nth .tdtlj » GLASILO SLOVENSKE NA VETA DNE PODPORNE UEDNOTE ILL., PETEK 1». SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1916. Stev.—number im. ojak je umoril ženo,IZ DELAV ki je preveč plesih, ■■■■j iko goljufajo bankirji nevedno ljudstvo. /nNSKA DVOJICA JS UMORILA ROJAKA IN OA POKO »ALA NA DVORlftOU. — VNUK PE8NIKA LONGFELLOW A rOSNEMA TOLSTOJA. - SLEPARSKE DIVIDENDS. -rOKOS JE VEČ VREDNA KAKOR AVTOMOBILI — DRŽAV «! PRAVDNIK JE UMORIL SVOJO ŽENO. — BOGATI OLJNI vrELCT V OKLAHOMI. — NEPOBOLJŠLJIV GRE&NIK. -JEKLARSKI BARONI iftČEJO POCENI DELAVCE. - ROP H FOiTI- _ n Miga iz Z. D. za pol miljarde dolarjev. | Pittzburg, Kans., 28. septembra. dcputij prišel do John C rje v o ga, du ga odvede v je-pr je Ustrelil avojo ženo, je hišo zastraženo od moških, Tbvaruje Žagarju pred razjar- rni idiotu i. igar je ustrelil svojo ženo, ko « vrnila domov s plesa. |Domu strt se prepirala. Žagar »vi, da je nastal prepir, ker je tjii ženo rudi plesa in ae je na-lieal pestovati in negovati de-Ena krogi ja je /.adela dve leti ) dete v roko. Oddani so bili trije ntreli, ko je Žagarjevu II« na tla. far ue kaže v ječi kesanju. »r jc 117 let in po poklicu jc ru-r. Njegova ženu je stara let. Zdaj Ana Zdichaniova ni mogla več tajiti. Dokaai ho bili očitni. Izpovedala je, da jo je Mroz in-sultiral v soboto zvečer. Na to ga je sunila naj prvo z nogo, potem jo pograbila leseno palico in gu tepla po ((lovi, dokler ui bil mrtev. Policija pravi, da je Miha Zdicham izpovedal ravno tako. Zakonska dvojica je na to izpovedala, kako jc ponoči pokopala mrtveca na dvorišču, ko ju ni nihče videl. Ana Zdicham je stara 35 let, njen mož je iste starosti. Zakon-ska dvojica ima tri otroke: Marijo, staro 10 let, Rožo 7 let in Suzano 5 let. Stavka zaradi ieit PoJtni usluibent — Priprav za fanu. — Stavkq adejo kapiti stavkokazov pot strojnikov v Im Besedolomna tvrdka. Chicago, 111., 28 septembra. Pri tvrdki Findeisen 4L Krol Co. jc zopet izbruhnila stav] ker jc družba hotela zužati' lavni čas od devet na deset dnevno. Spomladi je pri drui izbruhnila stavka in družba znižala delavni čas od deset devet ur, ne da bi jim pritri kaj#na plači. Zdaj je superintendent nusn nil delavcem, da bodo zopet dol li deset ur na dan, in ni povedi če bodo delavei dobili povišal) mezde. Vsled tega so bili delat prepričani, da sc vdomačijo zo| stare razmere. Posledica toga je bila. da so d< lavci sklenili, da zustavkajo, si ravno jih le dvanajst pripada organizaciji. It. Louis, Mo., 28. soptombra. so bankirji res "uamlljonja reveži," dokazujejo knji-Bankers Trust Co. V osmih le-je bilo izplačanih 1,900,000 dona dividendah, dasiravno dohodek ni dosegel niti |),000. lova ban Ue je sedaj pred so-eern, da preišče, če se ui uprava i •. ;. .i..il — i jfcj , i ri I Kr ilililieiiim U|Hlll IJ. letu 1JHH) so bile bančne del vredne po +160. Do let* 1914 je vrednost delnic pomnožila i $2!C>. Kljub temu, da so bile Dke dividend«', se je pomnožil kompanije od $550,000 na . Qn Sl. |u.jje tu dolg, ! kompanija v letu 1914 zaveza ve« njen prebitek $5,000,-Ko je bil vos prebitek zavedi družba mogla dobiti poso- je pričela padati cena del-I kakor to mojstersko opi-Zola v "Denarju" in je psd-iih $20. To je bila cena delnic, j«' bil imenovali soduijski u-ivitelj. Cleveland, O., 28. soptombra. Policija je aretirala 24letnega 1-talijaua Frank Colattija, stanujo-čegn nu 2541 K. 22. ulici. Obtožen je, da je ustrelil policijskega sar-žentu Henry Froehlicha. Gidon A. Rabsaw, načelnik detektivskega oddelka, izjavlja, da je Uolat-ti napravil sledečo izjavo: "Bil sem pijan. Dva moška sta uii grozila, do me vbijeta. Sel sem domov po revolver iu so vrnil. rm\ Je Mli s,|, i*i mmrfff GA SVETA. lomnosti druibe. — bodo imeli novo uniio. loJno stavko v Micki* _ marilec. — Kako lični litt i. — Zabit ost nesrečo. —Zmaga \apolisu. |lilh|uit v socialističnem [dnevniku "New York Callu," da ui ns celi stvari besedice resnice [jiuel ni intervjuva t* poročevalcem North American," po tudi še [nikdar mislil ni ua to. du hi pod >iral demokratični tiket. Hillquit »cbno povdarja, dn je Član so jialistične stranke, in du bo z vso linočjo podpiral socialistična kun-lidata Hensona iu Kirkpstricku. OFENZIVA OB SOMI RASTE RUSKO-RUMUNSKA ZMAGA. BOLGARI PORAZILI SRBE. U.0YD-GE0R0E: "00 HIBO JE SE DALEČ"! RUSKA FRONTA ZAVITA V TERO. GRŠKA PRIPRAVLJA IITIHATUR. : ZADNJE VE8TI. vka dolavoov, ki isdolujojo produkte is usnja. ' New York, 28. septembra. Dela vol, ki izdelujejo produkte Iz lUiiija stavkajo že peti teden. Ko je prišel peti teden stavke, so gu proslavili z velikim chhodom v Delavskem templju ua 2 cesti jn 14 ulici. [ (Jovoruiki so povduijuli, du tovarnarji dobro občutijo škodo vsled stavke in se bodo kmalu 1»»' dali. Poitni vslužbenci nameravajo atanoviti arodotočno organisa-cijo. Chicago, lil., 28. septembra. -4|Vclod noapoaobnoati Zastopniki raznih organizacij štnih uslužbencev so ohdržaval konferenco, nu kateri so razprav ljuli o združenju vseh organisuei v veliko zvezo. Poštni uslužbenci so spoznali da je zanje boljše, če se združijo močni orguuizaciji in pritrdili načrtu. Predlog za združenje bo vsOf prizadetim organizacijam predi žen ua splošno glasovanje. Naj daj "Narodna federacija poštnih klerkov," ki je združena z 44A- M9W žati. Ustrelil sem trikrst in ne vein, če sem ga jaz ustrelil. Umor je obudil v aodnijaBih in nieriško delavsko federacijo." policijskih krogih veliko rszuur^» Ane Zdicham uu 14t> Kol-*** Policija jih obtožuje uuio-Prv«' vrste iu uveoi*očilo, ds so ruski mortatyl novzročili sovražniku voliko l*gu-be, Rusku-rumunska srmsds piv* dirs adsj proti jugu. N« drugI strsni pa pravi Sufija na kratko* da sn "naše četo včeraj Utrdil« poaioijo, ki so jih okupirale." fu se naravno nikskor lie vjems I buksreškim poroči I um, t ,1 Sofija tudi poročs, ds jc btH« ga raka armads prisilila Hrbti IHfe zupndiieni kuncu msoedousko fronte, ds su se umaknili iyi eoll črti.'Iz Solun« ui bilu včersj pn dolgem času iiobeuegs oflcljrhlc-gs porodila. * .' v. Iterlin iu Dunaj poručaU o tevtonski ofenzivi v okolilu Bet* msnštuta ua HedtuogralkotliA \ I a ruske front« asi skoraj uobe-nih vest L Potrogrsd "nims uuM»< čsti uii važnega" in Poronno. •b PREOLED VOJNIH DOOOD-KOV V ZADNJIH 24 URAH často kolesje je zsgrsbilo njene * pričels zasledovati, |nM. in ji potegnilo kože z glave nrijstelji Mrsza pri- Z«lrsviiiki prsvijo, ds jo ohra H»eiji»ka iHsttajo in so ua-|nijo pri življenju. t d*d« mi a /i« Pogrešajo Mraza že ne-1 Milili so. da je šala. "'•AMI in Kckfrman sta šla ; in Ms izoriutala Zdi-j ki je dejala, da ne * Mr.z izginil. -'s ogledala bi«, in, P"Msla Ma pozorna na ie bilo poznati, da! ""»'i« Ue pred kratkim ** Pričel® sts kopsti hi ne prikazale e ii.,vr m "•»» M M •trsu!, t. k*UMl VAŽNO t V pondoljok 25. a^tombra ao jo prooolila "FroovoU" v svojo novo prostor« v j«dnotin«m nra d«. Vsa pinna. dopW, larotoira U ryju z Moris in aploh vm pošiljatve na naš Ust soei.lsrtičiiim M "j - r■ r, h.l\otu naslof! "FROSVSTA" 3W7 So. Lawndale Av«, CHICAOO, ILL ložili us sOtornobil in oddirjali r. njim V okrajno ječo v New (!|ty. Itrutalni napad ns pi-edsedni ks je silno rsaburil štrsjksjo<'< delsvee in pomnožili »o straži* i papirnici, da se kateremu skelniv ne skriv las ns glsvi. Kapitalistične laži. Philadelphia, Pa, 28 iM-pt — "North American" je prinesel in-Moria llilbiuitom. znanim pisateljem, o kste-je HltlouH Isrtkoi, ds Im» iHNlpirsI ksndidsturo WII-miiis. demokratičnega prrd«^d»»iš kega kandidata Inten ju jr bil poslsu ic Atlsntie Cltyjs. N. .1 Na to kapitalistično laž odgo Italijani so aopet okupirali jro v Ti roll b. > '>' (Jlede imložsju ua tlrlksMi puro. rajo is Londona, ds Je sutatfl M---J vcKiiUke diplomacije sagotoVljt* Augleško-frsiicosku ofenziva ne np. (Prvs Je bils pridobitev Hn« poei va več uiti ene ure. Zmage pM m ti n I Je). (Irška vlada jc definitive jati i Angleži so po okupaciji Till- i i»o sklenila napovedati vojno ill epvala udarili proti severu iu iz toku

uoi/.točno od Kiiuenurta Osvojili so goxd St. Pierre Vaasl. Pariz poroda, ds Nemci p«'skušsjo oži* veti ofenzivo pred Verduiinm in včeraj so izvršili uiočsii us pad med Thiaumontom iu l''leiiry, toda napad je bil brez vsakega vs India. Vse i/gleda, till so že odriHlila iiiobilisoudjo armade, ANOLEtI PRODIRAJO BAFAUMI. FROtf it* London, 28. sept. (1'radlio); Na somški fronti ao usše čete tO* pet iiuelc lep vspfh. Dkupiinle so eno miljo uemiklb /.skopov sovor* no ml Flerss iu dospele lik Koo-eourta l/Abbaje. Sevvrnoistočno od Thispvals je bilo vroAe bojevanje Naše četo ao nsskodlto 111 osvojile utrjeno osemljo pod U nom "Stuff Itodoubt" eno inilj ml Thiepvsls V Combtosu dobili 1800 pušk. itiri ognjemalo iu več tisoč granat./fiu^O/itfjM** dvoV dnrvlb ppe. 5 P. Teli, podpredsednik in glavni j,, ,l((.,| rszvslinsmi hiš: koliko jib pikov v zsdujih rirsiijs je dopolnilo prsAnjo 3tf-vilo uu 10.000 v dveh Udnlltf Paris, 'i« sopt *« (IJridnol, Oh Somi usdsljuje nate ertilerO« Nemei' močan ogenj lis 00Hi4ke potleijo. izgubili vsako inieijativo zs o- »«* »• bilo llilsiiterijiklh feiizivno gibanje ns frsueoski>«J«'v. I'rwl večerom so Nomol nt* fronti Korespoiideutl jsvljsjo, P^H m»slelje me ui vee nemške divizije ns|»'"»Mn in Fleury (Veriluu), todj Francoskem, ki ne bi bila v *» M krvtv ** na somški fronti I strojnih pušk in topov. V Comblosu S4i našteli lisoč " — nemških trupel, ki bžiio ns cestshl BERLIN FRISWAVA FADBO THISPVALA isviistelj National Itriike and K-leetrie družlie, Delavne ur« v le-dnu se znižajo ottf; mUora iu zavratnim umori, dočim upirala w je velikim KOSprnjU^liberalno-kapitalistični anar skim, sočlaliiin. ln pofttifthlft^ »»n««0 ijfr*®* z menico obratoiu, če je bila v strahu i* hipoteko, /. razdiraiije.n vsake or-svoji) moč in veljavo. Ko%b *e iif d.rugega kot človeška stanovanja, je nauk o taki društveni uredbi, VSh odprtih ječah prihajajo člo veška bitja na svet in umirajo. Meda jih pozdravi % vsemi grozotam* ob njih rojstvu In v največji revščini odhsjajo s tega sveta, lovljenje teh siromakov, poštenih ia pridnih delaveev, ae prav ni* rti loči od usode kažnenoev v si-Mrsklh rudnikih ali nekdanjih gn-lejekih sužnjev. IsvHHII niao naj-Manjšega hiuKid^stva, njih Mo-tflstvs ja njih ravittna, ki Jih spremlja od slbeH do groba, kl ra grinjs aolnee veselja preti njimi, dk se nikdar Žarek veselja ne pri kVade v nj!* s rea • Ali ul taka civillsaclja vredna koji bi vsi ljudje delali. Vsak poedinec dela za kosisti vseh obratom, če Je — . — . ir|anizscget preobrati vsled zgodovinske 'lilij* ^loveštvo je postalo plen ma 11 osi i zgodili, ko sc Je zrušil fevda- monizma; zaradi čistega dobička lizeni, suženjstvo Ht »lačanatvo, ko. so velike ljudske plasti, celi nase je podil absolutizem lu rsfcpu- rodi 'izročeni telesni in moralni del pod ' utfarči kapitaliatičimgrc pogubi; zavoljo svetovnega go- ,_____________________JHIJd gospodarstva stari obrthi red. ^ sfcodarstva, zavoljo konkurence ue samo za korist nekoliko boga- ne Jc eerkqv lepo vdala in ,všo to i*fi svetovnem trgu sc pustoši de-tašev. "vzHa v svojo zaščito'^ Viad6 in puatoSijo lj»ire. da v zlmrrtoah proletariate vojskujejo zoper ka-dvalbmčletflm krščanstvom! ustvarjajo boljše zakone xa de- ;pltaliMtMWii ti »shoda rak i, državni .Orftavni praVdnlki grme proti, lovno ljudstvo, zakone o enskih kadodelatvu, duhovni prepovedu- dolžnostih in pravicah, jfjo pnfti grehu, ne rinejo pa lie-i »smo ta pot pelje k pravemu sed* prati Hrtcuakemu gospo- cilju. Oitajtr socialistično faaopi-duraketna «d«iem*. ki jr oče vseh sjc, aoclkllatične knjige, saveditč hudodelstev lu trrha llfigajo sr: ae, ohrsbrlte ae in pristopite k ns-pdlMisnf rerkve proti nebu. v k a- lam« vivUeaemu hi svetemu lm-|Hk ari afti ljudje nshvsljitjfcjoi jal Uogu ss njagoVo neskončno do ^ at Urotljiviist iu v katerih HOfll' nim, se ti jen je agoljufatum pro-| ..... lelsreom pripm^nhijo molitev Mh pokoro, ds ne podkmjo skušn ja — tarn ill lie padejo v urrh. K le rl kal i ifiu jc anal od nekdaj ( V bogat« okinčsnih dvora itak računati a gospodarskimi, polltič-ob stokih godbe, pri mizi polnih nimi ki socialnimi rasmersml Id jrdl iu pijače, ae zalnivsjn ljud- se Jim je smersm prilagajsl. Ns ja, katerim «• rojenice oh njik j korist vlsdsjočib Ilvliav aeveds! rojidt u nssule Klala is ftihel. Iz hiš Eatiranlm In tlačortlm je eerkev sramote prihaja smeh na ulico, oznsnjevsls "dolšnoStds pO- prirejaj«* ae orgije m dense, i*. Iriicšljivo prensšsjo avoj« usodo prtAtit Iz dels alromašnih In prid In da ae ne upiraj« a«per "b«šji aih dola vee v ivil". lu sa lolb« Jim Je obetala V borni koči, lam v ghettu allibogaie plačilu ra vae gorje ln sa V delsvakeiti pi%dn»#atju» thv ivao bedo onkraj groba nja pet lačtilh kljunov okoli Ale Htallšče prvotnega kršlanstvs. dat, v kateri jv Jed, ki bi je gos- • svetih učetat", hi ao v prvik p«,ski t h* še ne povoksl. Mati Wi\ atpIMjih osnanjaU Krbdov nank, ua smrtni p.*lelji bres zdravniške njih stališče do Soelalaaga vpra pomoči Oči vdrtr, roka je ksat šsuja je bilo povsem dmgačno ln kaša, ns okrasa ji je blišajoče »#g« poznejše čaae Prav močno smrt »arisala neiskrene poteze je dišalo |m komunlamn. mrem- VWe mm I i na stolu, aa večerjo si je IJenje po lastnini lu po poanti je pritegnil na« za dve luknji in srvitU«*' ^s«e vtfjslo zs pregreln«. In pruvtd rod. ' Izra prvih začetkov delavakega gibanja je bilo v klerikalnem ts bofti vednn' nekaj socialnih pol) likov, ki so sjtoznali potiebo bb-ja aoper kanitaližciu Tako n. pr. od I .n sati it ft socialni politiki ajtrč-obrnjetil mnguški škof Kelltiler. Hleer' m ni Odrekel dogmi, da "rfoHL^jMtl- na sveiu« mnogo al-rohikkov In tn^lo, bogatrtikov. da bti ^VsHk 'nM^la >iag avojega 'tečaja okolo vpraša-tOr. ali bo produkcija anarhistična, urejena po moralnih, od dr-lave priznanih zakonih. Auar-listi imajo avojo skrajno ievieo ia švojo skrajno desnico, prva se roinaštvom in breupno bedo, /. u-ničenjem rodbinskega življenja, z brezpravnostjo in s smrtjo ua smetišču. Težke izkušnje, ki lo|e v teh razmerah, Bog ni uatovoril delavcu k njegovemu težkemu in neveaelemu vsakdanjemu delu. Narobe: / injjilokatera grehotj^ Hi. jih delajo ljudjf,. atpji ppd tako težko kazftijo večnega sodnika kakor zatiranje slabotnih, kakor u-trgavanje pravičnega plačila. Boj zopet kapitaliatični "red"r t. j. boj z vsemi zakonitimi sredstvi, je naloga vsakega resničnega kriirtjana in nobeua nesreča ne bi bila za človešstvo hujša, nego da .bi mu poHa moč, da hc nu-jodločnejše . zoperatavi temu neredu. Znamenj« 'kapitalistične tendence našega časa je neizmerno štedljivosti, kakor da je vesoljno zdravilo za vse gospodarske bolečine človeštva in končna rešitev socialnega vprašanja, da se vlade, parlamenti in veda vsem neljubim pozivom po sociAlrto-gospodarskih reformah izogibajo s certenim in preprostim opominorfi: "Prište i dlte si kaj!" Da ta opomin ni drugega kakor krvavo norčevanje iz delavakega ljudstva, priti-ranega na rob obupa vsled davkov, obresti, trgovskega oderuš-tva in skromnih mezd-—kaj z« to; da le čednostno zveni. Nikoli sc nam ni zdelo koristno, da bi oznanjali obubožanim delavcem odrekanje v prilog pohotne gospode, da bi le tej priznavali vse dobrote tega sveta, one pa tolažili s povrlčlfoiA no one in avetu. fott ni bttij basprotnefn strogi pravičnosti, ki jo treba krščanstvu. V>ateri katoliški državi najdeš udejstvovaiio dejansko vero, t. j. kot socišlno in drfcavno pravič- Hoeialni rajkrut^jj ^ ni demokraciji, t. j. gj^ Hm vAditč^em, neiuškia) ,„ aoakim, velike hvale dalžmT svojimi sitnimi, nedoljiv^ ^ ci ao rasbiii lažnjivo tfr^C pitalizma. in v resnici j« y opomin katoličanom, ds iz ui nice svojih tradicij poiščejc divo sa novo stavbo Hocialnk demokracij« ntre«i upostavitvi zakonov pravic iu s svojimi krepko zanikan, mi življi je bistveso i>ri(Mo«ilu ds je dovedla občntek dri bolečine ua Imlno mesto." Tako katoliški socialni p^J baron VogelsaJig. < Primerjsjl tem v"o rTvfečino kh riknlnih tlikaveev, posebno urednika likalnega tednika v (_Vv«h Vogelsangovi nauki so ostak vpli va na klerikalizem in Ut kcv. Saj je vrhovni prt^U* katoliške cerkve, papež xIII., v svoji "delavski okt ci" izjavil, da je v 4 božje® du" določena vlada kapitala i delom, da obutoja med kapiuli iu delom "prirodna harmoniji božji volji", da naj delavci" sto služijo svojiin gospodarj iri d« "nsj se ne dajo huj zoper opravičeno posestda, ne stavkajo itd. To je kardinalna totjk« »ocij Ue politike, kakor jo oxn« vHegttvednost nczoioljiUjivcpi glavarja edino zveličavne cer S tem je zapečatila ta cerkev jo tesno zvezo /. "brezbok kapitalizmom in iiianionizmoti Kakor je v srednjem veku njala sužnjem iu tlačauom pok ščino, tako uči to "čednost' danes "svobodnim" delavcem, So kapitalisti vseh konfeaij znali prilagoditev cerkve ua ki talizcm in mogočno podpora, inu jo podeljuje, dokazuje darovi, ki jih darujejo za zv< vc, orgije in gradnjo cerkev. Ljudc, ki so odrinili za klerik ne naprave tisočake, dobro d zakaj so tako radodarni. MIROVNA KONFERENCA ROBU RAZIDA. Oarranza je poslal ultimatum, mora ameriško vojaštvo it Mehike X . i" \ i i noat utelešeno vbro, veto ožiiljc- rnto snper pi-edstaviiike zgodo- konih! NoHene tak* države nc J). U. ......... t Loudon, ^ jopsr.Ha ameriški, ^^^f^T truljn osen, mož 1» f* diln naproti. Mehik.ne. ^ dali Amerikance «trel*njs »e -i - W Vo^l^. A ril., » "f-^ meje prihaja veat, da K lo fom Mehikancev rjwy m rlnHk. ilruit. *" , pouilmo, >>' . " 1»»'« rJi'V.. M.nirat.rat.o j, ,„»r. mn~* V**"« •'» "hU'vf'" . ... . .. . . v državnih napravah uresniči, kiatm in nthillzem bogatinov in jcl "" ' aa enaki moralni stopnji z ansr Hkrajni ča^ bi bil. da se kato-kismiOn in itthHivmom ^immskov,hlspčevsnjti frs-le i oni/, je olich je različno... « potrebah jsvnega prome- narhija je vojno stanje: vai pro-its in o stališču družabnega živi jell vaem—pa naj se bojuje ta lw>j »j« «'<* »«* več kot doslej, preden s orožjem sli ps z biesokaiinhsi j pokleknejo »rad nasvestejšim. tri-gnapodarakimi sredstvi. Zadnji, krat padejo nn koleno pred zlatim smoter manšesterskega goapodar. teMom in pred postavo mamo- Itva je |vopoluo podjarinljenje nlsma —- j ^lovešnega dela po kapitalu* in, Zatiranei, ki Sn ae vdali oocislls j«0*no kubtenib ileloma nezavedno ae trudijo pri- mu. imajo prav a svojo tožbo, da>gfc plina, ker um'«' ataši malopridnega nauka, da od- jim sedanje Vasmere ne nudijo ga vieia. H največjem rudarskem severni Sonori. Pcfto nih vojakov, je od^ov.ll -iz Hcrmosilla ** poročajo, da bili tsi«» , ageutje Vm* še ™ J Arkansss Oltr. SpcnceVjeVa dru/«* * A jevi sekciji atudenvi.; ki ds nsdii ; g ar-v oils. Vsski dan J« "j stranifo rae ovire, ki ae zo|M'r»ta vljajo temu ideaht. človeškega iivljenja. tVav imajo j Studence j« »'^"^^js ___________________________a avojo Jtahtem y*> organiziranju Ijev in »e nahsjs ' ,nirii Ampok |»o bašjji volji ui. da bi družlM* fio harmonisiranju soci- Okla. kjer Je še ^ 1 bilo delo neločljivo a|»ojeiiu s si- a I nih in političnili sil. r nih atudeneev. ft odprl »o v r»in I k :erije ko ga ustavile. loKui so naat 3pit t m /aae. J Iv policijo Renati m Totfi>. GLAVNI 8TAN: CHICAGO, ILLINOIS. UPBAVfrl ODfBS: Ptefeafeik t John Togri*, bat Sli, Laftalls, Dl. I. Podpredsednik t J. BretkovW, R. F. D. 4, k. W. Oirsrd, Kana. IL Psto«kwdnik t Jolef Kuhelj, 1489 Bwin« ih 8. Chicago, lil. Taffcik t Jaka TOrdsrbir, Ml 3. Lewndals Ava., Chicago, III. Telephone Lawndale 4636 ftUffajtik: Anton J. Terbovec, P. 0. Box 1, Ciooro, IU. SafMklkkr s John llolsk, 4001 W. Slat 8t. Chicago, I1L VABSOfctl ODftBK: loto Aabrofll Ul bos. Oea6WH « tudi eno strojno puško. Pri »miti smo osvojili z bajonet-* naskokom ko v razni /.akop. V olici Pitodera in Artnenakega io izvršili protinapad proti irein rražnim bataljonom, ki no ae u-kali v neredu. Iztočno od Flori-wno odbili tri zaporedne f ranih napade; sovražnik ae je u-ifcnil i. velikimi izfcubaud. V »tih dneh nepretrganega boječi*, niwl katerim je c>ia srbska rizija i/. Drine napadala z naj-*j« nilo višine Kajmakatana, so fr eetr začele a protiofenzivo prisilil«' sovražnika, da ae je u-iknil na celi fronti. Bitka ae nato jr ugodno za naa. V Mogle-ki dolini se vrši artilerijski ARCHITECT 118 N. U Silil St,f DMmii, ; kije Izdelal načrt sa gl. urad S. N. P. J. ae pHporoea Slo- " vencem za Izdelovanje atavblnsklh načrtov. ti, Tel. Creak lin MOI TKL. NA IX)MU AUSTIN 9000» Kdino pravi s tem podpisom NORTH SIDE STATE BANK DOCK J'MH/TO*. WXO. IMA KAPITALA iN ZEZESVE »100.000.00 Mte, tttfuac IAR8KI NAPADI ODBITI. Udvn, 28. sept. _ Rcuterjteva pulin« jKirova iz srbskega glavni Slatin v Solunu: VčeVaj so d|»ri d,»b)li pojava nja in Ukoj Izvršili At i ri protinapade na J*'. v Kajmakalanu. J"w«lo ne jim je priti v prve za-2* bKl« r. velikimi Irtvami. '"ustnik, ki jc bil ujet, ' da so jarki iri#t1 naa- octuiua polni nirliocv. V MH»ih s, je vnela sitega bitki 1 bajonel. KbiiČho ko kiti nreti.aaani iS ittirani iS fr in ttotgftri so imeli «««»»■ Bo)99rov jc bilo li. 11. vim Meh lie k, slavoxiiaiii naravni adravulk iu tovsmar Bolgarskega Krvnegs l «js, ksteri je n stoiufttotisO/' bolnimi v klani *ver.| tn dobiva od onih, ksft-Hm je Itdl|krslif Krvni f'a) vrnil zdravje, eelc kupe zahvslriih pisem. je hSšA rojakinja Ipoapa litja Radi* <1eero. III. jc pisala sle-dHfe pismi): 44 Izvolite ml poslati le pet »kalcij valega PudoVltcgs tlolgarskc-ga Krvne** Clja. Me morem, da dovolj priporočim tO sredstvo vsaki mifrfri, ker je to r^a pravi zdravnik v hlB. poeebno po leti In jeseni. Vo ke o-troei najmftje 0reWlde Moji otroci so bili vc^krsl pre-hlajeni in so ksftljsH. pe jim daih avefer eno '-S*o vročega IMlgar-akega ftja a mednm In zjutrsi si ve* prehlada, pa tudi ksftljajo ne." K no veliko Ust Ijo Itolgarskega Krvnegk t aja, ki trSje pe« Ikeae i-ev, »»cilje za 91.00 kamorkoli, v Csnado zs 41.19: votne se na oaevai PROSVETA Nijboljii Slovsaski dnevnik + Ed. drlavah. List prtnsia dobvns dsbre, podaAjira lUako, novios Is 9laM«a kraja ia Aaiorua. sploh eeUga avota, aaniaUvs raaMM k zabavne Itivo. Nsrodoina stana ss oolS lete $S 00, pol IsU |1.M sa Ed. d ris ve 2a narednika Isven Id. drflat, isvsostfi Ostuda, stane U soli loto 94 60, ze pol MUtSt Sft Bavnotako stana u selo Isto M M b pol iHa HM v SMs9a Ckieags ki So, OkUaffO. lam, naslove ln aareteiae poMljajts aa MOI aislot: tTPBAWlfTVO PtOiVltA", IW7 »o. Uwndala Ave. Anerike vesli r «*Pl. — (1'radno). ,,Hl'""»uja. v ekollei gu irt,>">ai smo priili v doUko H.tka' pri Herman * •'••laljuje vaprano ra ns-" » "kollBn Bistrice us is- V rav,,°tako SO. bili uslsv. l"odireli seter- BoeUm, 18. AptSUriPtt — Nd- ikuuds Trsvbt iilgd Olhh. Vlutki S<4irv W lxmfcMWwa. zninHrs pMlksi Je hsM KVti njejh»vlh prijsteljev v tiekem ksnedskem tneffitk ko nw-AsI Hi nosil malto fmd tHhnl Idi J* Darta oprav lial slnžlMi cest noielezn i Alt«'gs aprsvedniks redi istega vzroke, kot sHsJ Pi-"*«««' hov iivlj^nju Tftletoja. Sena je llsjil Svojemu prijatelja: "Odkar aem zspuatll har-raMako nti i verse, eem im* razna dels I nots^ld sem »m*l uspeh. Ir pri Mhln jr izostal," Dano ao odslovili kot profeeiu js filozofije ne univerzi v Minne (utijtoi
pv§ot Tirtle bimelna fH- v«'ne|| a t. ai • a* • — ' Pripombe Ako kn^ete p«fdje ter oeigureti. |Mi4ljite 10e ve/ PH08VET1 mmmmrnem EMILE ZOUL DENAR. Tobljcvc nočL PmM M-k. (MIMInhM Zadnje pol ure j« pa prišel polom. Skrajni zaupnosti in zaslepljenosti je sledila reakcija bo-jazni in vse je drlo naprej, da proda delnier. dokler je še čas. Ljudje so se tlačili iu tulili kakor zveri Poiiud l>e delnie so padale v korbeli kakor toča in prodajni listki so dežrvsli ns vse straui. Hilni kupi delnie, kupi papirja, so padali na trg in cena je padala z groznim truščeui; padla je na tisočinpetsto, tisočdvesto in ns devetsto frankov. Tedaj je bil kor.ee. Kupeev ni bilo v^č. Tla so bila posejana z mrliči — nič več ni »ta-lo pokonci. In nad divjim plesom odletsjočih frakov so stali trije kliearji. kakor trije suirtui augelji, ki beleiijo smrt . . . Potegnil je vsi vi-hsrjs, ki je z enim udareem pometel borzo — -in hkratu je bilo vse tiho . . , 0 robni mir je zavladal, kakor na licu strašne katastrofe. Udarilo je ura tri in zadnjs kvotacija delnic Univerzal-ne je kazale, da je padls cena na osemsto iu trideset frsnkov. Zunaj je lil dež kot za stsvo in debeli eurki so udarjali ob okna, ki so se svetils v megleni svetlobi. Tis dvorane iu hodnikov ju» se izpre-uienila v kanai, po kstercin je lezle umazana voda pomešana z blatom Hi s kupi popirja. Borzna dvorana je bila podobna hlevu, dočim je bila k winds postlana ns debelo z rdečimi, zelenimi ii* plavimi listki. 'Xpt-i,11llOi'|/ ... ., , ' , , . ti Mu/,o C c jih loganjeio nevarnosti v obraz. C emu toliko hrupa f Ali ne pride jo Dagremontove čefef Ko je pa padala cena in je bils izgubljena zadnja uada — dasiravno ni mogel razumeti, kje leži vzrok — je vzravnal svojo nizko postsvo iu akleuil, ds pogine stoječ. ()d nog do glave gs je stresal leden , mraz. Čutil je, ds ui več pomoči iu ds jc prišel poraz zk veduo. Teds j gs je obšle pekoče kesa-uje, de je zapravil toliko densrjs — miljoue in miljone — toliko uiitks iu zastonj. V treuotku je videl, ds vstaja pred njim (Jtliidermaiin, imagovslee, . velik» hi nepremagljiv, mogočen krslj zlata . . . Srce mu je krvavelo ob t«j zavesti, ustniee so se mu stisnile in še eukrst, zadnjikrat je bruhnil iz njega silni prezir. Minifies prepsdcnih obrszov je zsvslovils okrog njegs iu ailils k ujcuiu. Videl je dviganje pcati. l ata mo ae odpirala lik pred iijiui in iz njih so švigale naovke Iii kletve v tonu nepopisnegs gnjeva. On v je pa glea režal škodoželjnosti, ko je velike špekulante vendarle eiiknet doletela zsalužena kazen. Drugi ae je |h»-kaael stsri Hodil. Obraz mu je bil nagubsu in gledal ie topo kskor prsvi norec. V eni nri se je po starsl zs deaet let. Zsigrsl je trgovino iu zsigrsl je vae. Vslie temu je pristopil bližje in podal roko Ssksrdu, kskor da bi hotel pokszsti, du ga lie Im» novraiil. Markiz liohsiu je ob prvem pol(a-nju prestopil v sovrsiui t sbor in sa seboj je po-tegnil bankirja Kolba, kateiemu je takoj zstrje-vel, ds je apoznsl Sakarda že pri zadnjem delni-čamkem zboru kot zelo navihanega slepsrjs. Jan* tro je divjal kskor brez glsve in sopet je oddir-jo I iz borze, ds aporoči baronici, kaj ae je zgodi, lo, pričakujoč medtem, da bo baroniea uaibri o-medlels iu nosila par dni hud glavobol, kakor jc taelej, kadar jc Imela velike izguln-. Poleg Halmoiia, kateri je po svoji ns\sdi ludi zdsj tnlovrstuo molčal, ata atals Moser iu Pi-lerelt Zsduji je grisel ustnice zsrsdi velike i/gu-be. ki gs je udarila, s prvi, ki je dobil veliko s\o-fo, »e je jezil nsd svojo omahljivostjo, katero mu j«' bils krivs, ds iti dobil še več. "Ilodi prepričan, priistelj, ds na spomlad bomo imeli vojno t Nemčijo Vai ti dogodki imajo alsh duh in — ksr je glavuo — Hiamsrek je ns straši." "Ah, pusti me pri miru! Zopet urni naredil tispsko, ker se zsnsšsm preveč. Dobra šola zs v bodoče. Trebs bo sačeti od kraja." Sakard j« le vedno stal pokonci Za njefo vim hrbtom je nekdo izgovoril ime Fkjo in takoj mu je prišel na rnieel kolektor dividend ia Vendo I me, kateri je kupoval delniee sa Univerzalno med 1 kmeti, malimi trgovei in duhovniki na deželi. Ts misel gs je malo pretresla, kajti vsa tista masa delničarjev je z4*j uničena pod razvalinami Univerzalne banke. Naenkrat mu pa vstane pred oe uii Deži z mrtvaškim obličjem, kakor da bi kotel ts siromak poosebiti vse ostale reveže, ki ao liadli kot žrtve njegove imirešnosti — in obenem, kakor na skrivni ukaz. je zagledal pred seboj dvs bleda in otožna obraza — grofice Bovilirjeve 1 in njegove hčere Obraza sta aa gledala z isra-zom blaznosti in debele solze so jima drle po lirik V tistem momentu je bil Sakard premagan — on, stari ropar, ki ni v dvajsetih letih svojevs i kskor da hočeš rszsuti nad uiojo roparskega življenja nikdar začutil trohice potni- glavo žveplo in ogenj." (Nadel jevaaje). "A včeraj si bil zopet ljubosumen. Kako si čuden. Že štiri lete me poznaš, pa ai ie vedno tak kot prvi dan," ga je pokarala in kas-novala z resnim pogledom "Se vedno si tako otročji! Kaj si morem, ako me sreča ta ali oni znanec in me spremi do doma. Ti pa seveds gledaš s okna tako črno, lovanja nad svojimi irtvsmi. je zdaj padel na klop za seboj in si pokril t rokama obraz. Množica se je zgrnila okrog njega in znova je siiftsl psovke, kletve in grožnje. Prihajalo mu je tesno, kakor da ga duši v prsih, in začutil je potrebo /raka. S težavo je vstal in dvignil svoje kalne oči gori v galerijo, da ae izogne divjim pogledom iz množiee. Njegove oči »o ae razširile — kajti srečale ao se z očmi gospe Meehaiitove. ki je sedela na galeriji in zraven nje je počivsls velikanska uanjata torba. Od tam j« opo/ovala bojišče in čakala konca, da potem natlači avojo torbo s propadlimi delnicami, fskala je, kskor gavran, ki kroži nad bojnim poljem, kjer leže mrliči. Tedaj je Saksrd trdno nameril korak proti izhodu. Zdel ae je ssm sebi silno lahak. ko je korakal z glavo pokonci kakor v dnevih triumfa. Ali njegovi čuti ro zamrli, ( util ui tal pod seboj iu stopinje ni slišal, kakor da hodi po preprogi. Prekoračil je stopnice pred borzo med velikim valom ljudi, toda 011 ni videl nikogar. Nekaj se jc ohlikovsio pred njegovimi očmi, toda oblike so bile v daljni megli in ni uiogel natančno razločevati. Ali ni videl Bushs, ki se je režal s svojimi Širokim, odurnim 'obrszom T Ali ga nista spremljala Mssias in Sabatiuif Cegsv je tisti obraz, ki strmi vanj, kot da bi mrliču v krsti odprl oči? In tisti udani obraz z debelimi gubami f .Nista li Msgendre in stsri Sedil?--- Nekaj mu je blisnilo v možganih kakor droben žarek iz goste teme. Nič več se ni «pomi-ujal, kar jc bilo danes, ali spominjal se je dogodke iz jutra in prejšnje noči. Sakard je gazil blato in lužo iu po njem je curkoma lil dež, njegove ustniee ao pa ponavljal^ kakor v sanjali; "Oh, ti moju uboga kameli ja, ki ai ostala pozabljena na vilu iu ponoči te je zamoril strupeni mrsz! . . . ." XI. ' Ko jc Karolina dobila prvo vest, kaj se jc zgodilo na borzi, je malone padla na tla in še tisti večer je brzojavila bratu v Rim. HamelHi se je imel muditi v Rimu še tri tedne, sli ko je prejel brzojavko, je bil čez tri dni že v Parizu. Med Sukardom in inženirjem je prišlo takoj do burnega pogovora v znani pisarni v uliei Haint-Usare, kjer ae je tolikokrat ln s največ. jiui navdušenjem razpravljalo o Univerzalni banki. Hamelin je zahteval pojasnila. V treh dneh je bil polom na borzi vedno večji; delnice Univerzalne ao padale padec za padcem in že so padle pod originalno vrednost ua štiristo in trideset frankov; iu padanje se je ponavljalo, podjetje jc pokalo in se rušilo od lire do ure. Karoliuu je poslušala zelo pozorno, toda molče. Bila je polna kesauja, kajti smutrala se jc za sokrivo, ker ni dovolj pazils ua banko, kakor je bila obljubila bratu. Namesto ds je le prodala svoje delnice, zakaj ui storils še kaj več, na primer zakaj ni imsvarila drugih ljudi? Smrtna žalost ji je glodala srce, ko je videla brata tako poparjenega ; njegovo delo, njegove' velike idejo ao zopet uničene. Toliko bolj jo je pa stisksla žalost, ko je čutila, da ne more izreči svoji« aod-be nad Hakardom. Ali ga ni ljubila in ui li bila njegovo vsled tiste tajne zveze, katere se je zdaj sramovala bolj kot kdaj poprej? Postavljena mod ta dvs moža je bils kakor usbodeua ua trnju. Na večer katastrofe jc bils pošteno oštela Sakarda in izpraznila vse, kar je imela toliko čaas na srcu. Ali on se je smejsl kskor po navadi, vzravnan 111 iicpremagan kljub propasti; in tedaj je ona spoznala, da nima pravice tlačiti ga Še bolj k tlom ob uri, ko on potrebuje tolažbe in pokrepčila, ds lotje prenese nesrečo. Zato se je zstekls v molčanje in v zavesti, da tudi ona nosi del krivice, je hotela biti le priča tega, kar Se ima priti. llainelina je pa lomila silna jeza — njega, ki je bil vselej tako popustljiv in brezbrižen z* vse, s čimer ui imel on opraviti. Očitsl je Kakar* du, da je |Mikopsl Univerzalno v svoji blazni at rasti po špekulirsnju, Bsnka je postala žrtev zločinske igre. Haukii ni železnica, ki lahko prenaša padanje eene ua trgu delnie, kajti želesniea ima nepremično imetje, iz katerega vaak čaa prejema dohodke, medtem ko je kredit edino imetje banke in kadar pada kredit, zečne ae amrtus a ironija. Vse je savisclo od vprešanja ememoeti. Bilo je potrebno in tudi psmetno vzdržati eeno dva* tiaoč frankov, toda goniti eeno ns tritisoč frankov je bila prava norost in golo sločiustvo. Zato zdaj zahteva, ds mu pove Sakanl vno resnico, go. lo resuieo in nič drugega kot resnico. Nič vee mu ue more Isgsti, kskor je prej lagsl preti njim in v pričo vsegs deltiičarakega zbora, da družbs ne IMiseduje svojih delnie. Knjige so tam iu lahko je saalediti vaak« Isi. Na primer Sabstinijev delež: on dobro ve, ds je ts alsmnsti delničar špekuli-rsl v imenu in ns škodo družbe in trčita je le ml preti knjige in dokasati, ksko je Saksrd v tiara-ščaiiju svoje mrsličavnati ko|mval aprva po malem in potem vedno več in več, dokler ni družita kupila ogromno število avojih lastnih delnic v ko-Umalni svoti oseminštirideset miljonov frankov. Ni li očitns blaznost, da bi imel Ssbatini sedemindvajset tisoč delnie plačanih s svojim densrjem? (Dalje sledi). Izidor je gledsl v preprogo, ki je tekla preko sobe v lahnih gubah, tupatam že preeej ogubljena, nato ps je povzdignil pogled k njej iu ji odvrnil zamolklo: "Toda ti tvoji znanei so vsi tako mladi, Helena!" — Helene se je zasmejala in ga laiiny udarila v liee. "Posti take misli. Izidor!" —. mu je šepnils — "ti veš, da sem asino tvoja in da ostanem vedno vsa tvoje." Izidor je nekoliko pomolčal, nato pa je stopil k oknu, «e naslonil ns podboj, da je padle njegove senca daleč po sobi in strpeel z glavo, da so se mu vsuli mehki kodri globoko ns čelo. • "Pa kaj ti je danesf ga je vprašala IIe|ena nekoliko začudeno in se mu počasi približale. Izidor je zamahnil z roko in stopil razburjeno po sobi gor in dpi, potem pa je naenkrat zopet obstal pred njo in ji povedal z mrgč-1 uimi očmi: "Domov pojdem! de nocoj morda . . Helena je razprta oči in ustnice in sklenila roki na prsih. "In kdaj se vrneit" "Pravzaprav bi se ne smel ni* koli več —" "Nikoli več?" ga je prekinile Helena osuplo in zardele do drobnih ušes. "Toda jsz pridem zopet," je nsdaljeval Izidor še precej mirno, — "pridem, če moram tudi za vedno pozabiti, kje sem se rodil. Ha j me razumeš in vei, zakaj moram tako. No, stari ljudje so pai čudni, kaj hočeš, in moj oče ni izjema. Pojdem in mu povem, da mislim ostati v mestu, da se mislim poročiti a teboj in potem naj stori kar hoče." — Helena ga je poslušala s pove-mi očmi, nato pa ga je prijela za obe roki in posadila k sebi ns starikav divan.. "Da, tako stori, Izidor I Povem mu, da ne morei več živeti na deželi, da tudi jaz nisem vajene in bi se oba graaao dolgočasila. Kar ti je namenil, naj ti da, saj si o-dinee in rad te ima, kakor > videti, gotovo ti ae odroie. la po tam — potem se lab ko poročiva. Drugače pa, eej vei, de ai mo goČe!' In nato je ovilg obe roki okrog njegovega vratu in se nagnila nazaj tako, da je počivala njena glava v njegovem naročju. Izidor Baker je čutil toploto njenega vratu in hrbta in jo je poljubljal hvaležno, dasnics pa, ki jo je položil na njeno belo roko, se mu je treela. "Ti si dobra, Helena, vse storim in potem se vrnem —" Tako se je zgodilo, da ee je drugi večer odpeljel na kolodvor. Ku-pč je bil ekoro prazen, dva starL ksvs gospoda sfla dremala tam ua drugem koneu. Izidor Raksr pa je stopil k oknu, kajti v pr-st^ je čutil tako težko tesnobo, da bi najraje zopet zapustil kupe ip odbite I skozi pomladansko nqč nazaj k njej, ki je bila tisti hip začetek in konee vseh njegovih 'migli. Z neodoljivo silo jo je za-lelel ie enkrat poljubil na mehke ustnice in jo poprositi še enkrat, naj se mu ne izneveri, pa koleea ao že ze&kripeia in vlsk se je začel pomikati e kolodvora. Izidor Rakar je zamiial, kajti v očefe je začutil ekelečo toploto, nato se je stisnil v kot in podprl glavo z obema rokams. Žilice v sencih eo mu utripale in v možganih je čutil, kakor da se mu iiri ze čelom neka težka sopara. Mieli ao mu bežale vse zbegane druga preko druge: zdaj so za 1iip obstale nad rodno očetovo hišo, a takoj nato je že vžival lepoto tega eli onega davnega večera, ko sta ae sprehajela s Heleno tam zunej mesta po tihi mračni a-leji aama s svojo mlado srečo, a potem se je naenkrat zopet spomnil te ali one težke noči, ko je preklinjal njo in sebe zaradi njene lahkoživuosti. ki ji ni dala, da ne bi občevale z marsikom prav tako ljubeče in laskavo kakor f njim . . . Sicer je znala prikleniti ne ee, da je kmalu pozabil na vse sklepe, ki so se mu porodili v duši v jezi in Žalosti, e prišli so zopet trenotki dvoma in težke negotovosti, ali ge ljubi resnično ali le vara, ker je tirelo Izidorja skoro do obupe. Ob takih trenotkih je »ft mislil na dom, aa prijazno vesieo Zabrdje, kjer ga pričakuje Terezinke. — Izidor Rakar je skoro planil pokonci, kakor da se hoče šiloma i-znebiti tege neljubega spomine pritisnil oeeeg. se dal* tj, v fckre so švigale kskor ^M ■nice "»"no brzoiavfr »•bo je bilo jasno tarele na njem i„ ^dile^l jo kot skrivnostna belk Gledal je us vi*,k« V življenju ae mu u^M Ukrst v rs ni adado^J avoj pravi cilj. Ni * ^JM "vedal, kako pot bi,iu| izbrati, a na vsak načiuUkJ ga ne tirala uazaj v ^M je čutil nocoj tako razlogi še nikoli. Ljubil j«. lieer ti|J "dar je v samotnih urtf I nanj v tujini, * ve^J dal v sanjah ponosno zidj žo, ki je med vsemi mjul je namenjena njemu z VyJ ji pripada - a da bi ti v njej do smrti iu ne ubil dolgočasno kupčijo, ds |J1 pozabil na svojo lepo HeleJ če bi ga hotel oče k temufl liti? Ce bo neizprosen in trti J jem sklepu, kakor je bil J krat pri kaki stvari, u J se je resno odločil, ksj mM Rakar je stal pri oknu. kjl zdajpazdaj lahno streslo ia J v daljo, kjer se je tupatani J tila kaka luč. njegove miali J bile, že tam daleč za goramu daleč v preteklosti,, ki se jfJ spominjal in ji je skušil id, kor za poizkusu jo zopet f roko. O tistih dneh je saujtli gova duša. ko je kot deveti leten mladenič gojil tsko uiz pe, da bi jih skoro dosegel 1 Takrat se je pričel zavedst pol noma, da poatane uekoe bogatejši pose t nik v Z« lir J ji si bo izbral družico iu živil 1 dušo le v blagodat svoje rod In tudi Terezinka je mislili t kajti vse, ksj ji je govoril, j la tako sveta resnica, da bi bi segel nanjo aain, upala je i in skrivala kakor on pred gimi sladko skrivnost, ki «t jo povedala pozuo v uoči m sni večer . Takrat je hidor p poljubil dekliKke ustniee ia mu je pogledale s svojimi n mi plavimi očmi boječe v ol ae je sklonil k njej drugič i poljublja! ves srečen v tiste \ gotiue, ki jih je pustila bol v Ujenem obrazu. Nikoli nista la tako lepih noči, niti tisti s ko se je poslavljal in odhaj daljno mesto na trgovsko šok bil več tako iskren, »lasi je I sam, kako težko se loči od nje (Dalje prihodAjič) Povest o visoki starosti Bolgari Flttsbttrtso v eo. Ista je sdiav m vsssL TAJN08T NEKBOA BOLOABJL NJsgov nasvet mladim m starim js Ml sprtjst v Ameriki. V juniju 1914. je bil H. H. Von Hchliek t tU Liberty Ave., Pittsburgh, Ps. zelo /.nana oseba po «ootah Pitts-bnrgha. Imet je vnlao seboj rorui kov-£ek, ko je obiskoval pisarae v tem sa pošlem*in iadustrijalneni srediMa. Na-rodse je divil njegovi gibčnosti, čistosti njegovih oči in nenavadni zdravi I barvi na iirih. Nedvomno je bil moi šestdesetih let, toda po njegovi ener-ftiji in mira vem nastopu mu si bilo soditi vm' kakor 4ft let. V teh letih je bil njegov posel jako j nad leten. Ker skoial je namreč posa-1 mesni kom dokasati, da se doeefte vis«-I ko starost ia sadovoljno življenje ako I se sledi njegovim nasvetom. Nal«! je I mnogv prijateljev v trgovskem svetu, ki so mn sledili. Mislili so si, če je I Von Nrhliek isnašel kako tajnoet v • idrnvju, je tudi vredna, da se je po I skusi. Torej so ga posluiali. I Von Hchliek je isvlekel is svojega i ko v čeka ikatljo. Ravnal s njo jako I seftno. To je bila vss tsjnost. Ponudil tem prijateljem sa ajik dobro. To II Von Hrhlirk 's čudoviti Bolgarski Irvni čaj. Mr, Voa Hchltrk je »nal tajne«! prt i 1 praviti čudoviti Bolgarski Krvni čaj skosi ts let. Dotal ffs je takrat, ko je bil bolan, ku «1« je bita atabs krt ter Ije Imel reumaticem in eered v Selod-To je bilo takrat, ko »e ai ovale val svoje zdravje. Nekega dne je priiel r start prijatelj lior star Bolgar, ia k njemu ujegov Marokeff, nek a veda I start ris mn p* ••Mr. Van HrhlWk, sakaj si bolanf Ako mr bo« pnaluial. bo* le jutri sopet aa nogah ia nikdar več ne bol v takem ipMejs Ta Bolgar je bil star »e let la rea pravi vsor svojih dolgo ilvečlk rojakov. On je dal Voa Hrklieko 14 stvari »Me v »i rasne listjo, skorjo, ev#t je, koroaine, rsatline. aemeas ia jagode. On je pokasal Ven Aekllrkn, ka h« ae jih smeta la poaadil mu jo čale vročega laja. Von Kekliekn se je takoj pokasaio sWIjtaaje, takoj dragi daa t >• čntll •Irngs aega BU je olivljen. V*e| jo drago tale in poč a Uj ae j« aio.-neMe« Tnkoi je Ml r.1*. « dete; rsTJ? ia tel j. as a« m« čudili (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aeeifl 1500 zahval sa zdravje in energijo. Tu je zaprisežena izjava, da se prepričate. Ta govori »• saiuo sa eno zahvalo, pač pa za petuajststo zahval od oseb. ki so dosegle boljie zdravje in našle zopet zadovoljnost. IZJAVA. DRŽAVA PENNSYLVANIA, OKRAJ ALLKGHKNY. 8. S. Od zadnjega oktobra jc prejela Marvel Product Company. 316 Liberty Avenue, Pittsburgh. Pa. Čez 1,500 pisem od odjemalcev Von Sehlick čudovitega Bolgarskegs Krvnegs OJ* r katerih pisatelji priznajo, da se jim je zdravje zboljšaJo. da m ozdraveli in de ne bodo doma nikdar več brez teg.i šodoritj naravnega rastlinskega zdravila. Jaz sam redno jemljem ta rt/ in osebno jih poznem več sto ki gs uživajo. Jsz Uuej izjsvim. da Von Hchlickov čudovit Bolgarski Krvni Oaj rabi nad tisoč 1110Ž, žena in otrok in da ga se pošilja po psrrel posti ve« tisočim po Zcdinjenih državah, Canadi in na vse krsje *vrU; to priznajo oni, kl ga rabijo in izražajo zahvalo, ko ponovi us-ročile. CHARLES P. KICHABOT, 234 Lehigh Avenue, Pittsburgh. P» Zapriseženo in podpisano pred menoj dne 9. marca lil* (PRČAT) JOHN F. SWEENEY, jsvni notar (My Commission expires Jsnusry 21. I*17 ' ■ $1.00 zavitek traja pet aweeeev. __J I tske : ■ : ■ : ■ ■ ■ : 8 S ■ i-■ ■ ■ : ■ s Zagotovil si je pri Marokeffu taj noet delati ta čaj ia sadal si je nalogo pomagati dragim. PridoMI je sdrarje ln mol svojemu bolaemo slan ia tudi les I ie leboiital sdrsvje. V svoji bli Hal je dal maofim in vai ao priili le po rsi. K mslo so saktavali njegovi pri Jateljl, da ga jim da v večji množini. Voa flebHek jo pronalel, da skoro vee svoj čas uporabi sa napravo tega čaja in prijatelji ao mu svetoval! da ga aaJ priredi za prodajo, kar je honečno todi storil. Le zaslužen unoek more doprtaoeti do tem, kot ie prlaeoet Bolgarski Krr s! čaj v ladajlh H. meeerih Danea ga rabi nad 300.000 ljudi. Ti hvalilo to »dravilo v planih la gs priporočajo Ako ete bolni, ta ako hočete ostati sdrnvi, poAljite po ikatljo tega čaja in nikdar ne boete vedeli kaj pomooi Mrs tdravje. doklor ga — boote ra biti. Nobeao sdravile ...---- Voa Sehllek 's orlginslsi tadeiiu gareki Krvni čaj Te ne v v a A* ai save ju vs« b*1* pet »eeeeev. . __ Kak« ss |i M Valletta ea iskko lo m ast«. tar, gutav amur. g ,h,p„, order FreJeM ^ ""J Hto li^ksakr Itotl)« >° Ji U taj ns vss krs ftavnk sU v mt Pisdsets Oo-Ps Pripomba: Ah. k**' oeifnrati. psMJ*"