva (svetovnih vojn) zatekla k zgolj tonskemu izražanju najbolj prirodnega: čustva, barve in ritma, — je krenil v svojo ustvarjalno pot, ki nosi v sebi vse značilnosti logičnega razvoja bodoče operne umetnosti. Njegova opera »Romeo in Julija” je velik korak do nekakšne asimilacije opere v batet, iz okorelo statičnega v dinamično pogojenega. Bolj po domače povedano: prizori na odru se vrste drug za drugim brez velikih odmorov. Glasba, tekst in dejanje stremi po osredotočenju, končnem izrazu in višku. Občinstvo naj zato sledi do konca. Ne gre več za družabne gledališke prireditve, temveč za užitek čiste umetnosti. Prav je tako in drugače ne more biti. Čas je kratek in tisti, ki tudi za umetnost potrebujejo preveč časa, si naj ga skrajšajo, da bodo mogli več doživeti, ker je pač tudi tukaj čas zlato... Sutermeisterjeva opera pa je kljub tem nenavadnim odlikam doživela v Celovcu velik uspeh. Seveda gre to na račun prvovrstnega pevskega materiala ljubljanskih pevcev, sijajne režije in v veliki meri zares »evropske” glasbe velikega skladatelja. Sijajna glasbena šola, najlepši barvno-ritmični odtenek na deblu impozantne, toda že dolgo sterilne šole evropske opere, ki je s tem našla verjetno svojo renesanso. Opera »Romeo in Julija” s svojo klasično temo, dopolnjena z modernim glasbenim in odrskim prijemom, je celota, sinteza preteklosti in sedanjosti. Čarobne melodije se dvigajo iz orkestra. Govore najprej o sovraštvu, v katerem naj se pozneje porodi velika ljubezen, ko bo pozneje žrtev njegova. — »Ljubezni cvet, v sovraštvu porojen — o zla usoda, da sera njega vzljubila...” Tako poje Julija, potem ko je zvedela, kdo je njen dragi. Zločin je, kar je storila. Zaljubila se je v mladeniča, čigar oče je sovražnik njenega očeta. Toda ljubezen je večja. Pater Lorenzo ju skrivno poroči. Toda slovo je neizbežno: »Prišel je dan in ura ločitve, zunaj je dan, a v duši je noč”. — Slutnja se je uresničila. Julijin oče hoče pod grožnjo izobčenja prisiliti svojo hčer, da bi poročila bogatega plemiča, katerega je on izbral. Obupani Juliji priskoči na po- jte moral sporočiti ta sklep višje oblasti; Tvoje razbolelo srce pa je zagrnil temen val razočaranja!... Tisti- večer sem Te obiskal na 'kmetsiki domačiji, Tvojih sorodnikov, pri Lindlno-vih ob Hodiškem jezeru. Tihi so bili domači v družinsiki sobi. Nemega sem Te našel v Tvoji' sobi, potrtega, več —- strtega! Tako strte sotrpine sem bil srečaval le v ječi... Moje 'tolažilne ibesede so se izgubljale nekam v praznino sobe, odprtega okna, viharnega jezera... , Zjutraj, si prišel maševat. j^Ienda Te nikdar nisem videl v taki častitljivi veličini db oltarju božjem. Pomiril si se, premagal morda zadnja težko preizkušnjo življenja, premagal samega sebe in tako osvobodil junaka! Ljudsko izročilo pripoveduje, da so v pradavnini iz Loč, iz Štebna, z Bmce, od St. Lenarta pokopavali mrliče na Otoku. Ti si z Otoka odnesel v svojem srcu zakopane strte nad'e. A čudež božji se je zgodil v St. Lenartu! Strte nade so bujno pognale v blagoslov Tebi in Tvojim vdanim vernikom. To vam je izprosila Naša ljuba Gospa pri Sedmih studencih, ranjena s sedmerimi meči, Mati sedmerih žalosti, Tolažnica žalostnih, Kraljica mučencev-junakov. Na tej- svoji zadnji dusnopastirslki postaji si bil deležen še največ hvaležnosti in duhovne radostil Tu je odpadlo preoeji kapljic od zvrhanega keliha Tvojega trpljenja. Tu si postal žrtev svoje vestne odgovornosti, svoje poklicne dolžnosti. Ta žrtev je najvišja čast in hvala! Tam na Zilji Te H od Sani nismo pozabili ... Cerkveni pevci, pomočniki, prijatelji smo poromali preko Zakamna, Kaplje, Podgoriji, Loč k Naši ljubi Gospe. Tiste prelepo zapete šmarnice v romarski cerkvi in domača gostoljubnost v Tvojem župnišču nam ostanejo neizbrisno v hvaležnem spominu ... (Nadaljevanje) opernega gledališča moč pater Lorenzo, ki ji da uspavalni napoj. Po pogrebu se bo Julija zbudila. Vsi so mislih, da je mrtva. Tudi Romeo je izvedel in hoče svojo Julijo vsaj mrtvo še enkrat videti. V grobnici je njen obraz kot živ, toda Romeo meni, da je mrtva in si zabode nož v srce, da pojde za njo na pot, na dolgo, skrivnostno pot. Strahotno tišino v grobnici sekajo rezki zvoki trobent, ki oznanjajo sovražne ulične izgrede med pristaši obeh družin. Zdaj sc Julija prebudi in zagleda mesto patra Lorenza svojega Romea mrtvega ob njenem sarkofagu. Tokrat ni nikogar in ni sile, ki bi mogla njen obup potolažiti. Presunljiva, toda mirna kot veličastvo bližajoče se smrti je njena poslednja arija. Kot prestrašene misli, tipajoče po skrivnostnem neznanem jo spremljajo kantilene smrti iz orkestra. Z uprizoritvijo »Romea in Julije” je ljubljanska opera dosegla še večji uspeh kot lani z »Rusaiko”. Uprizoritev je bila sijajna celota, kjer se je popolni skladnosti pevcev in orkestra pridružila tudi scena. Ta je bila stilizirana v toliko, da z nepotrebnimi zunanjimi efekti ni odvračala poslušalcev od notranjega bistva tragedije, od herojske borbe dveh mladih src za srečo. Julijo je pela nam že poznana Vilma Bukovčeva. Njen kot biser čist in čustven sopran je bil krona uprizoritve. M. Brajnik je bil kot Romeo nadvse simpatičen z lepim polnim tenorjem in v skladni distanci s pevsko partijo Julije, ki je po Sutermeisterjevi zamisli glavna nosilka njegovega glasbenega dela. Ljubljanski operni ensemble je spet dokazal svoje vrline, ki ga dvigajo tudi nad mnoga močnejša evropska operna gledališča: je našel svojevrsten izraz v tem, da so njegove uprizoritve dovršena umetniška celota, so uspeh neumornega in nesebičnega prizadevanja vseh sodelujočih, ki se zavedajo, da predstavljajo najvišjo živo umetniško ustanovo slovenskega naroda. Njegove uprizoritve so dovršena celota glasov, zvokov, oseb in figur, igre svetlobe in sence. Na binkoštni ponedeljek dopoldne je bila za izbranim koncertnim sporedom koroških narodnih pesmi, katere je pel moški zbor pod vodstvom pevovodje in skladatelja Pavla Kernjaka, uprizorjena opera »Seviljski brivec” italijanskega skladatelja Rossinija. Malo je komičnih oper stare šole, ki bi bile bolj priljubljene. Prvi tekst v obliki veseloigre je za to snov napisal francoski priložnostni humoristični pisatelj Bcaumarchais. Njegove kratke veseloigre, katere je pisal bolj sebi in ožji družbi v zabavo, pa so nudile dobrodošlo snov in podlago mnogim več ali manj znanim skladateljem ali komediografom. Naš Linhartov »Matiček se ženi” je adoptiran otrok Beaumarchais-jeve ideje, Mozartova »Figarova svatba” prav tako in »Seviljski brivec” Rossinija prav tako. Gostovanje s to opero je bilo zato kar primerno in se je končalo z lepim uspehom. »Seviljski brivec” je tudi zelo hvaležna opera, ki nudi pevcem in igralcem vso možnost razvitka, je odrsko delo, ki bo zamoglo še desetletja ohraniti svojo privlačnost, ker ni problematično in je glasba na solidnih stebrih umetniško izgrajenih narodnih melodij. Ljubljanski gostje so kot lani z »Gorenjskim slavčkom” tudi letos s »Seviljskim brivcem” zanesli veliko navdušenje med gledalce. Skoraj ni potrebno omeniti, da je bila umetniška izvedba brezhibna. Tu je bila Nada Vidmarjeva kot Rozina pevka visokega razreda. Vidmarjeva je v ostalem postala ljubljenka celovškega občinstva s svojimi gostovanji v »Traviati”. Baletni večer v ponedeljek je do zadnjega kotička pohii dvorani pokazal tri po glasbi in motivi-stiki različna dela. Že vnaprej je povedati, da je Delibes-ov balet »Coppelia” našel največ priznanja in razumevanja pri občinstvu. To delo spada med najboljše ustvaritve francoske baletne umetnosti, ki je bila vse do konca prejšnjega stoletja daleč vodilna v Evropi (razen ruskega baleta) in je to tunetniško šolo nemega izražanja v gibnosti in glasbi posredovala svojun sosedom, kateri so jo kasneje dohiteli in deloma prehiteli. Danes je francoska baletna umetnost spet na visoki stopnji, ker je našla nove izrazne poti. Skoraj 100 let staremu baletu so zato Ljubljančani postavili kot protiutež moderni balet »Amazonke”. Razumljivo je, da je razlika v tematiki še bolj kot v glasbi velika in je del občinstva ob »Amazonkah” dal svoje priznanje predvsem veliki plesni virtuoznosti in fizični zmogljivosti nastopajočih plesalcev. »Coppelije” predvsem drugi del pa je bil natančno po okusu: izvrstna scenska slika plešočih živih bitij krvi in temperamenta ter /.mehaniziranih lutk, parodij in človeka, katere si je tam ustvaril, kot da bi sam sebi več ne zadostoval. Dr. Coppeliusa kot ustvaritclja teh lutk je pretentala živa radovednost večne zmagovite ljubezni in to v srčkani tra-gično-komični zgodbici po fantaziji evropskega leposlovca preteklega stoletja. Gotovčev »Simfonični kolo” je zaključil baletni večer. Rajajoča mladost, živa poezija zdrave lepote ob ritmu in melodiji narodne duše je triumfirala. Nadvse zadovoljno občinstvo pa sc je s ploskanjem poslavljalo od ljubih znancev, velikih umetnikov in si želelo jih spet kmalu pozdraviti. Gostovanja ljubljanskega opernega gledališča so namreč postala že nadvse pomemben, splošno zaže-Ijen kulturni dogodek ne samo za koroške Slovence, temveč za vse, ki ljubijo lepo umetnost, ki osvaja srca in druži. Nastopi baleta predvsem so največja privlačnost za celovško gledališko občinstvo, katerega bo nedvomno tudi v bodoče Ljubljana presenetila morda s katerim enotnim, celovečernim sporedom, kakršna sta bila »Ohridska legenda” in »Vrag na vasi”. NAROD BREZ NARODNOSTI JE KAKOR TELO BREZ KOSTI MLADINA PIŠE: Ko sem prvič užalil mafer Bilo mi je šest oili sedem let. Hodil sem v drugi razred ljudske 'šole. Nekega večera sem se vračal žalosten in ,potrt prati domu, iker so se sošolci norčevali iiz mene. Bil sem namreč prvi v razredu in to jim ni bilo všeč. Pravili so mi, da sem velik „gulež”. Prešibek sem bil, da bil se tepel z njimi, žaro sem zajokal in odšel. Ko sem prišel domov, je bila večerja že pripravljena. Vsi so sedeli za mizo, ie mater sem srečal med vrati. S skrbjo me je pogledala, ko je videla moj objokani obraz. Prijela me je za> roko in me vprašala, kaj, se mi je zgodilo. Nisem jo pogledal, ampak sem surovo odrinil njeno roko im šel dalje. Dobra sem čutil, da je mati začudena in žalostna Obstala in gledala za menoj. V ušesih mi je še zvenel njen zaskrbljeni glas. 'Poda bil sem trmast in se nisem ozrl. šel sem in sedel za mizo. Tudi očetu ni ostala skrita moja molčečnost in potrtost. Dobro je tudi vedel, da nisem materi odgovoril. Zdaj, me je vprašal še on, kaj mi je. Tudi njemu nisem odgovoril. Ponovil je vprašanje, jaz pa sem o-stal trmast. Oče, ki ni poznal takih muhah vosti, je vstal in me v trenutku dvignili s stola. Čakal sem udarcev. Takrat pa je IpnistopJla mati k očetu, ga prijela za roko in prosila: »Saj- Ibo priden. Ne tepi gal” Mati je vedela, da oče udari zares, kadar udari. Nisem bil tepen. A ves popoldan sem bil zamišljen in potrt. Nekaj težkega je ležalo na moji duši. Kadar sem zapazil mater, mi je srce začelo močneje utripati. Vedel sem, da |bi moral stopiti k njej in jo prositi odpuščanja. A nisem se ji približal in nisem jo prosil. Treba je bilo iti sipat. Vsak večer mi je pripravila postelj, mati in me pokrižala, preden sem zasipal. Ta večer je ni bilo k meni v sobo. Materino delo je opravila sestra. Legel sem in požiral debele solze. Noč je bite vedno temnejša, jaz pa nisem mogel zatisniti oči. Ležal sem z razprtimi, očmi in strmel v temo. Bilo je že pozno. Tiho sem vstal in šel proti mamini spalnici. Čakal sem pred’ njenimi vrati. Oče je sipal, razločno sem slišal njegovo dihanje. Tiho sem odprl vrata in stekel k mamim postelji. Tudi ona ni spala. »Odpusti mi, mama”, sem s težavo spregovoril. Objete me je in .poljubila, čutil sem njene solze na svojem licu. Prav nič ne vem, kdaj sem potem zaspal. PODJUNSKI PEVSKI ZBORI, POZORI Organisti, pevovodje, pevci in pevke iz Podjune ste vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. junija, ob 3. uri popoldne v gostilni Rutar v Žitari vasi! Na sporedu je: 1. ustanovitev skupnega podjunskega pevskega zbora, 2. določitev pesmi za skupen nastop, 3. pevska vaja in slučajnosti. S seboj prinesite Aljaževe pesmarice, ki jih je izdate Družba sv. Mohorja. Za pripravljalni odbor: Hajnžlč Mirko, organist, Reberca KJE BODO ŠE LETOS BIRME? 5. julija šmartin na Dholci 7. julija Djekše 26. septemlbra Podljubelj, 27. septembra Gozdamje Poleg tega so birme še v mnogih župnijah v nemškem delu škofije. MATERINA USODA Mati, ki te je rodila, rodila te je v ljubezni. Svoje življenje delila je s tabo v uri bolestni. Skrbno ob tebi je stala, če jokal v noči si temni. Vedno se zate je bala, ker vse si ji bil ti na zemlji. Prva beseda je »mama”, ki znal si jo v jutru življenja! Zopet si klical le: »Mama, oj mama!” v boju trpljenja.---- Solze je grenke jokala, ko nisi jo hotel poznati, mame, ker revna je stala pri tvoji gospodi bogati. Raje poslušaš bogate, pred njo pa, kar moreš, tajiš. Več kot pa mati so zate, le z njimi glasno se smejiš!- Solze zdaj grenke pretakaš, ker mati je tvoja zaspala. Morda ob grobu še čakaš in prosiš, da m a m a bi vstala! Francč Božič Cas in način košnje ter sušenje sena Ko so trave in detelje na pol v cvetju, je najboljši čas košnje. Seveda pri tem v glavnem odloča lepo, vreme in razumevanje kmetagospodarja za zgodnjo košnjo. V tem čaisu je v rastlini največ lahko prebavnih hranilnih snovi in vitaminov. V splošnem pa čakamo, da vsa trava cvete in dozori. Pokošena je res nekoliko Ibolji hitro suha. Iker je bolj zrela, oziroma manj sočna. Hranilne snovi, ki jih je sedaj, največ v semenu pri sušenju ostanejo- na travniku. Z zgodnjo košnjo uničimo veliko- plevela. Na njegovem mestu pa se razrastejo trave. Večkrat kosimo, ibolji so goste trave in več hranilnih snovi, posebno beljakovin je v krmi. Ker je lažje prebavljiva, živini neprimerno več koristi kot -zrelo seno, ki je včasih ko-m-aj malo več vredno kot dobra ovsena -slama. — Pri zgodnji košnji sena dolbimo res nekoliko- manj krme, a je po S KOLESI V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri NIEMIEZ & RIEPL ' popravijalnica in nadomestni deli VELIKOVEC - VOLKERMARKT tem otava -toliko holj- gosta in še tretja kosaj n, otavi-č pride prav za -sveže k-rmij-enje ali za v silos. Način košnje Da ohranimo travno rulšo, j-e najbolje kositi srednje visoko. Ni prav, kjer s kosami prav v živo zarežejo v travno- ru-šo. Kj-er italkoj- po košnji travnik polijej-o z gnojnico in pobranajo, se tr-a-ve res dobro obraste-jo. Če j e -suša, se trave prav težko obrastejo m zagostijo. Zlasti -tam, -kjer je plitva zemlja, so po taki košnji travniki kakor ,požgani. Pri -Košnji s ko-silnimi stroji ostane travna ruša nepokvarjena. S kosilnicami navadno kosimo bolj visoko ali vsaj ne v živo v korenine trav. Po taki -košnji so- travniki zopet kmalu zeleni; -saj trave nemoteno rastejo naprej,. Korenine ostanejo v senci in, če pognojimo- z gnojnico in pobranamo, -bo novi pridelek ves trud bogato plačal. Isto velja tudi- za košnje detelj, in še bolj, ker so tudi zelo občutljive in prav hvaležne za vsako obdelovanje -ter gnojenje po košnji. Detelje navadno dajo še eno -košnjo več. Zato je prav, da zemlji vrnemo vsaj del hranilnih snovi, ki smo jih s pridelkom spravili na senik. Sušenje Najboljšo krmo dobimo, če je danes pokošena in j-ut-ri že spravljena na senik. Krma, ki leži na travniku in jo pere dež, že v nekaj- dneh izgubi življenjsko važne vitamine in skoraj vse hranilne snovi. Nekoliko manjša je izguba hranilnih snovi, a-ko ostane krma v redeh. V današnjih časih navadno sušimo na ostreh, ki imajo različno obliko in velikost. Na teh se krma res prav lqpo posuši. Nekateri trdijo, da je boljše dati na ostrvi nekoliko /vrnjeno krmo, a -v novejših časih so nekateri mnenja, da se sveže nakošena krma, ki jo nadevamo na močno napeto žico, v nekaji dneh popolnoma posuši. Na nekaj metrov dolgo ostrv, ki ima tri do štiri žice drugo nad -drugo, se spravi res precej krme. Nekaj let že delamo poizkuse z raznimi -vrstami ostrv, je več novejših vrst, -ki jih napredni gospodarji priporočajo. Pa moram priznati, da so vse dobre in naše „stare rogovile” -bomo kljub novejšim pri hiši uporabljali. Seveda, če je slabo vreme, traja sušenje toliko časa, dokler se vreme ne uredi. Medtem na zunaj res manjši procent krme obledi in izgubi hranilne snovi, a pod to plastjo je -krma lepo suha im -zelena. Ta način sušenja je zlasti važen za detelje, ki Ibi jih nikdar ne smeli sušiti na ,grabljah”, Ker se suhi lis|ti sproti oddrobijo in ravno v njih je največ hranilnih snovi. Na Gorenjskem smo -videli, da trave in detelje sušijo v -tako imenovanih kozolcih. Pokošeno deteljo in travo samo enkrat obrnejo-, da dobro zvene in takoj, naložijo na vozove ter zdevajp na late kozolca, če je bolj- suha, jo dajo nekoliko več na late. Vedno pa tako, da jo veter lahko dobro prepiha. Ker je po-d streho-, je v nekaj dneh suha in zgodaj zjutraj- jo -spravljajo na vor zave ter zbašejo na senik. Pri tem načinu sušenja ostanejo v suhi krmi vse hranilne -snovi in vitamini. Drugod smo videli, da-proti večeru dajo, seno ali otavo v -velike (Kupe. Tu se čez noč nekoliko segreje, pri čemer nastane nekako zorenje ali lermen-tacij-a. Drugi -dan krmo raztrosijo in posušijo. Pri tem delu je treha precej; delovnih moči, a seno ostane lepo zeleno- in je tudi zato ker se je v k-upu segrelo, nekoliko prej siuhoi. Precej suho seno v kupu ostane lahko več dni ali celo ves teden, ne da -bi se pokvarilo, četudi je deževno vreme. V krajih, kj,er so močni vetrovi- je s sušenjem res malo dela. Tudi ni treba, da bi -bila krma popolnoma suha, ker se še pod streho suši -in dobro prepiha. Kjer tega ni, mora biti krma -dobro suha ali jo vsaj nekoliko- -posipajmo s soljo, ki vlago nase vleče in istočasno krmo koncentrira — ohrani pred plesn-obo. Na lesnem trgu Tekom -prvih mesecev tega leta se je vršil hud boj v Avstriji za cene papirja. Industrija papirja je -dvignila cene za 20 do 25 odstotkov. Ta industrija j-e tako močno povezana v svojem kartelu, da j-e povišanje cen izsilila. Ravno v tej -industriji pa so 'investirali ogromno ERP denarja. Ta ameriški denar je imel prvotno nalogo, da -pomaga modernizirati -podjetja, ki naj- bi z modernimil stroji pri istih siirovinah -producirale več kakor preje. Te velike denarne -investicije v industriji za papir pa so pri nas spremenile prilike na trgu lesa. V času od 1920 do 1937 j,e industrija -za papir potrebni les -dobivala od -žag kot ta-kozvan-t les (Sch-leifholz). Torej so v -papir predelovali več ali manj odpadke na žagah. Danes -pa je položaj; popolnoma spremenjen. Industrija paipirja kupuje danes les direktno pri -lastniku in tako romajo seve tudi hlodi -v papir, česar prej. nismo poznali. Talko se tem potom odtegnejo lesni -industriji, to je žagam, dragoceni blodi. Lesni trgovci- pa se poskušajo tej močni 'konkurenci ogniti na ta način, da tanjši les o|bsekujejo v stavbeni les. Sedaj; pa vlada močno zabranj-uj,e izvoz stavbenega lesa, kar seve hudo pritiska na lesne 'trgovce, -ki imajo razmerno velike zaloge stavbenega lesa in ga ne morejo spraviti v denar. Razume -pa se, da razmere na trgu- v Italiji, Sprednji Aziji in Egiptu ne bodo vedno talko ugodne, kakor so danes. Ne -smemo- prezreti, da prihaja danes zopet na ta trg močno tudi Jugoslavija, kar pomeni za koroški oziroma za avstrijski les hudo konkurenco. Pri vsem je zanimivo, da najde industrija papirja zaščito vlade in je njen vpliv tako velik, da diktira cene vsemu avstrijskemu gospodarstvu v kolikor je navezano na -papir. IZVOZ LESA Lani so v mesecu aprilu izvozili 224.000, letos pa 292.000 kubičnih metrov lesa. Izvoz v prvih štirih mesecih je lani znašal 711.000, letos pa 930.000 kubičnih metrov. Najvažnejši odjemalci avstrijskega lesa so: Italija, Zahodna Nemčija in Holandska. Madžarska, Anglija, Francija in Grčija so bile letos skoraj v enaki meri na uvozu avstrijskega lesa udeležene. PORAST AMERIŠKEGA UVOZA ČAJA Ameriški uvoz čaja je bil v prvih štirih mesecih -tega leta za 27 odst. višji kot v istem razdobju lani. Med državami izvoznicami čaja v Združene države je zasedla prvo mesto, ki ga je doslej imel Cejlon, Indija, katere izvoz se je -povečal za 26,6 odst.; cejlonske pošiljke so se povečale za 5,7 odst., naj večji porast v izvozu čaja, ki je znašal 68,6 odst., pa je zabeležila Indonezija. UGOTAVLJANJE KRVI V ŽELODCU INSEKTOV V britanskih kolonijah deluje posebna organizacija, katere naloga je ugotavljanje krvi v želodcu insektov, za katere sumijo, da -prenašajo nalezljive bolezni, kot malarijo, močvirno mrzlico in podobne. Z odvzeto krvjo prepoje pivnik; ko se posuši ga pošljejo v London centralnemu laboratoriju Listerjevega zavoda, kjer so v zadnjih letih organizirali edinstveno zbirko krvnih serumov raznih vrst živali. Na podlagi teh serumov je mogoče ugotoviti kateri živali pripada 'krvni vzorec, kadar o tem niso popolnoma gotovi. Po tem sistemu so leta 1952 analizirali kri iz želodca vdč 5000 insektov, ki so jih ujeli v 'tropskih krajih na raznih celinah. Našim gospodinjam Mati — učiteljica Naj-plemen-itejši naravni vzgojni -pripo-m-o-ček je poučevanje. Z vaj-o se še celo pri živali -kaj doseže, tudi po-snemati znajo -brezumna bitj-a, za nauke je pa dovzeten samo 'človek, ko se mu razjasni um. Zlasti so nauki staršev za otroka -velikega pomena. Materin nauk je mladini jutranja -zarja. Kar dobra mati v mlado- srce zasadi, ne usahne vse žive dni. Vendar se dobe starši, -ki n-imajo od poučevanja pravih uspehov. Pritožujejo se: Pri enemu ušesu noter, pri -drugemu ven. Takim -podamo nekaj navodil, kako naj, ravnajo, k-o učijo -otroke. Podaj- nauk ob ugodni priliki! Takrat otrdku nauk lahko -bolj pojasniš -in globlje vtisneš. In koliko je tak-ih ipril-ilk, ko je Otroško srce kakor razrahljano za dober nauk! Posebno so koristni izredni dogodki: prva spoved, -prvo- -sv. obhajilo, huda nesreča, težka bolezen, -veliko hudodelstvo, da po-lože starši dobro seme v otroško dušo. Krištof Šmid, znani pisatelj-, -pripoveduje, da j-e vrgel nekoč neki deček njegovemu bratu 'kamen v glavo, da je bil brat ves krvav. Brž sta tekla z bratom k očetu in zahtevala, na j gre oče k sosedovim, da hudohneža kaznujejo. Oče ju je pa poučil: »Sosedovi so revmi, imajo- veliko otrok in še mater bolno. Ne smemo- hudo- povračati s hudim.” Pa je dal ranjencu nekaj denarj-a, naj- ga nese sosedovim, o kamnu pa naj nič ne omeni. Krištof Šmid pravi: „Za vedno se mi j-e -vtisnili ta nauk.” Včasih -pride otroku pred oči ali na uho kaj .pohuj-šljivega, grešnega: -pijan človek, grda slika, nespodobno govorjenje, glas o kaki tatvini, poboju. Zavaruj otroka ob tar kil priliki z dobrim naukom! Nedolžna otroška duša je takrat vsa polna strahu in studa do hudobije in sprejme dober nauk resnobno in hvaležno. Nikar pa ne sili v otroka z nauki, če je zaspan, utrujen ali bolan. Tudi v kakem hrupu -otroka -ne .poučuj! V -tihoti deluje Sveti Duh. Zlasti nedeljski popoldnevi-, če je mati sama z otrok-om doma, so kakor nalašč za -sveto setev. Ne rečemo, da samo za -po-uk v kršlčanških resnicah; vse naj pride polagoma na vrsto, kjer je potreben otrok pouka. Kako nepozabne bodo -otroku take ure, če se še -tudi oče poniža do otrok in jim daje nauke za življenje! Le .predolgo naj to poučevanje ne trpi. Vesel naj bo otrok pouka, ne pa da bi se ga -bal. Ne ravnajo prav 'tisti starši, ki prete otroku s poukom, ako ne bo priden. Seveda j-e pa treba veliko potrpljenja in ljubezni, da se pouk poda prikupno. Potem tudi seme vzkali. Kar iz ljubezni zraste, ima obstanek. Kar se pa v burji vseje, veter odnese. Z zmerjanjem -in pretepanjem nihče ne -pospeši pouka. Res je utrudljivo plitvemu o-troškemu umu razkladati reči, ki jih doume -komaj po svoje in vedno ljubeznivo odgovarjati na otrokova, dostikrat celo nespametna vprašanja, toda požrtvovalnost staršev prenese še dokaj- večji trud kot je ta. Moja ljuba mati, gospa Luise Grofi posestnica v Beli — Bati Vellach nas je danes po kratki, težki bolezni sprevidena s sv. zakramenti v 78. letu življenja za vedno zapustila. Našo ljubo umrlo smo v sredo dne 1(5. junija ob 10. uri spremili iz kapele v Beli na pokopališče Marije v Trnju v Železni Kapli k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica je bila brana pred položitvijo k večnemu počitku v cerkvi Marije v Trnju v Železni Kapli. Bela — Bad Vellach, 16. junija 1954. V globoki žalosti Dr. Josef Grofi v imenu vseh sorodnikov. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (71. nadaljevanje.) Zadnjega sina, Martina, imam v vojski v Bosni — njegovo življenje je na niti — pa konj Belček — gospod knez se gotovo spominjate ...” „Ta, ki ga je pri Strežeticah jahal Vin-dišgrec?” „Da, -ta. — S tem sem se sešel ob njegovi smrti.” In Cimbura je na drobno pripovedoval 'čudovito usodo ljubega žrebčka — »toda, gospod knez, oprostite, da vedno samo o sebi govorim — tudi mene bi veselilo slišati, kako gre vam in vaši gospe kneginji in vašim ljubim otrokom.” »Kakor vam, dragi Cimbura. Tudi naš sin je v Bosni in zdravi smo tudi bili. Od starosti se mi glava beli in odpravljam se v kot. Povejte mi, kam greste, spremil vas bom, da se s pogovorom ne boste zamudili. Spotoma se o vsem lepo pogovoriva.” »Naravnost k vam, gospod knez.” »Ah, tako vendarle izpolnjujete dano obljubo in mi vračate obisk. Nisem vas hotel tega spomniti, preden se ne bi poslovila na meji mojega posestva; tedaj bi vam dejal: »Cimbura, nle gospoška, ampak kmečka obljuba — zguba!” Ci-mibuTo j-e oblila rdečica in je prosil opnoščenju: »Naš človek ni rasel s knežiči, ni pasel z njimi žrebet -po pašnikih, ne -pozna njihovih navad, včasih jim ne zaupa in si ne upa z njimi ravnati- kakor s sebi ravnimi ljudmi. Zato. sem čakal na pretvezo, na povod za obisk; ko -bi gospod knez na svoje povabilo že -pozabil, da (bi mogel reči, po to in to sem prišel k vam.” »In kaj je tedaj, dragi Cimbura, vzrok vašega ljubega obiska?” »Poslanec sem, gospod knez, poslanec in besednik cele -čestite -putimske občine. Poslali ste nam pisan je in nam v njem sporočili -o svoji dobri volji, da nam v nesreči pomagate. — Resnica je, da več rok več zmore in da od -miloščine še nihče n,i oh-u-božal. Tudi iboildcm-a ima svojo radost in naša radost je ljubezen, -ki -smo jo našli pri so-sedih. Pom-ogli so nam in nam še po-ma-gaj-o. Toda neskromni ne smemo biti. Ponujeno pomoč -radi sprejmemo, da pa bi narekovali-: to- in to hočemo — tega nikoli ne homO' napravili.” »Toda, dragi Cimbura, s tem sem mislil dobra, saj. ne vem, česa -najbolj potrebujete.” »Vsega in ničesar, kajti strgane vreče ne napolniš. Ne bi radi bili ošabni, kajti vemo, da- je dajati in -prositi neumno — sprejmemo pa- vsak najmanjši dar, -toda -sami ničesar ne prosimo.” »Čudovito,” se j-e nasmehnil knez, »vaše besede so ponosne in ponižne obenem. Za hip se mi zdi, -da si -ne upate povedati, za hip- pa spet, da vam za mojo -pomoč prav za prav ni. Ali sem uganil?” »Oboje je -res, gospod knez. Ne smemo vam hraniti, da nam v prid -svoji duši izkažete dobro delo usmiljenja, toda ponos nam -brani, da bi kar -koli prosili. Božja šiba nas je občutljiva zadela, ni pa nas spravila na beraško- palico, samo ranila nas je, ne ubila in uničila. Zbudila nam je prijatelje — celo vas nam je naklonila. Dober prijatelj- pa je zlata vreden.” Knez je molčal, kakor da premišlja. »Veste kaj, Cimbura-,” je naglo dvignil glavo, »razkazali in vodili ste me po svojem gospodarstvu. Jaz bom pa vam razkazal svoje, vse vam bom pokazal, vi mi boste pa ne 'kot putimski kmet, ampak kot moj svetovalec povedali, kaj naj vaši občini pošljem.” »Če me kdo vpraša za svet, če ga vem, mu ga- -brez greha odreči ne smem.” (Dalje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. CELOVEC Restavracija ,,Zur Glocke” je v novih rokah, in sicer jo je prevzel pred kratkim dunajski strokovnjak v gostilniškem obrtništvu, gospod Koška. Ime te restavracije nas spominja na čaše, ko so na tem mestu vlivali zvonove, predvsem pa v času turških napadov cevi za to-pove. Ko je pred 250 leti ta obrt nekoliko ponehala, je zaprosil tedanji livar zvonov Anton Cosmatsdhin za dovoljenje, da bi lahko odprl pivovarno, kar se je zgodilo leta 1705. Do začetka sedanjega stoletja je „Glock en”-pi vovarna še obratovala. V Pau-litschgasse nas še danes spominja restavracija na vlivanje zvonov. Tam je 'bil leta 1687 vlit tudi veliki zvon za Gospo Sveto. Tudi naši rojaki so včasih radi zahajali tja, predvsem Rožani, ki so prišli po takratni ljubljanski cesti (današnji Rosentaler Strahe). Državni izpit za glasbo so položili na Dunaju sledeči učenci celovškega deželnega konservatorija: Gertie Faiss, Ella Schebre (razred prof. Grete Lorweg). — Manna Kolicher (razred prof. dr. Siegbert Ziak) in Jožef Inzko (razred prof. Gustava Mayer). Kolesa znamk 1’uth, Junior in RWC. Vsi nadomestni deli za kolesa in motoma kolesa. Radio aparati, Šivalni stroji ter vsi kmetijski stroji, najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev Johan Lomšek ŠT. LIPŠ, Post EBERNDORF GORENCE V petek, dne 11. junija, nas je obiskala huda nevihta s strašnim nalivom. Vas šmi-klavž pa je obsula toča, da je ležala še prihodnje jutro po travnikih in njivah. Na hribih je naliv koruzne in krompirjeve nasade močno opral in deloma odnesel dobro zemljo na nižje ležeče travnike in njive. Pri Fiirpasu na Višnjaški gori pa je udarila strela v gospodarsko poslopje, ki je do tal .pogorelo in so le s težavo rešili stanovanjsko hišo in živino iz hleva. PRIBLA VAS Krasni, mesec majniik je pri kraju. Kar dobro smo, ga opravili. Staro in mlado je napolnilo vsak večer cerkev — molilo in prepevalo majniški Kraljici na čast. č. g. kaplan Krištof so se potrudili in prihajali tudi na našo najbolj oddaljeno podružnico vsako nedeljo, kjer so imeli pete litanije in blagoslov. Vsa čast in hvala jim. Kraljica majnika naj jim to obilo poplača! V nedeljo, 16. majnika, pa so dobrolski fantje prinesli k nam luč iz Lurda. S pesmijo in z nagovorom g. kaplana smo jo spremili' v cerkev, kjer smo imeli blagoslov. Po blagoslovu pa smo imeli volitve novih cerkvenih ključarjev in vaškega predstojnika, ki pa niso uspele vsled slabe udeležbe. Bile so potrebne naknadne volitve in te smo imeli v soboto, 22. majnika, zvečer. Z večino glasov sta bila izvoljena: Jožef Dul-ler p. d. Brelh za vaškega predstojnika in 1. cerkvenega ključarja, Vid Joschti, p. d. Fant® pa za 2. cerkvena ključarja. Dal Bog, da bi se jima posrečilo rendvirati našo jjodružno cerkev, ki je poprave res tako potrebna. Torej na delo — v slogi je moč! V nedeljo, 30. majnika, pa smo opravili našo prvo cerkveno žegnanje s pranganjem. Imeli smo spet čast imeti v svoji sredi' č. g. prošta in častnega kanonika Aleša Zechner-ja, našega priljubljenega dušnega pastirja. Lepo so vse opravili in skoraj vsakega posebej. obiskali). DOBRLA VES (Posvečenje zvonov v Marijinem letu) V nedel jo, dne 20. junija 1954, se viši, v Dobrli vasi slovesno posvečenje novih zvonov. Ker je župna cerkev .posvečena vnebovzetju Device Marije, bo obenem tudi romanje v Marijinem letu. Spored bo sledeč: Ob 6. uri se izpostavi Sv. Rešnje Telo, nato sledijo sv. maše, spovedovanje. Ob 9. uri nmsm nomkem sv. maša s skupnim petjem in pridigo, nato posvečenje zvonov. Vabljeni so verniki iz dekanije in sosednjih župnij. TINJE Naš preč. g. prošt Ben e tek je bolehal že dalj časa. Sedaj pa se zdravi v celovškem sanatoriju. Želimo mu, da bi prav kmalu ozdravel in se spet zdrav vrnil v našo sredo. Saj je bil vedno dobre volje kljub težavam v sončnih Tinjah. LICA VAS Tudi Lica vas pri Pokrčah se pripravlja na slovesen sprejem dveh bronastih zvonov, katere je vlila velezvonarna Saimassa nasl. dipl. inž. Josip Pfundner na Dunaju. ST. TOMAŽ PRI CELOVCU Dne 31. maja se je pri nas poročila gdč. Marica Šturm, pd. Moričeva v Svinči vasi z g. Simonom Mora,kom, poštnim nastavi,jen-cem v Celovcu. Nevesta je iz dobre in zavedne Moričeve hiše. Ta družina je v času hitlerjainskega nacizma pretrpela vso težo pregnanstva. Poročne obrede s svatovsko sv. mašo so opravili č. g. Kulmež, župnik iz Pofcrč v celovški stolnici, nakar je sledila v hotelu Heimlinger prijetna in zabavna svatovska pojedina. Uglednemu in vrlemu mlademu paru iskreno čestitamo ter mu želimo na novi življenjski poti veliko božjega blagoslova' in mnogo sreče! MEDGORJE Zadnjič smo obljubili, da se bomo kmalu oglasili v Tedniku. V tem čaisu j,e pri nas veliko zanimanje za Tednik, 'berejo ga tudi taki, ki ga morda še nikoli niso videli. Z obnovitvijo farne cerkve smo v glavnem končali. Pretekli mesec pa. smo obnovili in uredili cerkveno pokopališče, da je 'postalo kot lep, urejen vrt. Vsi smo prijemali dan zai dnem za kramp in lopato. Zato je šld delo kar Ig po naprej. Smo pač pri delu imeli spretnega inženirja', ki je z. vso natančnostjo uredil spomenike in grobove. Mesec maj je bil za vso faro en sam praznik. Večer za večerom je bila farna cerkev polna. Veliki oltar je bil ves v cvetju, sredi njega pa milostna Marija Pomagaj z Brezij. Na dan posvetitve se je razen par izjem, ki jih lahko, na prste naštejemo, vsa fara posvetila Materi božji. Dvakrat je bila farna cerkev polna, dopoldne mož in fantov, zvečer pa mater in deklet. Udeležba pri svetih zakramentih je bila polnoštevilna. — 16. maja) so se zbrale v naši cerkvi dekleta dekanije Tinje. Bil je to marijanski shod. Lepo je bilo in vse je prehitro minulo, tako so govorile dekleta, ko so se srečne vračale v svoje župnije. — Toliko porok menda še nikoli ni bilo pri nas kot letos v maju. šest porok za razmeroma tako majhno faro je kar precej. Med vsemi je bila najbolj slovesna na zadnjo nedeljo v maju, ko sta stopila pred oltar Martinčev Alfonz in Ropicova Hildi ter si obljubila zvestobo. Lepo je to, da je poroka vedno s sv. mašo. — 29. maja so zaspali v Gospodu Kuratov oče. Pol ure pred smrtjo so jim 'podelili gospod svete zakramente. Lepo, z živo vero in polno zavestjo so jih prejeli, nato pa ravno, ko je bila fara zbrana pri majniški' pobožnosti, umrli. Lepo življenje, lepa smrt. Cel dan so molili, molili sveti, rožni venec in na Marijin dan, sobota je bila, so odšli k Bogu in Mariji. Dopolnili so 84. leto. Lep je bil njihov pogreb na zadnji dan v Marijinem mesecu. Naj počivajo v miru! PODGRAD Dan pred Vnebohodom se je smrtno ponesrečil pri delu Fel'ix Ogris. Bil je zaposlen pri podjetju Kelag. Naslednji dan so ga prepeljali v domačo faro. V soboto popoldne je bil pogreb. Kako je bil priljubljen po vseji Koroški, je pokazala udeležba pri pogrebu. Tako velikega pogreba na deželi skoraj še nismo videli. Pogrebne obrede so opravili domači gospod. Ob grobu pa so imeli globoko zasnovan govor naš bivši dušni pastir, šmarješki g. župnik. Nato je spregovorili v slovo zastopnik Kelag-a in zastopnik združenih pevskih društev. Naj, rajni, počiva v miru v domači zemlji! Vsem žalujočim, zlasti materi naše iskreno sožalje. - Dne 9. maja smo imeli blagoslovitev nove motorne gasilne brizgalne. K tej, slovesnosti so prišli gostje sosednjih gasilnih društev. Vodstvu gre vse priznanje za lep napredek in požrtvovalnost. Lepo smo preživeli mesec maj. Nepozabno nam ostane v spominu praznik Jezusovega Vnebohoda, ta dan smo se posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Dopoldne so cerkev napolnili vsi možje in fantje iz fare, vsi so pristopili k sv. obhajilu in se nato posvetili Mariji. Popoldne pa so zopet napolnile matere in dekleta cerkev, vse prejele sv. obhajilo pri večerni sv. maši in se posvetile Mariji. Tako, vsaj upamo, bomo obnovili v tem mesecu juniju posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. — Že dalj časa se obnavljata naša farna cerkev in pokopališče. Upamo, da bodo vsaj v glavnem vsa obnovitvena dela dovršena za farno žegnanje, ki bo 25. julija. Tedaj pa upamo, da nas bodo obiskali tudi' rojaki iz okoliških krajev, saj bodo videli marsikaj lepega. BRNCA Na Vnebohod smo spremili k večnemu počitku g. Janeza Miklaviča. Pokojni je bil doma iz Vogrč pri Pliberku. K nam na Brnco se je priselil 1. 1901 še kot mladenič in tu služboval kot organist in mežnar. Ker je bil sin rodoljubne družine in zelo nadarjen za prosveto in glasbo se je tudi lotil dela 'kot kulturni delavec in budil narodno zaves1!. Našel je potrebne igralce, pevce in godce. Na njegovo pobudo se je 5 let pozneje ustanovilo tambura-ško in pevsko društvo „Dobrač” z lepim geslom: ..Tudi v sili ali v šali nikoli ne laži. Kakršen si, takega se kaži!” Igralci, godba in pevci so sloveli tudi preko Koroške. Največje veselje pa so imeli z našimi tamburaši Ziljani, kateri so jih večkrat povabili kot plesno muziko. Tako so hodili na Ziljo na „žegen” in pa tudi na ohcet. Spicarjeva ,,'Miiklova Zala” se je pod njegovim vodstvom prvič igrala na Koroškem. Na Brnco se je pa pokojni še posebno navezal s tem, dai je tu tudi izbral za ženo hči uglednega in premožnega kmeta, Kompanjevo Nanijo. Ker sta bila oba delavna in „šparasta” sta si znala 'pomagati, in sicer s tem, da sta ustanovila trgovino z mešanim blagom. Nekaj, časa sta tudi krhlje fiabricirala in smo mi tedanji šo-larčki šli večkrat opoldne popivat to sladko pijačico. Za vzorni značaj narodnega delavca in skrbnega očeta so se mu tudi preč. g. župnik zahvalili in tudi za ves njegov trud, ki ga je doprinesel, kot nekdanji 'božji sluga. Naš domači pevski zbor, med katerim je bil še en učenec pokojnega, mu je zapel primerne žalostinke na domu in ob grobu. Pokojni naj, bi nam ostal v zglednem spominu. Ženi in hčerkama pa izrekamo naše iskreno sožalje. ST. LEN ART Veliki lepaki so naznanjali, da je v soboto, dne 12. junija zvečer, v neki gostilni v Maloščah „Tanzabend”, in sicer do štirih zjutraj in to ravno na kvatrno soboto in nedeljo, torej na dan Sv. Trojice. Zgražamo se, da gostilničar ob takem času napravlja veselice, namreč ob sobotah, da velik del mladine ne stori svoje nedeljske dolžnosti zaradi zaspanosti. VIDRA VAS Veselo hojiset smo imeli pri nas. Naslednik lepo urejene Kropove kmetije v Vidri vasi, Mirko Nachbar, je peljal pred oltar Svetčevo Marijano iz Doba. Gostija je bila pri Železniku v Libučah. Mlademu paru čestitamo in mu želimo obilo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti. CELOVEC-BELJAK (Polletni vozni red) Odhod iz Celovca: 3.10, 3.52, 6.18- 7.37, 8.58, 9.49, 10.30 (od 28. 6. do 13. 9.), 11.13, 11.37, 12.39, 13.25, 14.55, 15.31, 16.11, 17.17, 17.57, 18.35, 19.49, 20.44, 20.50, 21.52, 23.36. Odhod iz Beljaka: 0.45, 4.42, 5.05, 5.25 (od 2. 7. do 21. 9. ob delavnikih), 5.38 (ob delavnikih), 6.35, 7.30 (od 29. 6. do 18. 9.), 8.40, 10.14, 11.17, 12.03, 12.42, 13.30, 13.50, 15.27 (od 3. 7. do 5. 9.), 15.57, 17.15, 17.34, 18.03, 18.49, 20.04, 21.05, 21.29, 22.55. CELOVEC - PODROŽCICA (Poletni vozni red) Odhod iz Celovca: 6.25 (od 26. 6. do 12. 9.), 7.42, 13.34, 18.20. Odhod iz Podrožčice: 6.20, 11.27, 16.10, 19.40 (od 1. 7. do 22. 9.). BELJAK-PODROŽCICA (Poletni vozni red) Odhod iz Beljaka: 0.55, 7.33, 10.10, 13.35, 15.58, 17.23 (ob delavnikih), 17.49, 18.48. Odhod iz Podrožčice: 4.26, 6.30, 11.34, 11.45, 12.50 (od 24. 6. do 12. 9.), 17.20 19.47. SIN CA VAS-ŽELEZNA KAPLA (Poletni vozni red) Odhod iz Sinče vasi: 6.50, 10.10, 14.40, 18.55. Odhod iz Železne Kaple: 5.00, 10.10, 14.40, 17.10. Celovec—Pliberk, glej v zadnji številki „Našega tednika”! Debelo tiskano so brzovlaki in drugi pospešeni vlaki. Marsikdo še ne ve . . . ... da Fordove tovarne v USA dnevno izdelajo 6.400 avtomobilov vseh vrst. ... da je bil John Garrey, 49-letni prebivalec v Buffalilo, N. Y., po avtomobilski nesreči pripeljan v bolnico, kjer so ugotovili, da mu manjka levo uho ter so poslali na kraj nesreče strežnika, da uho poišče. Ta ga je našel, ga naglo prinesel v operacijsko dvorano, kjer so Johnu uho srečno prisili nazaj. . . . da je neka1 tokijska tvrdka objavila nagrado za tistega, ki 'bo na j točneje uganil čas, ki ga potrebuje slon, da pride po stopnicah iz pritličja v tretje nadstropje. Tekmovalci so večinoma napovedovali, tla bo slon potreboval nad pol ure. Ko je bilo tekmovanje zaključeno, so pripeljali slona, da je izvedel nastop. Iz pritličja v tretje nadstropje je po stopnicah prišel v — eni minuti in sedmih sekundah. ... da je v USA neki sodnik obsodil svojega 24-letnega razgrajača, ko mu ga je pripeljal policaj na sodišče, na 10 dni zapora z besedami:,,Imaš na izbiro: 100 dolarjev kazni ali 10 dni zapora. Dam te zapreti, ker mi Še nisi vrnil 100 dolarjev od zadnjega podobnega slučaja, ko sem ti jih posodil.” ... da soi v vodah pri otoku Madagaskarju ob vzhodni afriški obali ujeli ribo, ki predstavlja zvezni člen med ribami, kakor jih poznamo danes in morskimi velikani, ki so živeli pred več sto milijoni leti. Prirodoslovna znanost si je mogla doslej ta zvezni člen predstavljati le na podlagi svojih ugotovitev, ki so dale slutiti, da taka riba še živi. ... da v moderni vojni dvajsetega stoletja v Indokini uporabljajo še sredstva, s katerimi je že Hanibal prekoračil Alpe: sloni so francoskim četam eno najboljših ,,prometnih sredstev” poi tamkajšnjih pragozdovih. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 20. junija: 07.00—07.05 Duhovni nagovor, _ 07.05—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 21. junija: 14,30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Iz tehnike in znanosti. — Torek, 22. junija: 14.30—14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedež: O življenjski žilavosti. — 14.45—15.00 15 minut z ensemblom „Combo Adria”. 18.30- 19.00 V svojih delih bodo živeli: O. Župančič. Sodelujejo gojenci in gojenke celovškega državnega učiteljišča. — Sreda, 23. junija: 14.30—14.40 Poročila in objave. - 14.40-15.00 Za našo vas. - četrtek, 24. junija: 14.30—14.40 Poročila in objave. 14.40-15.00 Med cvetjem in v soncu. Koroška slovenska Ihika. 18.30- 18.50 Poletje v slovenski narodni pesmi. Ma-nuskript: Marija Inzko. - Petek, 25. junija: 14.30 do 14.40 Poročila in objave. 14.40-15.00 Od pravljice do pravljice. - Sobota, 26. junija: 08.30 do 09.30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. 09.30 do 10.00 Športni obzornik. — 18.30—19.00 R. Katt-nig: Slike iz južne Koroške. Za naj večjega grešnika, očenaš ... Pri Hribarju je velika žalost. Vsi sosedje so se zbrali v veliki sobi, da bi pomolili par očenašev za dušni pokoj Hribairice. Vsi so bili, vsaj /delo se je tako. Ob koncu molitve pa je le nekdo vprašal: „Za’ božjo voljo, kje je Gorjanc?” Vsi so se spogledali, Gorjanca ni bilo med njimi. Kar navrh je nekdo prišel v sobo — in že je stal med odprtimi vrati — Gorjanc. — „No, ikje pa hodiš?” ..Primojduš! - Kozo sem iskal. Izgubila se je, ali pa jo je nekdo ukradel!” .Ježeš, na:k!” Nekateri so majali z glavami. Anažova Mojca pa je takoj vedela, 'kaj je treba. „Naj'boljše bo, če to fajmoštru naznaniš! Čim prej, tem bolje! Jutri lahko oznanijo. Morda pa le dobiš kozo nazaj!” Vsi so prikimali in Mojca je nadaljevala: , Naš Pepček lahko steče v župnišče. V dveh urah je nazaj, obenem pa lahko pove, da je Hribarica že rajna!” „šmentano,” je rekel Gorjanc in zamahnil z roko, „to ni slaba misel! Popoldne grem sicer sam v va's. Ampak Bog ve, če bo, župnik doma!” „ Pepček — Pepček!" Mojca ga je poklicala. Stal je v kotu in mirno poslušal, kaj so govorili. „Pepček!” mu je naročila Mojca, .pojdi k fajmoštru, najprej pozdravi, že veš kako, potem pa reci: Hribarju je žena umrla, Gorjancu pa so kozo ukradli. Če bi bili tako dobri in to oznanili. Razumeš? Veš, kako boš rekel? — Pepček je prikimal in že je bil v veži... Župnik je sedel pri svoji pisalni mizi. Pred seboj je imel velik, razgrnjen časnik. Nenadoma so se odprla vrata in župnik se je prestrašil. Zazdelo se mu je, da je stopil v' sobo skrivnosten duh. „Pepček”, je dObrovoljno dejal župnik, „če prideš, moraš najprej potrkati! Si me razumel?” Pepčku 'so se tresla kolena. Kri mu je udarila v lica. „Nič ni hudega, Pepček! Kaj pa je, povej malo. So te mama poslali?” Pepček je pokimal, nato pa jecljaje odgovoril: „H-h-hribarju so... so... so... kozo ukradli... in ... in ... Gorjancu je žena umrla, če bi to oznanili!” Župnik je dolgo časa meril Pepčka. , Je to res?” „Mm, res.” ..Gorjancu žena umrla?... Si že priden. Zavoljo pogreba bomo jutri naredili... je itak nedelja ... je že prav!” Pepčdk je brez pozdrava zdrknil skozi duri in župnik je vedno ponavljal: ..Gorjancu žena umrla ... pa je nisem poznal! Tako malo se brigam za svoje farane!” Popoldne se je župnik sprehajal na svojem vrtu ob cesti. Molil je brevir in včasih motril mimoidoče. — Glej, po cesti je stopali z lenimi koraki Gorjanc. Župnik ga je takoj zapazil. Stopil je na cesto in čakal, da je prišel mimo. »Dober dan, gospod župnik!” „Bog daj, Gorjanci” je odzdravil župnik z mehkim glasom. »Moje sožalje, Gorjanc. Da je vas taka nesreča zadela!” »Alah!” je dejal Gorjanc prijazno, »da le večja ni.” »Ali je bila že bolj priletna?” »Ja, bila je že stara.” »Kaj pa bodo zdaj otroci?” »Hm, otroci — zaradi mleka mislite? — No, mleka je še imela, to je res, čeprav jo je bila sama kost in koža, vime pa je imela kot kaka mlada.”Župniku je padel brevir iz rok. široko je odprl usta. »Ali se nista dobro razumela, da tako govorite? Ali pa je bila huda?” »Huda? — Ah, čisto nič! Pa kako pohlevna! Moj starejši Jurček jo je molzel zjutraj •in zvečer.” Župni k se je umaknil korak na-zaj. »Vam je žal, gospod župnik? — Mene nič ne zadene. Imam že mlado zadaj. Pa kako lejra je! Vi bi se je ne mogli nagledati!” Župniku je zastala sapa v grlu, Gorjanc pa je mislil, da se gospod posebno zanimajo za njegovo gospodarstvo. Zato je nadaljeval: »Ko sem imel še staro, sem nekoč obe, staro in mlado, zaprl skupaj v hlev. šmen-tano, opolnoči slišim ropot. Vstal sem in šel pogledat. Ko stopim v hlev, vidim, da sta se dajale celo noč. Stara je hujša kot mlajša. No, takoj popadem staro in jo vlečem ven. Nato jo zaprem v svinjski hlev. Pa je bil pokoj vso noč. No ja, da imam le mlajšo. Za to bi pa jokal. Napako ima le to, da čez plot Skače. Mislim, da to dela vsaka mlada. No, včasih je tako razposajena, da imam veselje, če jo ven spustim, takoj izgine za kakim grmom. Nato je ne prikličem več. Vse zastonj. Moram jo poiskati; in ne spravim je prej domov', dokler se z njo malo ne poigram.” »Gorjanc... Gorjanc!” ga je prekinil župnik, »to je hudo! Pridite jutri po maši k meni... tako ne gre več!” »No ja, bom pa prišel, se bova pa več pomenila o gospodarstvu! Vidim, g. župnik, da ste bolni! — Srečno!” Gorjanc je šel z lenimi koraki po cesti. Župnik je dolgo gledal za njim. V njegovih očeh se je prikazala solza. »Kdo bi verjel,” je dejal sam pri sebi, »da bo prišel Gorjanc tako daleč. Žena mu je umrla, on pa govori tako nespoštljivo o njej. Ko je še živela, je imel že drugo, mlajšo ženska pri sebi. Svet, pravim, da je dandanes čisto pokvarjen. Obe je zaprl v hlev. Kakšne manire! Pa svojo pravo ženo še v svinjski hlev. Umevno, da sta se tepli. Pa kaj vse uganja.! Pohujšanje daje celi fari!” Dolgo je premišljeval župnik. Vsakokrat, ko se je spomnil na Gorjanca je vzdihnil: »Za največjega grešnika naše fare, očenaš...” NOV ROENTGENSKI MIKROSKOP Iznašli so nov loentgenski mikroskop, s katerim je mogoče videti tudi predmete, ki 'so bili premajhni, da bi jih bilo mogoče opazovati z optičnim in celo elektronskimi mikroskopi. Z novim mikroskopom bodo lahko preučevali razne viruse, proteinske molekule in druge predmete, ki merijo samo milijoninko palca. IZDELAVA FOTOGRAFIJ najboljše in najhitrejše VkcU* TCorit KLAGENFURT, Domgassc 20 LODRON Strokovna trgovina za vaš dom Beljak-Villach, Ledcrcrgasse 12 Prešite odeje (kovtri) — mod roči — posteljno perje - inleti - posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregri-njjila in pohištvo — preproge in tekači podloge za tla. — Kvalitetno in poceni. Hotelom, pesionom in gostilnam poseben popust. Užitek poobedka ne zgrešimo, <15 še pecivo domače si želimo. . M* ia> m i fenk BACKPULVER »va u a■■■ »tttdett ifii&eMi&ze/j/eH. [ Brez SCHLEPPE-piva bi žeja biva KiO L O navadni - športni — za dirke A.$moM9 MEHANIK Celovec-Klagenfurt Paradeisergasse 9, telefon 59-53 Prodajalnica Uergler- in Krobath-Putz mlatilnic kakor tudi nemških Holder-Diescl traktorjev Pojasnila in ogled vsak čas H. W E R N I G KMETIJSKI STROJI CELOVEC, Paulitschgasse 13, Telefon 35-02 MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58). KINO CELOVEC-KLAGENFURT PRECHTL Od 18. do 21. 6. „Der Legionar der Sahara” (ni za mladino) Od 22. do 24. 6. „Ein toller Fali” (ni za mladino) ST ADTTHEATER Od )8. do 24. 6. „Ein Hcrz und eine Krone” Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago naj-___________________________ ceneje pri NEDELKO, Celovec, I Damska frizerka Matilda Zotter, TCuOererVlLLACH Pralni električni stroj na posodo. Pralni dan ena zabava. 8,— šil. za eno uro. Vse električne predmete najceneje „Ingstc”. Celovec-Kla-genfurt, I0.-Oktober Strasse 4. Telefon 24-42. 8,-Mai-Strasse 11. SCHVVARZ nogavice so cenejše, Celovec, Pfarrplatz. Celovec, Salmstrasse 3. Milijonske vrednosti v blagu in oblačilih vam nudimo po smešno nizkih cenah. _____Poišilte pri nas in našli boste vse v trgovski hiši Korošca $>. UmscUadest Celovec, am Fleischmarkt Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, St. Vid na Glini — St. Veit/Gl., obisk in ponudba brezplačno. Moške delovne obleke šil. 79,— Angleške hlače šil. 55,— Moške srajce od šil. 35.— naprej STOFFSCHWEMME, Klagenfurt, Marktplatz. OČALA 1 Optik Fessl BELJAK-VILLACH Bahnhofstrasse 3 Lcderbcklcidung nur beim Eržen-ger. Wemisch Friedrich, Villach, Italicncr Strasse 22. — Qualitat entscheidet! Učno mesto. Dobro vzgojen fant (dekle) naj se javi v tekstilni trgovini Gregor Sattler & Co„ Klagenfurt, Heuplatz 7. Modrod, tapecirano pohištvo po-ceni ter dobro samo pri proizvajalcu Ortner, Beljak, VVidmann-gasse 31. Očala, fotoaparate in potrebščine BUFFA jun. Celovec, tel. 55-30 Obstplatz 3 Vsi fotografski aparati “ o„r* V I L l A C H Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1 Gummi Berger gumijasti in umetno gumijasti predmeti, dežni plašči (Gummiregenbeklcidung), prašni plašči (Staubmantel aller Art’ in vse za šport, kopalne obleke, ročne torbice in aktovke ter igrače. Gumijasti obodi za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila točno in solidno. Celo-vec-Klagcnfurt, Kar-dinalplatz 11 in Be-i nediktiner Platz 10, 1 lastna delavnica. „ P A G O ” znamka čisto naravnih sadnih proizvodov brez kemične primesi in barve. Tekoče sadje (Fliissiges Obst) samo pri JAKOB PAGITZ CELOVEC - KLAGENFURT WAAGI*LATZ 7 POZOR! Nabirajte pridno polže (Schnecken) kar vam prinese gotov denar v hišo. - Nakupovalnica Export & Importhandcl Karl (ravos Celovec — Klagenfurt, Pischcldorfer Strasse 72 (Gasthof Jahrmarkt) — Živi polži kg 2.— šilinga KOLESA Največja izbira samo pri Truppe & Ermann BELJAK - VILLACH VVidmanngasse 41, vogal Kirchcnplatz plačila na obroke Državno priznana šola za bolniške strežnice v Celovcu Na državno priznani šoli za bolniške strežnice v deželni bolnici v Celovcu se začne v oktobru 1. 1954 triletno šolanje za izobrazbo diplomiranih bolniških sester in dipl. bolniških strežnic in prav tako triletno šolanje za izobrazbo dipl. bolniških sester za dojenčke in otroke. Inleresentke naj najkasneje do 15. 8. 1954 osebno oddajo prošnjo kolkovano s 6.— šilingi pri deželni .prednici bol. sester v deželni bolnici v Celovcu (glavno poslopje). Prošnji je treba priložit-': krstni list, izkaz o državljanstvu, policijsko izpričevalo o vedenju, zdravniško izpričevalo, končno izpričevalo glavne šole ali kakšne druge enakovredne šole, potrdilo o cepljenju in lastnoročno napisan življenjepis. Glavni pogoj za sprejem je dopolnjeno 18. leto, dopustna je starost do 30. leta; dalje avstrijsko državljanstvo in telesna ter duševna usposobljenost. Podrobnejša pojasnila daje deželna prednica bolniških sester, gospa Pavla Zedrosser, Celovcc-Klagen-furt, deželna bolnica. Vodstvo šole za bolniške strežnice: Dvorni svetnik prim. dr. O. Kauffmann, direktor deželne bolnice v Celovcu ROK ZA ODDAJO DAVČNIH PRIJAV ZA LETO 1953 Zvezno ministrstvo za finance naznanja: Zakon o spremembi davkov 1954, BOBI Nr. 98 je bil objavljen v 21. odstavku zveznega zakonskega lista (Bundesgesetzblatt) od 18. maja 1954. Ker je rok za oddajo davčnih prijav za leto 1953 na splošno bil podaljšan do 30. junija 1954, je doba, ki je še na razpolago za izgotovitev davčnih prijav, do-voljna. Radi tega rok za kako splošno podaljšanje za oddajo davčnih prijav preko 30. junija 1954 ne b o spremenjen.