Leto VII., štev. 14« Celfe, fforek UK februarja 1925. Poštnina platans v gotovini ¦ ^(r ____________________________________________________ -......... _. . ___.....-. ___ Stane letno 84 Din, mesecrso 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. ")f fasi se raCunajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. Posaune»«« Bte^-flka fi »In. . Izfc'ftfa vsafe lorek« tmmeU in soboto. UrcdnlSivo: Strossmayerjeva ul.Stl, prttličje. Teles.65 Upir«vf»IStvor StrossmayerjevauHcal, pr!tHJ!te ^ ' * " Računpd poŠtnem ček. zavottu St. 10.66'- zmagal Harodni blok si je priboHl 162 mandatov s 140 radikalskih in 22 samosf ojnih demoki*afskih. — V Sloveniji izvoljena di". Žerjav in dr. Pivko — mandat df*. Lipolda še sporen! — Stajerski Nemci bi»ez maredata, — Sijajno napre- dovanje Narodnega bloka. a državopra.vnega boja, zaeeti sc bode mojL'lo z uroclilvijo in zboijšanjem naše upravo, naših financ, naso go- spodarskc poliiike. Iskreno nas veseli to dcjstvo, ki bode že samo po sebi v nas vseli vesefje do javnega dela no- 'dvomno ojačilo. Kot. lokalni list so pa nioranio na torn inestu so post »be j baviti. z volitva- mi v spestu in okolici. SteviLka, katero smo v mestu dosegli, je castna, toliko bolj, ker pride k nasim 392 voMlcem .se okrog nasih 20 voliliiili komisarjev, ki nLso mogli v Celju z nami voliti. Ta številka kaže, da smo v raestu najjačja sli'anka, kalera po vsej pravici zabte- va, da se jo kol tako povsod upošteva. Toda ta «tevilka pa kaže tudi, da nam «e grodo samo prava, temvec tudi dolžnosti. Predvsem v obči smeri naše narodne politiko. Včerajsnje vofitvo so «as zopet spomnile na to, da pri nas še trdovraino živi in se celo poninožu- je zale^a nacijonaljiili renegatov in tujerodnib eksploatorjev naSe dobro- dušnosti in noumnosti. Mandata sioer niso dobili, stevilka oddanih glasov v Celju pa je š evedno mnogo previsoka. Mnogi naši, drugače čisto dobri na- rodni ljudjc; so se nstrasili prazniJi klcrikalnih grožonj in vrgli svoje kro- glice v prvo skrinjico, nekateri druffi so sc zopet dali zapeljati polittfnim pustolovcem okrog »bratskega« spo- razuma. AH ste pa videli naše Nemce in nemškutarje? Vsi, vsi do zadnjega od njih odvisnega h?apčica so ŠU na' rolišče in vol\ili. 'Morda za državo? Mordci za konsolidacijo te države, za mir in red v tej državi?. Ne, to je bila demonstracija proti tej" državi, katero kol. luji nasoljejH-L izkoriščajo, to je bila osobito grozilna gesta })roti nam Slovencejn. Kjo jc tisti nas sl'avni od- bor za povzdigo obrti in trgovine? Kje so tisti zavedni Slovenes, ki so po občinskih volitvah prisogali, da ne po- sečajo več nemskih podjetij? Kje je ti- sta trdi roka, ki bi ponielala neinšku- tarske iz/Jvaee i/ nasib slnžb, iz naših državtiill uradov? Dolga vrsta teH pro- težiraucev, kajti drugače jih ne more- jao imonovati; jo prikora-kala včeraj na volisoe in Tolilk :>strannndeutsch«- Na- si pJovenski pisfirniski in dvngi urad- niki strtidajo po Kozjom, Mokronogn iu. Ložu, da morejo n jib ova deca po- bajati inestne sole, v Cojju pa službu- .](\jo po drzavjiili nradih neinškutarji. ki. so danes z najvecjim odporom pise- jo to »prt-kleto« slovenseino. »Stranka, vzami bic v roke in ven z njimi! Nič se bati, če jih bo zagovarjal tudi Ijubfjan- ski »Slovenec«: noben proces ozdrav- Ije-nja in ciščenja ni pri jo ten. To jo oiio. Drugo, kar bi nasveto- vali, je to. da si napravimo cimprejc ob kakem srodinem sestankn natančen pregled in načrt dela, ki ga hoeemo kot stranka opravljati. Ugotoviti je clanstvo in nabirati sistematično no- ve clane; pregTedati je vsa dru.štva, naj si že bodo katerekoli vrste in na- mena, ter ngotoviti svoje stališce do njih. Kar je brezpomembnega, se opu- sti, kav jo dobrega, vzdrži in podpira. I^apraviti je načrt našega gospodar- skega dela, ustvariti smernice za ob- činsko politiko v mestu in okolici. Do- govoriti se je glede propaganda v okra- ju. iSramota je, da ga tako malo ob- vladujemo, kljub temu, da razpoTaga^ mo s tolikim vplivom in tolikimi zve- zami. Posamezne občine bode treba sistematično obdelovati s shodi, prire- ditvami, izleti itd. Druge volitve nas v okraju ne smejo dohiteti tako absolut- no nepripravljene kakor smo bili se- daj. Ne znabiti zabitost podezVlskili volilcev, tevnveč lenoba v naših vrstah' jo povod cenenim klerikalnim trinm- i'om. Želeli bi bilo, da bi se o teh stva- reK še kdo. razplsal v »Novi Dobi«. Beoytml, 9. februarja. Prvi re- zultati, ki so prihajali iz vseh volilhih okrozij. v državi v Beograd. so na pod- lagi sestavljeue statistike takoj ppka- /.ali srjttjiio zmago Narodnega bloka. Narodni blok je dosegel 162 mandatov ' 't rty5, toroj iibsoJvhin vc-Hno. in je tudi za nadafje vlada Narodnega blo- ka povsem zasigurana. Rezultati, ki se bistveno ne morejo več izpremeniti, so sledeei: radikait 140, samostojrii de- mokrafje 22, davidovicevci 38, khri- kalci 20, mudimant^ (Spafiovci) 12, Nemci 5 (nazadovali za 3 mandate)# srhski zendjoradniki 4, crnogorski fe- deralists 3, džemijel f., saiuostojrii knuüjc I, Radiceva slranka skvpno z sfrvafalo zajedmco ÖS manäfttov. U mandat v inariborski oblasti je se spo- ren). Veliki uspehi Narodnega bloka v mariborski in 1 jubljanski oblasti. Muribor, 9. februarja. Vaš dopis- nik se jo informiraf pri velikem župa- nu o izidu nedeljskih volitev. Volitve so povsod potekle v najlepsem redu in mirno. Nikjer ni bilo nikakega teror- ja. Sknpno je bilo v mariborski oblasti oddanih 99.684 glasov. Od teh so dobi- li Werikalci 52.678 (nazadovanje!), radicevci 16.397, prekmurski mali kmotje 1999, Narodni blok 9370, Za- gorsk i 370, Pucljevci 3616, komunisti 2112, Nemci 4347, Ravnikovi radikali 1090, sooijalisti (dr. Korun) 4098, Hribar (»Meja«) 355, socijalisti (Mo- derndorfer) 1050, Lovrekovičeva skii- pina (sSlobodni seljak«) 193 in »Bratski sporazum« 2137. Befinitivno "zvoljeni so: dr. Pivko. 10 kferikalcev in 3 rddičevci. i mandat je se sporen in je innogo upanja, da pripade Na- rodnemu bloku (dr. Lipold), ki mu manjka za drugi mandat samo še 158 glasov. Zanimivo je namreč, da so bili na 3 volisčih, na kateriK imajo kleri- kalv-i in or no veolino, volilni imeniiki uradno lu-potrjeni in se je tain volilo biez (iradno potrjeniK volilniK imeni- kov. V slucaju, da verifikacijski odbor Narodno skupščine te volilna imenike razveljavi, pripade se precejsnje ste- vilo glasov Narodnemu bToku, s čerairr bi bil tudi zasiguran drugi mandat. Ljubljana^ 9. februarja. Danes je xnan celokupni rezultat volitev v ljub- I jansko — n ovomeškem voliTnem okroz- JLi. Klerikalci so dobili 47.939 glasov. Tod zadnjih1 skupščinskili volitev na- zadovali za okrog 1000 glasov!). Na- rodni blok TÖ.40Ö (napredovaf za 4429 glasov!) in Pncljeva strcmica S712 (napredovala za 2000 glasov). Ostvile stranke (NSS, republikancl in socijalisti) so dobile sknpno 5042 gla- sov. Znaettno je. da se republikanizem y ljubljansko—novomeškem volilnem okrozju ni obnesel. Prepeluli jo dobil vsega skupaj okrog 4000 glasov. 1st- voljeni so: dr. Žerjav, 8 kleriknlcev In Ivan Pucelj. Spiošno napredovanje samostoj- i&ih demokratov v vsej državi. Zagreb, 9, februarja. Po najno- vejši statistiki je Narodni blok ha Hr- vatskem, kakor sploh v vsej državi, si- jajno naprcdoval in si je priboril 22 sigurriih mandatov. V prejšnji skup- «wni jo bil Narodni blok zastopan s 15 mandati. Narodni blok je dobif na Hrvatskem: v modruško-reški župani- ji 3 mandate (od tebi 2 samostojno-de- mokiyatska), v reško-krbavski županiji 4 (samostojni demokratje 3), v zaj?or- ski županiji ä (samostojni demokrat- je), v varazdinskl županiji 1 (sam. dem.), v bjelovarski županiji i (sa- mostojni dem.), v požoški županiji 11 (sam. dem.), v virovitiški županiji 2 ^l sain, dem.), v virovitiški županiji 6 U sam. dem), v Vojvodini f signren, Stran 2. »NÖVÄ DOBA< Stev. 14. gam. »em. matidat, v Srbiji 2 sain, de- inokratska mandala, v Bosni in Her- cogovini 1, v Ualmaciji 2 in v Sfoveniji 2 sam. dem. inandata. Zagreb, 9. februarja. V Zagrebu so samostojni demokratje napredovali za približno 1000 glasov. Sploh" je opa- žati velik porast samostojtw-denio- kratskih glasov po vsej HrvalsM. Ta- ko so n. pr. dobili samoslojni demo- kiatje v zagrebški županiji 20.950 gla- sov in 3 mandate, dočim so imeli po- pi-ej samo 1 mandat in. še tega pod količnikoni. Drž. podtajnik Wilder je dobil v bjelovarskein okrožju 13.000 in dr. Krizman v varaždinskem okrož- ju 10.000 glasov. V Sremu je tudi iz> voljen bivši proinetni minister dr. Sve- tislav 'Popovič. V Zagrebu izvoljena dr. Trumbič in inž. Košutič. Zagreb, 9. februarja. Od 32.448 volilnih upravičencev jih je glasovalo v Zagrebu 22.734. Količnik' je znašal 7578. Na vseh 33 voliščih so dobifi samostojni demokratje 2407 glasov. Davidovieovi demokratje 1407, komu- nisti 976, frankovci 912, dr. Šiirinin 351, socijalni demokratje 230. kleri- kalci 228, narodni socijalisti 138 in dr. Trumbič z radicevei 16.092 glasov. Oba zagrebška inandata. so dobili ra- die'evci odnosno Hrvatska. zajednica. Izvotjena sta dr. Ante Trumbic in inž. Avfjiist Kohtfič, Radičev zet. V Beogradu izvoljena Nikola Me- ja«); 12. socijal'isti (Bernotovci); 13. radičevski disidenti (»Slobodni se- ]jak«); 14. »Bratski sporazmn« CDa- vidnviccvci in NSS). Srez Celje — Vransko. 5K2I, 497, 19, 1223, 25, 466, 88. 499, 79, 014, 15, 127, 7, 330. Celje mesto I.: 132, 9, 2, 209, 1, 1, 13, 126, 21, 56, 1, 8, 1, 43. Celje mesto II.: 119, 6 ,1, 183, 1, 0, 2, 170, 27, 52, 0, 2, 0, 60. Breg: 393, 5, 1. 70. 3, 6, 3, 42. 8, 57, 2, 17, 1, 16. Caber je: 199, 20, .1, 98, 2. :'.. 3. 64. f>. 151, 4, 11,-1,-7. Vojnik: 149, 5, 1, 38, 1, 2, 1, 38, 0, 1, 0, J, 0, 0. I'U. Jurij trg: 64. 8. 0, 53, 0, 0, 0, Ü, Q, 1,0,0,0, 6. St. Jurij okolica: 359^44. 0. 49. 0. 12, 1. i, 1, 7, 0, 1,0, 8. &t. Pavel-: 190. 21,,O. 29, 2. 41). nt_jL 2, 22, J, 7, (), 49. Öl. Peter: 216. 9, ()s 25, 2, 2, 1, 5. 0, 5, 0, 0, 0, 0. Petrovče: 249, 10, 0, 2ü, Ü, 2i). I. 1. 1, 16, 0, 25, 0, 4. Dobrna: 317. 5. 1. 15. 3, 0. I. A. 0, 0, 1 , 0, 0, 2. Ökofjavas: 318. 22. I, 41. 0. 3, 0. 16, 3, 87, 1. 1. 0,1. Žalec: 1.67, 21, I, 25. 2. 76, 4. 4, 0, 14, j J, 3, I, 24. j Braslovce: 324, 11, 3, 74, 0, 46, 2, 0, 3, 4, 0, 0, 0, 8. Vel. Pirešica: 317, 33, 1, 4, 2, 4. 14. 1, 0. 0, <>. 0. 0. 35. Griže: 140, 10, 0, 85, 0, 33, 8. 2, 4, 43, 2, 7, 0, 2. Sv. Lovrenc nad Prož.: 120, 14. 0, 6, 1, 0, i, 2, 1,9,0, 6,0, I. Polzela: 288, 7. 0. 6, 1. 0, 1, 2, J. 9, 0, 6, 0, 1. Vransko: 298, 7, 3, 52? 0, 25, 0, 0, 0, 5, 0, 2, 0, 4. Goniilsko: 91. 0, 0, o, 0, 31. 1. 0. 0. 0. 0. 0, 0. 46. Novacorkov: 116, 70, 2, 8, 0, II, 1, 3, 0, 0, 0, 0, 0, 0. Frankolovo; 163, 26, 0. 15). 1. 3, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0. 1. Št. Jurij ob Taboru: 216. J. 1.7. 2, 68. 2, 0, 0. 0, 0, 0, 1, 1. Kalobje: 118. 115, 1, 7. 0. 0. 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 1. Dramljü: 101. 0. 0, 60, 0. 60, 0, 2. J. 0. 0, 0. 0, 0. Smartno v Rož. dol.: 205, 4, J, 4, 2, 4, 0, 0, 0. 0, 0, 0, 0, 0. Teharjc: 252, 13. I. 17. 0, 2, 0, 15. 0, 64, 2: 32, 2, 7. Srez Laško. 3K-.W, 279, 15, 784, 29, 126, 1107, (i5. 30, 204. 10, 160, 9, 66. Srez Slovenjgradec. 2733, 189, 3, 300, 15, 95. 48. 135. 17. 260. 11. 253, 4, 94. Srez Gornjigrad. 1839. 280. 18, 217. 15, 17, 0. 1, 2, 13, 3, :20. 0. 64. Ljubljana vsled izdaj- stva padla v roke kle- rikalizma. Kandidat Narocbicga bloka Mo- horii- je dobil 4000 glasov, klerikale! 4365, dr. Ravnihar 843, dr. Peric 479 in Makuc 427. Volimih upravičenceT je bilo 13.779, volilo jib je 10.114. — Bilo je to prvič in poslednjič v poli- lični jji nacijonalni zgodovini naše po- nosne in dosloj bele LjuWjane. Veru- jemo trdnov da bo jugoslovonska naci- jonalji-i iu napredna misel prav kma- lu vrgl.'i vii'A sebe ta ma'dez sramote ter v. njim vrod pokopala one frazxMJe in laži-iia<'ijonali,ste ter raži-poštenjake, ki so nam tokrat brezvostnß iz osebne mašoevalnosti zapravili naš kulturni in nacijonalni center. Tdeja jugoslo- vonskega nacijonalizma in napredno- sti je silnejša, kot razdiranje malih duš, kojih vsebina je mržnja in kojih deio je razdiranje. Štajerski Nemci in re- negati izgubili mandat — njihov poslanec Schauer propadel Ono, kar se pri nas po krivici na- ziva »nemSka narodna manjšina«, kar pa je v resnici le preostanek nekdanjega avstrijskega germanizatoričnega si- stema — je doživelo pri ten volitvah svoje 2asluženo plačilo. Kljub naj/ečji razcepljenosti narodnili list in dosled- nemu favoriziranju avstrijanske nem- škutarije s strani klerikalcev se je jasno in odločno izrekla volja našega naroda v smeri potrditve naše nacio- nalne države in odklonitve onih, ki so še danes z dušo, sreem in svojim ra- čunom onstran granic naše narodne države. Kljub strahoviti agitaciji od moža do moža in kljub gospodarskemu uplivu nemSkega kapitala na odvisne slovenske Ijudi — je nemška bojna politična struja doživela poraz in ob- račun, kakor ga ni pričakovala. Mi ne gledamo tega samo iz vidika nacio- nalnega temveč pravtako iz vidika državnega. Saj je pomenjala nemško- nacionalna berbena politika v vsej do- slednosti odkrito negacijo naše nacio- nalne države in nepritajeno stremljenje za tern, da se krepi In goji pri nas germanska iredenta, koje prvi in glavni cilj je bil slabljenje naše države na znotraj in prikazovanje na§ih slabostt na zunaj v najgrši luči in najpretira- nejši obliki. Ideja nacionalne svobode in avtoriteta države je izbrisala ta madež robstva iz telesa na5ega na- roda kot sramoten spomin iz avstri- janskih časov. Če je med nami kaj pametnih Nemcev, se bodo iz tega lahko naučtli da se resnica ne da trajno potvarjati in da ie opasno se boriti proti narodu, od kojega se živi. Kolo časa gre ne- moteno dalje in zobci in železni zobje naše državne mašine bodo prijemali vedno eksaktnejše, in pridete na vrsto gospoda, ki ste bili doslej pač mnenja, da je dobro in koristno živeti od na-» roda in države, pri tem pa stati v od- prtem boju proti temu narodu in proti državi. Z renegati in plačanci nem- Skega kapitala ne govorimo, to go- bavost naSe krvi iz časa Avstrije izleči čas. Mi nismo bili neizprosni sovraž- niki, vedno smo bili pripravljeni po- zabiti preteklost in odpuščati onim, ki so stopili nazaj k narodu in se znašii * Nesrečna ljubezen. Ljubezen je za mladega čToveka prva velika zivljeujska preizkušnja. Ona kaže, kako razume clovek druge ljudi, kako se zna prilagoditi življenju in driižbi. V ljubezni se meri sita po- žrtvovalnosti, plemonitosti, kreposti in spiošnega moralnega nivoja mladi- ne. Vsak človek ima v življenju svoj čas. kp je fjubezni najbolj dostopen. Telesjio je to doba dozorelosti, dušev- no pa doba največjega razmaha in poleta, Tisoce Ijudi prestane to živijen- sko preizkušnjo in nastopi pot k rod- bin skemu življenju. Ali ljubezen je večkrat tudi nesrečna. Dnevna kronir- ka prinaSa staino rubriko o neštetiK nesrečnih zaljubrjefnciii, ki jili žene kruta usoda namesto v inirno rodbin- .sko življenjc v smrt ali pa v neznosno zivljenje. polno duäevnih. muk in ne- utešenih želja. Citatelji smatrajo take tragične slučaje kot romantično smo- fo nezrolih Ijudi, brez katerili si je težko misliti sedanje družabno življe- nje. Ker so ti slučaji zelo pogosti, se hocemo nc;koliko pomuditi pri njih in ugotoviti socijalno-psiboloake momen- te, ki Jgrajo v ljubezni' zelo važno vlogo. Dasi tvorijo zenske mod samo- morifci komaj eno tretjino, vandar se žtevjlo ženskiji ljubezenskib tragedij neprestano množi. Vzrok je ta, da ro- ditelji ne pripravijo bčerke za kritiCni 'fas, dn j» iz n era zu ml jive sramežljji- vosli prikrivajo resnico o spotnem nagouu in iako sanii podzavestno po- vzročijo njeno nesrečo. /lJoleg tega so krive tudi gospodarske razmere, da narašca števifo mladih Ijudi, ki zapu- ščajo doniače ognjišče in gredo za za- slnžkom baš v kritičnih letili. Kdo pa se zmeni dandanes za moralno življe- iije armade raestjiih uslužbenk, tovar- niških delavk, prodajalk, ženskih pi- sarniskiJi inor.i in njibovih moskili ko- legov? ISIe smemo se čuditi, da ima prezgodnja osamelost mladib fjndi ka- tastrosalnc posledice za njihovo med- sebojno življenje, da dobi naravno lazmerje »nod moškim in žensko naj- različnejšc spačene obliko. da pride do nesoglasja z inoralnimi družabnimi uazori in slednjir do Tjubavnili tra- gedij. Y mestih sc pridruži. tem socijal- nim momentom še psiliološki v obliki pretirane razdraženosti živcev in umetnega razvnernanja bujne mlade- niške ali dekliske fantazije. JNJovine in kin'MTiatografi uce mlade ljudi, kako se tragika dol a, ko jim na dotgo in ši- roko opi«ujejo odnosno kaiejo pretres- Ijive prizore s samokresi, vrtoglavirni skoki v vodo, strupi in zagonetnimi hoteli. Kdo bi se cudü, da postane ta- ko mladina ob prvi ugodni priliki žr- tev razvnete fantazijo in velemestnili sredstov. o katerih fantje in dekleta po de/eli nimajo niti pojma? Naša ra- cijonatisticna in individualistična kul- tnra vodi že itak v pretirano osamp- lost. Nezaupanje brani mladim lju- dem obrnit' se v nesreci za nasvet do prijateljev ali roditeljev. Roditelji igrajo v novinarskih porocilil) o lju- bavnih tragedijah običajno zelo neza- vidno A'Fogo. Navadno so prepozno ob- veščeni o tem, v kakšno moralno ne- varnost je za.slo njihovo dete, all pa se ne ^menijo za take siučaje, četudi so jim znani. 8o pa se druge žrtve jiesrečne ljubezni, ki po številu prekašajo prvo skupino. Niso pfeživele vse stare de- vice ali stari samci ljubavnega roma- na, kcr so ostali samci radi razficnih spolnih bolezni, ki jih Ijudje tako radi taje in prikrivajo. Koliko takih ne- srcčnc-žpv je mod nami, koliko doma- čih ognjišc je porušenih in koliko mla- dih sil za družbo izgubljenih! Zado- stuje en morami padw, da se mladi Ijudje uklonijo kruti usodi, mesto da bi se skušali dvigniti in nadaljevati zivljensko pot. Spolne bolezni so naj- strašnejs"i socijalni bič, ki tepe zlasti mladino, ker se sramuje priznati svo- jo trenotno slabost in iskati takoj »Iravnieko pomoč. Slednjič prištevamo med žrtve iisi«rečne ljubezni tudi številne iluzijo- niste, ki nimajo poguma pravocasno priznati, da so precenjovali predmet svoje ljubezni. Taki Ijudje se uklonijo posledicam svoje izbiro in nosijo vsp živfjenje težko breme razočaranja in ohlajene ljubezni. Vse to so znaki ne- zdravega rodbinskega življenja. Mnogi mladi Ijudje nimajo od doma zadost- ne moraine opore, in ko dorastejo, preneJia vsako razmerje med njimi in roditelji. In kaj pomagajo materiiie solze nad mrtvim otrokom, ki je šel v smrt radi njenih zastarelih predsod- kov! Čtoveska. družba ne more spre- meniti zalostne resnice, da živi po me- stih tisoče in tisoče mladih Ijudi, zlasti deklot, brez rodbinskega nadzoxstva. Ali družba laliko prepreči vsa; naj- l)olj kričeče pojave. Poskrbeti je treba^ da bi imela ženska v javni službi ob prastern času dovofj razvedrila in za- have, da bi ne bila odvisna od slučajne miloščinc moralno pokvarjenih pu- stolovcev. Ta naloga čaka v prvi vrsti ženska drustva. /)' Annunzio: Slavec. Slavec je pel*. Prva pesem je tüiaf jzhruh veselih melodij, vzlet lahnih" trilckov, ki so zveneli v zraku kakor zvenenje biserov, ki padajo na kriiütal harmonike . . . Utihnil je . . - Dvignilo se je Jahno žgolenje, raztegnjeno, ka- kor da bi pevec preizkušal svojo moč; bilo je izraz smelosti, morda izzivanje nepoznanega tekmeca . . . Vse mirno . . . Tretja njegova pesem je bila niz ponavljajočih se lahnih varijacij, ki so K vpraaujočim občutkom prehajale v nežno vprasanje, ki je zvenelo kakor toni flavte iz trsa, pastirjeve piščali Stev. 14- »NOVA D08Ä* na pfavi poti sedanje resničnosti, kakor nam jo je začrtala zgodovina. Kom- prornisa s preteklostjo in robstvom našega naroda pa ne poznamo, ker je nacionalna in državna svoboda jugo- slovenska za nas ^Slovence previsoka dobrina v moralnerh, kulturnem in go- spodarskem pogledu. Celjske novice. 'MALI LJUDJE. Brezvestno cep- Ijenje onotne taktične fronte, kakor jo je zagovarjala v naši mariborski obfa- sti deinokratska stranka — je ugrabilo pri nas čtevileno 2 mandata, moralno j)a verjetno celo tri mandate nacijo- nalni in državni. ideji. Samostojni na- stop SKS, NSS in NRS ni prinesel pobornikom te osabne nestrpnosti in razxedne ier oscbno gonje nikakih uspeho.v, pripomogel pa je klerikaliz- mu do nezastuženega zastopstva, ka- kor smo to mi doslcdno povdarjali. — Narod je obsodil osebnosti in gonjo strasti, žigosal je neznačajnost onili laži-apostolov sporazuma, ki so spo- razumno s klerikalei razdÜrali naso n?.eijonalno državno fronto. Zvesto so st.ali tern ljudem na strani iz osebnih lačunpv dr. Ravnikovi radikali in sa- mostojni kmetijei. Voditeljem v Ljnb- ijani in Mariboru pa so nekritično sle- dili mnogi dobri in pošteni mozje po- leg garde onih. ki je_ moralno in ka- raklerno preslaba icr v svojem nasto- panju zelo podobna onim, ki so nek- !daj iz . osebnega častihtepja, užalje- nosfi ter iz osebnih računov in ošab- 3josti zapuščali narodne vrste in posta- ;iali renegati. Narod je izrekel nad vsenii temi težko obsodbo, vsem pa, ki lmslimo in hočemo postcno, je odločno pokazal pot skupnega dela, ki jo bomo mi slejkoprej v vsej doslednosti vedno zastopali iü hodsti. Kar pa te discipli- nirane skupnosti ne prenese, je ne- zdravo in je posvečeno smrti. pa naj bega danes za to firmo, jutri zopet za drugo. Vse, ki nas razumejo, in vse. ki so poštene in dobre volje. klicemo v organizaeije naše stranke, v njih je to- rišče načelnih in taktienili' bojev za zmago tega, kar je zdravo lev nnrodu m državi v korist. REDNI SESTANEK JDS za mo- st o Celje se vrši v sredo. dm» 11. t. m. ol> 20. uri v klubovi sobi Celjskega do- ma. Pricakuje se polnostevilna. ude- fe/ha! IZ DIM AVNE SLUŽBE. Inieno- van jö 7,ix tajnika v zimanjem ministr- stvu nas vicekonzul v ("!elovcu in eofj- ski ?ojak g. dr. Stanko Erhartič. IZ POŠTNE SLUŽBE. Za urad- iiico v podroeju Ijubljanske poštne di- rekcije je imenovann AThinn Rihteršič v Celju. HIMEN. Poroeil so je g. Adolf 8a je bil po- nižen, boječ in slaboten . . . Podoben je bil glasu komaj rojenih ptiekov, čiv- kanju vrabeka. Nato se je ta otroški glasek « čudovito prožnostjo spremenil v rastoče trilčke, ki so trepetali v jas- nih utripih, upogibali se v najsmelej- .sih prebodib, padafi, se dvigali in do-" segli največje višine. Pevec se je opa- ial nad svojim pet j era. V pavzah, tako kratkili, da mu glas skoro ni zamrl, je izlival svojo- omamljenost v raznih me- lodijah, strastnih in sladkih, ponižniii in donecih. lahnih in težkili . Pre- kinjene od srabotnili vzdüiov, tožečih proseni- drugic od lirakiJi izbruhov in najvisjib prosenj . - . Menda j0 poslu- šal tudi vrt, zdi se, da so je nebo sklo- nilo nad inelanholicno drevo, na kato- rem je nevidni pevec pel svoje posmi. -- Rože so dihale tiho in globoko. Zfat svit se je razlil na yecernem nebu — zadnji pogled dneva je bil ža- iosten. skoro mrtvaSki . - • VaSla je zvezda, vsa živa in trepetajoca. kot H^tf^fi V«pl.iira rose ... - RAZPISANO NESTO. Pri okrož- nein sodišču v Celju je razpisano me- sto visjega pisarniškega predslojnika. Oddado se tudi vsa mesta vodečih pi- s.i.rniskib viradnikov, ki bi se kakor- koli izpraznila tekoin razpisa in. na podstavi razpisa. Pravilno opremlje- ne in kolkovano prošnje je vložiti po službeni poti do 1. marca 1.1. pri pred- sedništvu okrožnega sodiŠča v Getju. ÖLANI GREMIJA TRGOVCEV V CELJU se vjudno vabijo na redni letni obeni zbor gremija trgovcev r Celju, ki se vrsi v cetrtek, dne 12. t. m. oh 10. uri v mali dvorani Narodnea doma s sleder.im dnevnim. redom: 1. Otvorilev obenega zbora. 2. Cilanje za- ])isnika zadnjega obenega zbora. 3. .Poročilo načelstva. 4. Letni račun za IWt. leto in porocUo racunskih pre glednikov. 5. Proracun za 1. 1925. m določilov doklad. 6. SprememlDa pra- vil. 7. Volitve. 8. STueajnosti. Ako no bi bilo eb določeni uri navzocih1 za- dostno Ste^lo članov, se vrsi v smislu § 17. gremijalnih pravil 1 uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsa- kem .stevitu navzočili članov. — R. Stermecki 1. r., predsednik. JZGUBILA SE JE v nedcljo 8. t. in. okoli. 9. zvecer v kavarni Evropi listnica z vsebino 305 Din in nekaj do- kumonlov. Posteni najditelj so prosi, da oddn nnjdeno v meščanski soli v Celju. N0ČNO LEKAUN/SKO SLUŽB0 inia ta teden lekarna »Pri Mariji po- magaj«, Glavni trg. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* V CELJU se vrše vsak večer elitni salonski koncerti pod vodstvom znanega kapelnika Güldeberga iz Finske. GledaliSAe. Rcper to ar : Torek 10. J'cbruarja ob 20.: »Špansfat nrnha«. Abonma. Kino. MESTNr KINO. Pondeljck i). s<>- bruarja: »Time in ena noc«. Orijen- lalska pripovedka v 2 delih po 5 dej. V glavni vlogi Natalija Kovanko in Nikoroj Rimsky. I. del: »Okameneli (jrad«. — V torek 10.. sreda 11^ in četrtek 12. februarja: II. del: »Živa pokopana«. — Za mladino dovoljeno. KINO GABERJE. Pondeljek 9., torek 10. in sreda 11. februarja: »Moč zlala?. Velika drama v 5 dej. V glavni vlogi Olaf Fönns. Oopisi» VOJNIK. Na obenem zboru >Na- rodne citalnice v Vojuiku se je izvorii .sledeci odbor: predsednik: Julijan Ši- nigoj. ucitelj; podpredsednik: Pero -fankovic. sol. up/.; tajnik: Janko Knapie, ucitelj na mešč. Soli; blagaj- nica: Marica Kovaceva. uciteljica; knjižniearka: Tilka Požarjeva, ucite- ljica; odbornica: Jelisava Mokrovice- va, uciteljica; namestnici: Rezika Go- reeanova, uradnica biralnice, Angela I.ešnikova, uciteljica na mešč. šoli; preglednvalca računov: Melh. RismaT, ravnatelj mešč. sole, Ivan Gorečan, po- štar. V letu 1924. je bilo 29 uradnili dni. Izdalo se je 296 knjig, vsako ne- deljo povprecno 10. VOJNIK. Na obenem zboru >So- kolskega društva^ v Vojniku je bu* itr veljen sledeči odbor: starosta: Melh. RismaT; podstarosta: Julijan Šinigoj; tajnik: Pero Jankovic; blagajnik: Iv- Corečan; naeelnik: Fran Burdian; na- čelnica: 'Marica Špesova; odbornüti: Fran Oonč, Fran jo Rejec, Marica Kvacova; namestniki: Janko Knapic. Anton Uraič, Anton Mlinar; pregredo- valki raeunov: Mira Jankoviceva, Be- ta I'utmikova. LJUBEČNA, 8K0FJAVAS. Na mesto venca na grob gospodu naduči- teft'u Karlu Vizjaku je nabrala Solska mladina med olminslvom 500 Din, ka- tera vsota se je darovala za nakup šolskih potrebščin revnim solarjem. Občina Škofjavas in šoLsko vodstvo Ljubečna se tern potom zahvaljujeta vsem darovalcem, ki so na ta način počastili spomin dragega. — Hriber- nik Karol. solski upraviteTj. ŽALEC. Prostovoljno gasilno drustvo vprizori v nedeljo, dne 15. t.m. ob ])ol 8. uri zvečer v dvorani g. Rob- Teka burko »Ulica ŠL 15.« Gisti dobi- cek je namenjen novemu »Gasilnemu Domu«. Sokolstvo. (JIKLUS PREDAVANJ priredi kulturno-prosvetni odsek Sokolskega društva v Celju. Vršilo se bo zaenkrat 10 od Saveza predpisanih predavanj, ki vselmjejo to, o čemur bi moral bit! vsak clan (-ica) noucen. Obenem bo to idejna snov za društveni prednjaški izpit. Prodnvanja so za članstvo ob- vozna. T'rvo predavanje, »() sokolski misli«, se bo vršilo v sredo, 11. febru- arja ob 8. (20.) uri v mati dvorani Na- rodnega doma. URN IK SOKOLSKE TELOVAD- ttU se je izpremenil in sicer se vrsi tfiiovadba za člane v torek in petek od 8. viro naprej; za wo ski tmraščaj (di~ jctJcej v sredo in sobolo od G.—7. ure; za nioski nurasčaj (imjence) v sredo in soboto od 8. ure naprej; moska deca telovadi v četrtek in soboto od 2. do 3. ure, starejsi hratje pa v sredo od 7. do 8. ure in v petek od 6.—7. ure. — Čla- nice imajo telovadbo v pondeljek in cetrtek od. 7.—8. ure, zenski narašopj v pondeljek in četrtek od 5.—6. ure, zensha deca v sredo od 3.—4. ure in v petek od 4.—5. ure. — Prihajajte točno! CLANI IN ČLANICE, ki name- r ana jo sodelovati pri Tetoanjih nas to- pi h, naj so prijavijo med telovadnimi urami v telovadnici lekom tega nie- ieca. Sokolski zaključnl plesni venček se vrši v soboto 14. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Pokroviteljstvo cele prireditve so pre- vzele vrle celjske narodne dame in s tern v naprej zasigiirale popolen fi- nancijelut uspeh. Tudi naS neutrudljivi plesni ucitelj g. Černe iz Ljubljane je zaključii v letoSnji seziji plesne vaje in bode ta dan žel uspehe svojega truda. Obiskovalci sokolskih plesnih vaj so lahko ponosni, da so deležni tudi tega, s čimur so se ponašali do- sedaj samo v večjih mestih in da lahko nastopajo danes pri vsaki plesni pri- reditvi. Vabila za venček so se priČela razpoSiljati in je upati, da bodo imela popolen uspeh. Ker se bodo igrali tudi va'.cki, s čimur je ustreženo vsem ne- obiskovalcem plesnih šol, je pričako- vati udeležbe tudi s te strani. Skratka, kdor se Se hoče pred pustom naužiti veselja in zabave, v soboto na svidenje. iZVOZNIKI GOVED1NE IJN ME- SA, ki bi se zanimali za zasiopstvo z& razpeeavanje mesa in govedine na Du- naju, naj pošljejo svoj natančen na- slov do 15. februarja 1925 Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. RnctllniFnnii 1 Steklenice si lahko vsak ict/4f>AT>«MA M se dobi pri Prosveta. fZnjizevna novosf! Y nefaj dneli izide v založništvu Goričar & Leskov- šek v Celju prvi del »Stihoslovja«, ki ga je t-pisal prof. dr. Nikolaj Omersa. Tekom leta sledi prvemu (spTošnemu) delu se drugi del. Brvi del obsega' osnovne zakone antičnega, romanske- ga. in našega stihoslovja in ima namen poglobiti razumevanje oblikovne lepo- te v pesništvu. To delo, ki je prvo to vrste v sTovenskem jeziku, bo dobro- došlo učitelju, učencu in vsakomur, ki se zanima za pesništvo. — Obenem se opozarjajo bralci na zanimivo novo Tiovelo dr. Ivo Šorlija »Golobovi«, ki j> izšla pred božičnimi prazniki v istein založnistvu. To in ana. ^;RNI PASAŽIRJI«. Eden naj- značilnejših družabnih pojavov zadr njih let v Rusiji so potepuski otroci. Posebno so se razširili od 1. 1921.,- k'o je v Rusiji nastala lakola. Potepuski otroci so raztreseni po notranjosti de- žele in koncentrirani v velikih mestüi in posebno v pristaniščili. Ti otroci ne vedo, kje imajo starše, kje so se rodilt in kako so prisli v kraj svojega biva- nja. Romajo po celi Rusiji, stiskajo se na tovorne vozove in se vozijo kot »čr- ni pasazirji« iz kraja v kraj. Večjidet so moški od 7 do 14 let, zanemarjeni in nmazani, da si jih je težko pred.* stavljati huj.še. Žive se od beracenja. posebno pa od kradeža in ropanja ter prenočujejo večjidet v kakšnih zapu- šcenih hišah ali na prostem. V velikih1 rnestih so postali že prav nevarni. ker so znajo na zvit način polastiti tuje laslnine, posebno v gneči na, velikili1 križiscih. Sovjetska vlada in dobrodel- ne ustanove žrtvujejo veliko za boj proti tej novi ruski nadlogi, vendar so uspehi še neznatni. Obfasti zasledujejo ofroke in jih oddajajo ali v deški dom ali v poboljsevalnieo. Pri vsaki areta- ciji se taki otroci navadno branijo 7. vserni štirimi, češ: »Mi nocemo stra- dati! Hrano bomo že nakradli sami«. ftrez dvoma narašca v tern narasčajn. kader novih zlocincev, ee so oblastim ne posreöi, da z odločnimi ukrepi re- sijo, kar se so da rešiti. JAPONSKA GLEDALIŠKA MÖ- RALA. Septembra meseca je izdal ja- ponski prosvetni minister ukaz, s ka- terim prepoveduje dijakom uprizarjati ftledališke komade, pri katerUi nasto- pajo deklice^ ces da gledaliski^ pred- stave omogočajo ljubezenske zapletlja- je. Proti ukazu se je seve dvignilo vser kar cuti glede te morale nekoliko pa- metneje. Minister se je moral udati in je dovolil, da smejo dijaki uprizarjati gledališke komade, toda dijaki moska komade brez ženskih vlog, deklice P* ženske komade brez moSkih vlog. Zo- Stran 4. > N D V a i> 0 B A < Stev. 14 pet .se je dijaštvo uprlo, ker ni imelo primernih koraadov. Izposlovalo je, da je minister dovolil dijakom tudi ženske igre, toda pod pogojem, da se ne šmin- kajo in da si ne obfečojo ženskih obla- eil. Tiuli ta koncesija ni zadostovala. Na Japonskem so ustanovili kar po- sebno splosno ligo za dijaške predsta- ve, ki bo najprvo uprizorila Gorkega ^Nočni azil«, nato Strindbergovega ¦>()čcta< in Ibsenove »Strahove« z žen- skimi in moškimi vlogami. S tern bo izbrubnil javen konflikt mod prosvet- nim ministrom in dijaštvom, katerega konoc prinesG po našern mnenju vse- kakor zmago dijaštvu. ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI »N QBENEM NAJFINEJŽI Odgovorni urednik: Rcido Pečnik. Iziaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celfa Privatni pouk (inštrukcije) v vseh predmetih osnovne \n meščanske Sole, tudi v nemščini. Naslov: Kralja Petra c. 16/III, levo. 3-2 Josip Gorenjak mesai* in prekajewalec, Ceije bode začel od sobote, 31. jan. t. 1. 4 dalje prodajati v splošnem 4 goveje meso po znižani ceni kg po Din >5- . Praktikantinja s trgovsko šolo, fzmožna slovenščine in nerrSčine ter stenografije, sesprejme. Mesečna plača Din 500' . Ponudbe na poštni predal 11 v Celju. 1—2 Kupi se dobro ohranjen oti*o&ki vozidek, Pomidbe na upravo tega listz. Išjfe se DBüja prazna soba s kuhinjo ali s souporabo kuhinje. Naslov v upravništvu lista. 4—3 Stioinje. Boljša mirna stranka J5Če s 1. apr[ ali 1. majem lepo stanovanje, obstoječe iz 3, event. 2 sob, s kopalnico in kuhinjo. Plača se mesečno do Din IOOO'—- Naslov v upravništvu lista. 3—3 C'evlje za dame, gospode fine moderne iz prvili svetovnih tovarn, kakor tudi trpežne od domačih čevljarjev ima velikansko zatoga ter prodaja po čudovito nizkih cenah salho veletrgovina R. Siermeckl, Celjc. Trgovci engros cene! Ccnik zastonj! Ppoda se mošha obleka. Prešernova ul. 10/11, soba Stev. 2. lstotam se sprejme več moških na h p a n o. Proda se nova spomladansha oblelia v Gaberju štev. 124/1, pri g. Dobrajcu. volčje pasme, se je včeraj izgubil. Sliši na ime »Taca«. Sei je najbr2e proti Žalcu. Kdor ga zasledi, naj takoj poroča na upravništvo »Nove Dobe«. Močan dečeh dobrih starišev, z dobrimi spriČevali, se sprejme v učenje pri tvrdki Janko Klun, trg. z meš. blagom, Slovenjgradec. 31 Razprodaja vsak dan po nizkih cenah od 8. do 4. ure: porabne mizarske stroje, orodje, skobeinike, lesne izdelke, mizarski in strugarski les. velika baraka, 2- benzin in I elektromotor. Prod. zadr. za lesn. ind., Celje, Sp. LanOVŽ, zraven tovarne Pertinač. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da 8em ppevzel glavno zastopstvo Radenske kisle vode (Gizela, Kraljev, Zdravilni vrelec) za Celje in okolico. Ker je kakovost in prednost te zdravilne vode po večin» vsakomur že poznana, se priporočam za čim večja naročila ter zagotavljam najsolid- 3 in najtočnejšo postrežbo. 1 Drago Žnidarič, Celje, (Javno skladišče). Tel. st. 48. Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNl DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 rnilijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova ulica št. 15. 63 -14 Iz nialega raste veliko! Kleparstvo, vodovodne lnšta- lacije In naprava strelovodov Franco Dolzaii CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prci«maVsadclazgorai oaenlwih stroH KaHor tndi popraVtla Fostrezba tocna. Cene znernc. Jotidna Izftsitev. 477 -83 Na drobnol Pri Na debelo fiupujte po konkuren- čnih cenah v vcletrgovini pri ySolncu1 Rupojte po konkuren- čnih cenah v veletrgovini p\ ,SoIncu' manufakturno in modno blago kakor n. pr.: Sukno, hiaceylna, tiskovina (Druck), ceflr, volna za jumperje, pavolavvsehbarvah, prejea, vezenlna, blago za prte, dežnlke, kravate, moško perilo, svilene robce, vence za neveste, flor nogavice i. t. d. Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se clobi. 9. Drofenih, Celje, Glavni trg 9. Prvovrstne šleztjske bri- kete, najfinejši kameniti premog, inozemski Roks, drva vseh vrst dobtte naj- ceneje samo pri tvrdki Tranjo Kalän, Celje PupilaraovwHMi In Jawnokorisfen denarnl zavod oeljskega mesta Mestna hranilnlca celjska Ütt&ttovlfenm to* 1864. - Pod 11 laatni paladi px>l kolodiroini* V»I Uranomeiil immU so imtrintefo naOtala wtnefo, mtro In lofi- no. Ufledno obr««t«mui|«. Po»acnll« In nmmU twexplatoo. Vredaost rezervnfh xakl&dov mid «row 25p.OOO.OOO*—* Za hraitftoe vtoge JaroS mmin Cei}e s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno močjo.