UČITELJSKI LIST
GLASILO „.ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“, /<^\ska
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 02, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstj/nr^tski na' HUSlflV~Vinko "tepič \ nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za čla
za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinm^v Trstu, ljudske Sole
:v7T5-’T
Štev. 8.
V Trstu, dne 16. aprila 1921,
FR. LOČNIKAR:
Naše oriientacije.
Naše kulturno življenje v bivši Avstriji j se je naslanjalo povečini na mogočnejšega j soseda Nemca, obenem našega gospodarja, j Temu ni bila toliko vzrok morda podobna duševnost kot razmere, v kakršnih smo ži* j veli: nemške šole, vzgoja v duhu nemškega! dresiranja, veden stik s tem narodom in še .kaj.
Še v časih, ko se nam niti sanjalo ni, da bo nekoč postavljen kitajski zid med pleme Jugoslovenov in Nemcev, sem pri črtanju na* ših pedagoških del začel misliti: Ali res nima noben drugi narod — če izvzamem imena kot. Rousseau, Komenskv in še tega so si Nemci lastili — ničesar, kar bi se dalo prh merjati ali vsporediti z nemškimi mogoč« n jaki ?
Vsa naša orijentacija tedanjih dni je bila zelo enostranska, prikrojena nekako držav* nim potrebam. Mi pa nismo imeli toliko no* tranje moči, da bi se bili po potrebi otresli tega vcepljenega nam duha.
Res je bilo zadnjega leta pred vojno tudi v tem pogledu nekaj bolje, a izčiščeno ven* dar še ne. Takrat smo n. pr. že čftali, da imajo tudi na Angleškem dobro urejeno šol* Stvo in tudi o drugih deželah smo izvedeli še kaj več. Toda v glavnem je veljal za nas še vedno nemški bog, ki se mi je zdel v ne. katerih slučajih popo.len malik.
Spominjam le na srditi boj za petero for* malnih stopenj, ki' so res prav tipičen dokaz nemško*šolske dresure. Naš pokojni Bežek, ki ni imel uradnih možgan, je pošteno okle* stil vsiljivo tujo navlako.
Pred leti smo brali v »Popotniku« lepe re* ferate o vzgojnih načelih hamburškega uči* telja Scharrelmanna. Dosti zanimivega in privlačnega je bilo v teh člankih. Zdelo pa se mi je vendar semtertja, da je marsikaj hamburško, tedaj nam tako> tuje »kot severa dan, juga noč.« Bal sem se v resnici, da bi koga zvodilo in bi pozabil, da je duševni Hamburg grozovito daleč od nas in da ni mogoče primerjati duševnosti naše mladine z ono velikega severnega mesta. Scharrelmann je gotovo povečini ubiral prave strune v tam* kajšnjih sferah, a v našem ozračju bi se v marsikaterem njegovem slučaju izpremenili najlepši skladni glasovi v grozovite disakorde.
Nimam pri rokah dotičnih »Popotnikov«, (nekako okrog 1. 1910.), a zdi se mi, da je bilo ravno v teh člankih, kako tam vzgajajo mla* dino k umetniškem čustvovanju. N. pr. Oto* žen jesenski dan. Učitelj gre s svojimi učenci v zapuščeni’ brezov gozd. Vse miruje kot v grobu. Samotne breze otožno klonejo glave, kot bi sanjale o umirajočem življenju. Učitelj ž učenci se ustavi pod brezami in začne se meditacija. Govorijo o bledih žarkih, izgub* ljenih močeh in o umirajočem življenju v na* ravi. — To pa v tako temnih barvah, da čuti človek duh trohnobe okrog sebe, pa ne kot morda od Bdcklinovem »Otoku mrtvih« oni veličastni, vsezmagujoči duh Smrti.
Duh pesimizma, 'ki je bolan izrodek nem* ške duševnosti, sili tu z vso silo na dan in si je celo otroške duše dovolil vzeti za nedovo* ljen eksperiment. — Ker ni bilo nikjer opom* be, da je to pač mogoče v Hamburgu, pri nas pa ne, sem se v resnici bal, da kaka mlada, po modah hlastajoča umetniška duša poskusi posnemati te »mokrocvetoče rož’ce poezije,« ki »iz krajev niso, ki v njih solnce sije.«
Tedaj vse do neke meje, sicer postanemo svetu v zasmeh in mladini v škodo. Potrebu* jemo več solnčnih misli, ki rode veselje do dela m življenja. Vse druge barve se rode v
dozorelih in dovzetnih dušah same, brez di* j rektnega vplivanja, posebno pa ne potom j šole. Zgoraj navedeni slučaj pa je na vsak j način pretiran poskus umetniške vzgoje, naj*| brže tudi za Hamburg.
Medtem ko je češka pedagoška literatura vzbujala celo pri Nemcih zanimanje, je mi nismo dosti poznali. In o Hrvatih smo tudi čuli lepe besede, a na daljše članke o teh se ne spominjam.
Rusija nam ni bila samo naravno, ampak tudi duševno predaleč. Toda v globinah teh velikih duš so gotovo gorela tudi na tem polju mogočna, nam zapadn jakom nepoznana solnca.
Pri tem opomnim, koliko smo zamudili mi, da se nismo že davno prej ozrli na rusko mla* dinsko literaturo. Ovira je bila seveda v ne* znanju jezika in nabavi1 originalov. A posled* nja bi se bila dala pred vojno vseeno prema* gati. — Ruska pravljica zavzema v svetovpi literaturi gotovo prvo mesto. Da so tam gori najboljši književniki mislili tudi na mladino, mi priča Baljmont, znani dekadent, odličen poet, ki je izdal pred leti knjigo pravljic v verzih za mladino. Naša kritika je rekla, da je težko najti takih biserov v književnosti kakega naroda.
Ruske čitanke so nam že zaradi avtorjev vzbujale globoko spoštovanje in iz njih je vel oni dih domačnosti, ki nam je umrl ob naših strogo uradnih berilih že ob samem po* gledu nanje.
I udi češke čitanke so morale biti. vzorne, kar sklepam deloma že iz tega, da so bile med vojno nekatere konfiscirane.	,
Mi smo pa seveda prevajali Schmide, Hoff* manne in Spilknanne. Le redkokdo se je še spomnil na Angleže, Italijane. De Amicisovo »Srce« imamo, a v roke so mi prišle do sedaj le zastarele izdaje, kjer tudi pogrešamo naj* prisrčnejšah črtic.
V vseh ozirih pa bomo morali posnemati vzorno organizacijo, ki so nam jo pokazali bivši gospodarji Nemci. Oni so imeli n. pr. tudi za izdajanje mladinskih knjig odsek, v katerem so bili zastopani umetniki, pedagogi, znanstveniki in drugi, ki pridejo v poštev. Ali v resnici vzornih del nisem dosti našel v za* znamkih, ki so jih izdajali. Naročil sem nekoč več knjig, pa sem komaj našel eno ali dve, ki bi bile res vredni prevoda.
Tudi pri nas bi bilo treba takega odseka. Imel naj bi nekako nadzorstvo nad mladin* skimi spisi, ki znajo poplaviti naš knjižni trg. Obenem pa bi dajal ta odsek nasvete, kaj bi bilo res vredno prevajati. Marsikdo bi se loti! dela, pa ne ve, česa naj se loti.
Knjig rabimo prav kot vsakdanjega kruha in naslanjati se nam bo treba na enega ali drugega krepkejšega soseda ali tujca, a pri tem paziti, da se česa nepotrebnega ne na* lezemo.
 nn-------------
VICE OR L JAK:
Sokolstvo i učiteljstvo.
Idu li ova dva pojma pod istu kapu? Jesu li u unutarnjoj kakovoj sveži? Jesu, pa ako ni jesu u životu, te ne stupa učitelj uporedo sa sokolstvom, to još ne znači, da se ove dve institucije isključuju. Dapače, reči ču, da je to znak našeg nepoimanja svojih uzgojno* narodnih dužnosti: znak je to naše indolen* cije, zapuštenosti i našeg lošeg odgoja. Mi bijasmo svi loše i nepotpuno odgojeni, pošto bijahu loši i naši bivši, pa i sadanji, odgoji* telji ... ali u današnje doba mora učitelj i sva naša »inteligencija pod protiskom napretka i novih potreba drugčije misliti i dmgčije odgajati sebe i drugoga.
Sokolstvo ukratko rečeno je uzgajno na* rodna institucija, na buduč je školi ponaj* glavni j a svrha uprav uzgoj mladeži, a učite* lju mora da bude narod ocem i majkom i sve* cem, za to, ako dosele ne prion us mo uz so* kolsku ideju, time jednostavno ne ispunismo jednu svoju svetu dužnost kao narodni uz*
sajatelji.
Sokolstvo je dakako telovežba t. j. vež* banje tela. A telovežba je stara, vrlo stara. Več najstariji kulturni narodi posvečivahu veliku pažnju telesnom vežbanju u svrhu, koja im se činjaše prema njihovu vremenu te stupnju naobrazbe najnužnija.
Egipčani, Perzijanci, Asirci, pakasnije Rimljani držahu svrhom telovežbe lov i rat i obranu, uzdržavanje sebe i svoje domovine. U drugom stadiju razvitka razvile se vese* lice, igre i plesovi. Več stari Kinezi mačevali
se telovežba u starih Grka. Oni su čutili ne* odoljivu unutarnju potrebu telovežbe, čemu se ima tražiti uzrok u njihovu nazoru o ži* votu. Grku je bio životnim idealom i svrhom biti zdrav, jak i lep. Još ni danas nije naroda, koji bi tako usko spojio svoj život sa teles* nim vežbanjem košto je to bio slučaj u Grka; ni danas nemarno naroda, koji bi mogao po* hvaliti tako sijajnim uspesima telovežbe Kaošto to mogaše Grči. Oni, kao genialan narod, opaziše, da se sustavnom i po pravi* lima vod jenom gimnastikom može čoveka odgojiti do najvišeg savršenstva. Uvideo je taj mudri i junački narod ubrzo da telo* vežba deluje ne samo na zdravlje, uzgoj, jakost in lepotu tela, nego i na duh i značaj čoveka. Za to Lykurg u Sparti, a Salon u Ateni uvedoše gimnastiko u uzgojne zavode. Njome se htelo odgojiti zdrave i hrabre Grke, ustrajne i čelične. U tu svrhu pazili su još na umerenost, suzdržljivost i čuvanja morala, bez čega duh it telo kržljavi i propada. Grčka gimnastika pojednako je razvila telo i duh čoveka. Vežbanjem pazilo se da uz* raste telo harmonično i lepo. Za to su grčki kipari im ali za svoje umotvore krasne žive ljudske modele, za to je kiparstvo 'u Grka bilo na najvišem stepenu.
Grči' smatrahu svoja igrališta i vežbališta pripravom u život grad)anski i privatni. Tu se odgajali i odgojili velikani, kojima se mi i danas punim pravom divimo. Tu se na vež* bališta mladež snažila i junačila natjccajuči se, a to* bez ikakva zhtjeva na nagradu, Je* dino pripoznanje bila im plača te nada moči jednom domovini koristiti, te istaknuti se kao rodoljubi i branitelji svoje malene do* movine. A nli poznamo slavu slavne domo* vine slavnih Grka!
Naumice rekoh par reči više glede telo* vežbe starih Grka stoga, što je temelj i uzor današnjoj sokolsko j tjelovežbi. Cijeli sred* nji vijek nije mario ni gajio telovežbi, pošto je svu skrb posvečivao duši i borbama za veru, dok ju nije opet reakcija, najme hu* mažam, opet prizvao u život. Komenski, Locke, Rousseau i dr. is tičali1 su potrebu ne samo duševnog nego i telesnog odgoja, koji bi otvrdio i osnažio trlo prema njihovu geslu: Zdrav duh u zdravu telu. Nemci se osobito istakoše gojenjem, telovežbe. Čeh dr. Miro* slav Tyrš (1832—1884) uzevši za uzor grčku i nemačku gimnastiku stvori zesebnu česku, koja se razširi po svim slavskim zemljama i državama, pa ju punim pravom mož e mo na* zvati slavenskom narodnom gimnastikom. To je naše sokolstvo. Tyršev gimnast. sustav uzdiže unutarnjom . svojom vrednošču nad sve sadanje gimnast. sastavu, nad sve škol*
ske, vojničke, uzgoj ne, leeničke i dri::' -.^0 telovežbe.
Tyrševa gimnastika, najme sokolstvo, osnovano jc na znanosti i umetnosti. Temelji se na naucima anatomije, fiziologije, cthja* mike, a buduč lepo i skladno razvija telo, bu* duč budi u čoveku čustvo za lepotu tela i kretanja, za to je sokolstvo i umetničko delo. Njemu je svrhom grčko geslo zdravlja, snage i lepote. Na Tyrševoj sokolskoj zastavi stoji drugo geslo: Jačajmo se! Sokol* stvu je svrha biti jakim uopče duhom i te* lom: jakom napram samu sebi, da uzmogne nadvladati čovek svoje strasti i mekoiput* nosti jakim napram izvanjskim škodljivim utecajima prirode; snažnim napram susedu, da ga usposobi za borbu. Daljna mu je svrha duh i karakter čoveka*borca, da ga odgoji pravnim, dosetljivim vedrim, zadovoljnim, željnim života, borbe, pobede i slave.
Za sve ove uzgoijne momente imade fyr> ševo sokolstvo svoje vežbe. Iz duha sokolstva izvire duh snage moralne i fizičke i izvire duh slobodan i poletan, Slobodan mlakosti, bolesti, z d voj nosti, duh lišen predrasuda i utopija. Sokolstvu je simbol zdravog tela i duše jačana spozna jom, da je snaga tela i duha jcdini i prvi i zadnji uvet razvitka, na* pretka, prosvete, slobodc. Oh, od koliko je zamašaja, za nas Hrvate osobito, sokolstvo, za naš narod, koji tako nužno potrebuje, ju* naka sokolske duše i tela. Jedino pomoču sokolstva otresti če se naš narod i pojedinci tali pogubnog sanjarstva i fatalizma što ga uspavava i što mu sugerira nekakvu pomoč, što ne če doči ili če doči prekasno.
Očekujuči naš bolesni narod odnekale ne* vidljivu pomoč leči če pre u grob no mu s rigne. Sokolstvo če ga naučiti i osvcdočiti, da je osobna vrednost i snaga izvor sreči, napredku i slobodi pojedinca i celokupnosti. Sokolstvo če nas praktično naučiti, da se imamo ponajveč sami u se pouzdati i sami u sebe verovati. I ova vera i pouzdanje u sa* moga sebe, u svoju vlastitu moč, te vere u pohodu dobra nad zlim jedino če dignuti naš zdvojnii narod i izlečiti ga.
S vi sokolaši nose uniformi ranu odoru. što seča na narodnu južno*hrvatsku nošnju. Crvene njihove košuljc sečaju nas krvave narodnih borba i njegovih patnja, krvopro* lica i progonstva; crvena košulja znači ple* menitu osvetu, žarku ljubav do narodnog jezika i narodnosti. Pa za to i jesu sokolaši simbol narodnih ideala; jesu osvetnici i apo* stoli naroda, Jedino za vrednog narodnog čoveka jake duše i tela doliči sokolska odora.
Sokolaši se »ti*kaju« ko rodjena brača; a jesu razne dobe, zvanja i znanja. To je r,a» rodno i demokratsko. Naš još neizrodjeni Jugosloven i kralja ti*ka. Ta uredba sokol*
LISTEK
JOŽE RUPNIK:
Obris zgodovine italijanskega slovstva.
II. Pregled ital. leposlovne zgodovine.
Najstarejše italijanske pesnitve imajo lju* bavni značaj. Dočim se je pričelo v severni Franciji in Nemčiji pesništvo z epopejo — junaško pesmijo, jc procvitala na toplejšem jugu lirika.
Na knežjih dvorcih severne Italije so na* stopali v 11. stoletju trubadurji, zlagatelji in obenem skladatelji ljubkih pesmic. Bogata dežela, polna blagostanja jim je nudila ugod* na tla. Trubadurska lirika je ponehala za* četkom 13. stoletja. V Italijo so jo bili za* nesli provansalski trubadurji kljub temu, da je bil proglasil papež Inocenc IV. prova.nsal* ski jezik za jezik heretikov:	umetnosti	na-
klonjeno severnbitalsko plemstvo jim je ra* dcvolje nudilo varna zavetišča. Naj znamo* nitejši trubadur je mantovski grof Sordello.
Do razmaha pa je prišla italijanska poezi* ja v Siciliji, na dvoru Friderika II. Tu je tu* di nastala izvirno * laška pesniška oblika, so* net. Friderik sam se je pečal s pesnikova* njem, enako njegov sin Enzo (EnZio), sardin* ski kralj. Bil ni samo nadarjen politik, mar*
»ka je dakle narodna i demokratska, pa za to stoji na zdravom i spasonosnom nazoru, koji je kadar narod naš preporoditi i unapre* diti. Soko je narodna ptica spominjana u na* šim narodnim pesmama. Soko narodu služi za oznaku bistroče uma te hitrosti i gipkosti tela. Sokolima nazivlje naš narod svoje ju* nake duha i desnice.
Kud če suza neg na oko, kud če Slavcu neg u svoje sokolstvo?! Dičimo se njime, pošto je ono sada najsavršenija gimnastička organizacija. Na sokolske sletove dolaze viši časnici, da prouče sokolstvo. Na sokolskim sletovima plače se i klikče od oduševljenja i veselja i na njima se junači junače, a mlaki osnažuju i privadjaju u narodno kolo; na so* kolskom sletovima prisiže svak u svome srcu, da če vemo služiti rodu i. domu; tu se spoznava, da pobeda stoji u jakosti i zdrav* lju. Čudesa radja u dušama sokolstvo. — Od srca k srcu, Samo narodno ulazi trajno u -dušu naroda, a to jc zaista sokolstvo. Pitam: jeli sokolstvo vredno pažnje učiteljstva i pučke škole? Nek odgovori dosad rečeno. Mi reklamiramo uzgoj na narodnoj podloži, uzgoj na narodnome jeziku, pa za to mi na* rodni učitelji moramo prionuti govorom i tvorom uz sokolstvo. Sokolski duh i sokol* ska telovežba nek nrodre u sve naše škole: To nam budi narodni imperatu.
 -n g----------
B. SAVIČ:
Učiteljska sobota.
»Gospod jc rekel Mojzesu na gori Sinaj: Reci sinovom Izraela in povej jim; Ko pridete v deželo, ki vam jo dam, posvečujte Gospodovo soboto. Šest let boš sejal na svoji njivi in šest let boš obrezoval svoj vinograd; a sedmo leto bo leto Gospodovega odmora za zemljo: ne sej na polju, ne reži v vinogradu". , .
»Ako se ti proda tvoj brat He-brej, pa ti služi šest let, pusti ga sedmo leto v svobodo."
Moj z. 15, 1-18.
Še par let -- in dopolnjeno bo. Kar še sto* rim na šolsk eni popu. ne more biti mnogo. Novih brazd ne potegnem, novih ogonov ne posejem, in kar še uberem po njivah, spravim s tihim veseljem kot božji dar v svoje kašte.
Pa čemu te osebnosti, ki vendar niikogar na svetu ne zanimajo? V dvojno svrho: 1. v do* kaz, da o učiteljskih zadevah ne sodim kakor slepec o mavrici; 2. v pomirjenje kritiških duhov; ne z a s e, za one pišem, ki: bodo za menoj hodili po slovenskih lehah in obde* lovali bodočnost našega ubogega naroda. Da bodo lagljc hodili, da bodo obilneje želi, nego sem žel jaz s svojimi soclrugi.
več tudi velik prijatelj umetnosti; kot na svojega mecena so se ozirali nanj provansal* ski ter severno* in srednjcitalski pesniki in kmalu je postal njegov dvor središče Italijan* skega pesništva. Sicilijanska pesniška šola je dvignila živ, narodov' jezik do časti' književ* nega, kar je tudi njena največja zasluga.
Ko so izumrli Hohenstaufovci. se je razšel sicilijanski pesniški1 krog in posamezni pes* niki so se razkropili po celi srednji ^ Italiji. Največ se jih je nastanilo v Toskani, kjer je kmalu imelo vsako večjo mesto svojo družbo pesnikov, tako Florenca, Lucca, Sie* na, Piza, Pistoja.
Sčasoma so se vrinili v jezik številni lati* nizmi. Temu nedostatku pa so odpomogli pesniki, ki so se zbirali v Bologni na ta na* čin, da so zbližali umetno poezijo narodni, ki je hranila dokaj skritih biserov. Glavni predstavnik bolojnških slovstvenikov je Guido GuinizeUis. Tudi druge pokrajine so imele svoja pesniška središča. V Umbriji je nastala ob času verskega pokreta verska liri* ka, takožv. Lauda, koje glavni Zastopnik jc Jacopone da Todi (prim.:	»Mati žalostna je
stala...«
V duhu Guinizellove reforme je pesnil Dante Alighieri (1265. do 1321.) V svojem naj večjem delu, »Divina Commedia« je po* ložil kakor pozneje Goethe v »Favsta«, vse kar je obsezaia narodna in umetna poezija naj lepšega.
Dočim se je poezija jako rapidno razvijala,
Da, dolg pot imam za seboj: celih petin* dvajset let sem potoval. Ali bi mu nadel ime »križev pot?« Ne, nikoli! Ne rečem, da ni bilo žalostnih postaj, ne rečem, cla hi bilo kamenja na potu, trnja in glogovja, strmin in globin; ali pot moj je šel tudi čez travnike in polje in čez gaje in loge. In če je stalo zna* menje kraj pota, je bilo preraslo z bršljanom, in kjer je bilo trnja, je bilo tudi obilo rož. Nikdar bi ne ubral druge ceste v življenju, ko bi bila še tako gladka in vabljiva. Samo našo pot obkrožuje večna mladost, samo naša ste* žica vodi neposredno k naj lepšemu cilju:: k razvoju človeštva.
Samo eno obžalujem sedaj, ko sem skora pri kraju pota: da ni bilo počitka na njem. Hodim in hodim, nikjer nisem srečal dobre duše, ki bi me bila povabila: sedi,, popotnik utrujeni, oddahni si; glej, košat je hrast in hladen jc studenec; ko zadeneš spet butaro' na rame, boš lagljc nosil, boš krepkeje stopal in še prej prideš tja, kamor si namenjen.
Ne, na našem učiteljskem potu ni počitka.
To je, kar tako otežuje naš pot: kaj bi utru* jen človek z rožami, ki rastejo ob njem?
Dvakrat bi bil hotel počivati na svojem potu skozi učiteljsko življenje.
Prvič tedaj, ko sem nekako duševno dozo* rek ko je izpit za meščanske šole postavi! mejnik najtežjemu delu mojega potovanja, iti obenem tudi moji s-amonaobrazbi.
Drugič na vrhuncu moje poti, ko je' večja polovica mojega dela bila obavljena, ko je začela pot — navzdol. Kakor skoro pri vseh kulturnih delavcih, je bilo to po dvajsetem letu moje javne službe. Preden sem se napotil v globel, bi bil rad' postal na vrhu, kakor liri* bolazec, ki uživa plod svojega truda gori na. naj višji skali. Počiva, gleda, oko se mu vsled navala čuvstev orosi, neizmerno zadovolj* stvo mu boči grud, hotel bi tu postaviti ta* bor za sebe in vse one, ki so mu dragi nasvetu. Ali kmalu se v vzhičeno, navdušeno srce prikrade skrb, in ž njo' se pritihotapi — utrujenost. Še en pogled po nebeškem, planin* skem svetu, potem pa zbogom, solnce! In ~ mračno dušo se odpravljaš navzdol — v do* lino. — Da, tam na vrhuncu bi bil rad poči* val in gledal nazaj po težki poti, ki sem j-o bil prehodil.
V svetem tednu pišem te vrstice-, ta »razgovor« (»članek« ne bo nikoli iz njega, že vi* dim, ker pišem preveč subjektivno). Nehote se mi vsiljujejo svete prilike. Ali nam ne pravi sveto pismo, da je, tudi Stvarnik počival sedmi dan? In Odkupitclj naš bi ne bil padel pod svojim bremenom, da je smel počivati na težki poti do Colgate!
Ali nisem pravkar dejal, da moj pot ni bil / »križev pot«? — In vendar je pot muke za vse one tovariše, ki brez pravega zdravja bo-
se proza 12. in 13. stoletja ni povzpela preko površnih posnetkov francoske in latinske literature. Šele Guittone d’Arezzo (1230. do 1294.), toskanski pesnik jo je uvedel v svo* jih pesmih. Prvi deli v prozi sta zbirki »No* velimo« in »Cento novelic antrche«, kojih avtor nii znan. Kakor v poeziji, je tudi v prozi Dante oral ledino, v jako dovršenem jeziku je napisal »Vita nuova« in »Convito« poleg številnih drugih del.
Znamenita so znanstvena dela te dobe, tako kronike, n. pr. v Pizi, razprave o antiki in srednjem veku. ki so sc objavljale v obliki enciklopedi j ter bolojnski proizvodi prav* nih in filozofskih študijev.
Sčasoma, posebno po Dantejevi smrti se je zopet pričelo ccrpiti' umetno slovstvo od na* rodnega. Raditega so postale učene razprave suhoparne, pesništvo pa, .pričenja dobo »ljubkega novega stila« (dolce sril nuovo), predstavniki Gino da Pistoja, pesnikom kan* cone in F. Petrarcom (1304. do 1374.), klican* jem renaissanco in mostrom soneta, ki sc prišteva med največje pesnike sploh. V prozi se odlikuje v tej dobi Giov. Boccaccio, ki je napisal zbirko novel »Decamerone«; po vsebini je delo sicer lascivno, jezik pa je-priprost, a obenem klasičen. Boccaccio je oče modeme italijanske! novele. Tudi *rdi* giozna proza se ponaša s čistim, opiljenim jezikom, n. pr. pisma sv. Katarine Sienske.
Z Dantejenu, Petrarcom in Boccacctam se pričenja v itaL literaturi dbba humatoizm*.
•dijo po njem. Koliko učiteljev pade pred* časno na svojem potu edinole zato, ker ni počitka! Treba se je samo malo zamisliti v to zadevo, pa ti vzraste iz tal nešteto znamenj, ki ti pričajo o učiteljski tragiki. Tudi naj* skrbnejša selekcija, ki bi odprla šolska vrata, ki bi dovolila vstop v učiteljski stan le lju* dem z železnimi mišicami, z jeklenimi živci, rudi taka selekcija, pravim, ne more in ne bo mogla predvidevati vseli slučajnosti, kate* rim je podvrženo naše telesno in duševno zdravje v teku dolgih dvajset let.
Kdor pozna le količkaj titansko delo uči* Celjskih pljuč, neprestano opravilo učiteljske* qa- mozga, trajno napetje učiteljskih živcev; kdor je le nekoliko pogledal v šolsko strojev* je: ta se mi ne more in ne sme čuditi, če trdim, da ga ni stanu, ki bi tako silno uniče* val organizem, kakor to dela stan učitelja na* rodnih šol. Šola se da primerjati velikemu in ostremu brusu, ki neprenehoma tanjša naše zdravje. — Učitelj je pelikan, ki pita otročiče s svojo srčno krvjo.
Iz človekoljubnih, iz zdravstvenih ozirov pa tudi iz ozirov na javni blagor in na bodoč* nost naroda, izhaja moja zahteva:	naj se v
■petintridesetletnem delu dovoli narodnemu učitelju, da dvakrat odloži svoje breme za dobo enega leta.
1. Sedmo leto učiteljevanja*bodi prvo leto početka, naša učiteljska sobota.
2. Dvajseto leto službe naj bo drugo leto počitka, naša učiteljska nedelja.
Kako bo završclo v naši narodni šumi, ko se oglasimo s to zahtevo! »Počivati se jim hoče, kvariteljem naše mladine?« In najhujše bodo robantili oni, ki jim je vse življenje razdeljeno na sobote in nedelje. — Fanatikov ne bomo ne prepričevali, ne prepričali o osno* vanosti naše nameravane reforme. Že Die* stenveg je priporočal učiteljem, naj se s fana* tizmom ne borijo. — Ali navidez tako goro* stasna zahteva bo vznemirila tudi nepristran* ske in stvarne ljudi, bo hudo pretresla tudi naše odkritosrčne prijatelje. Končno je treba Osvedočiti tudi merodajne učiteljske kroge, in to so starejši učitelji, ki so morali delati ves teden, ki' niso odlagali svojega dela v soboto, a niti v nedeljo ne. In ko bi tudi po* slednje umirilo zatrdilo, da priporoča stvar učitelj, ki ni počival in ne bo počival, moram vendar svoj^ predlog podpreti s pametnimi razlogi. Le če bo učiteljstvo samo o osnova* nos ti stvari popolnoma prepričano, bo moglo prepričati druge in s svojo zahtevo v javno* sti prodreti,	(Dalje	prih.)
 na--------------
G* 1. Grbcu v odgovor.
Članek ali bolje rečeno pamflet, ki ga je objavil g. Ivan Grbec v zadnjem U. L., je tak izbruh osebnega sovraštva ter inteligentnega in kulturnega človeka tako nevreden korak, da ne bi zaslužil^z naše strani drugega ko prezir in zaničevanje. Da se pa kljub temu oglašamo v obrambo, delamo to z ozirom na cenj. čitateljstvo U. L., ki ne sme biti napačno informirano o Glasbeni Matici.
Prvič se je g. Grbec obregnil ob naše društvo v svoji črtici o Srečku Kumarju v 1. št. let. U. L. Na to nismo hoteli javno odgovarjati, ker notranje društvene razmere in osebna vprašanja ne spadajo v javnost, pač pa smo mu pisali daljše privatno pismo v mirnem in koncilijantnem tonu. V onem pismu (prostor nam ne dopušča, da bi citirali celega) smo najprej zavrnili napade na osebe in društvo, potem pa smo v toplih prijateljskih besedah pozvali g. Grbca, naj se v bodoče, ko bi se dotikal tako važnih in delikatnih kulturnih vprašanj, ozira tudi na sedanje okolnosti; pojasnili smo mu, da veje v Gl. M. popolnoma nov reorganizatoričen duh v vseh ozirih, da se deluje neumorno in požrtvovalno; dasi je društvo vsled uničenja Narodnega Doma povsem osirotelo in si mora ob neizmernih stroških graditi vse na novo; opozoril) smo ga, da se je prenaglil, ko nas je napadel radi zastarelih stvari (v času, ko živimo pod najneugodnejšimi okolnostmi, brez lastnih prostorov in sredstev) in ravno v U. L., ki mu je nasprotno naloga širiti zanimanje za kulturne institucije. H koncu smo ga pozvali, naj tam, kjer se glasba resno goji, pomaga graditi, ne pa z rezkimi in strastnimi besedami podirati.
G. Grbec je šel preko te naše obzirnosti in uti-■IlCtapil v U. L. št. 7 svoj »kulturni škandal«.
Naj dokažemo cenj. čitateljstvu vso Grbčevo nevednost, njegove neslanosti in neresnice. Vsem je znano, da ni več starega pevskega zbora Gl. M., ker so se njegovi člani skoraj vsi preselili v Jugoslavijo in da je sedanji pevski zbor (ker se vsied pomanjkanja prostorov morajo vršiti pevske vaje izven mesta) nov že nasproti lanskemu novemu pevskemu zboru. In tak zbor, obstoječ skoraj samo
iz novih, neizurjenih grl, naj poje morda težke, obsežne in moderne skladbe? Kakšne nazore pa imate, g. Grbec, o vzgoji in pouku pevskega zbora?
Godalni kvartet? Orkester s potrebnimi pihali? Lepo je to, a odkod člani kvarteta, in še več; odkod člani simfoničnega orkestra? Še Italijani, ozko skupljeni v velikem mestu tržaškem, imajo potrebnih moči šele za en (sicer močnejši) orkester in imajo slučajno en godalni kvartet, a mi, mala peščica v tem kraju, naj si ustvarimo čez noč, kar je mogoče šele po dolgoletnih trudih ob primernih sredstvih! Sicer pa godalni orkester v tekočem društvenem letu (lani, g. Grbec, je orkester, dasi nekoliko skrčen vsled izselitve lepega števila njegovih članov, ekzistiral in tudi javno nastopil; Vi lažete torej, ako trdite, da je orkester s Topičem ugasnil; ne, g. Grbec, s Topičem je ugasnil le eden »zastopnikov« orkestra!) ne funkcijonira, ker ni primernega lokala, ker so zgorela najvažnejša godala in druge potrebščine. Lahko pa ustvarimo kvartet in simfonični orkester tudi takoj, samo preskrbite nam kapital, ki naj nesd letno L 300.000 za redne stroške takih ustanov, ki jih pogrešajo celo sloviti konservatorji! O sancta simplicitas!
Glede zalaganja muzikalij nismo čakali na nasvet Grbcev. Naše društvo je že 1. 1914. sklenilo to, a radi vojne se je vse razbilo. Toda lani se je lotilo tega vprašanja na novo in letos faktično tudi izidejo muzikalije in odslej redno vsako leto.
Sploh o tem, o glasbeni »monumentalni« knjižnici, o uzorni glasbeni šoli, o priskrbovanju slov. učnih knjig, o preobrazbi pevovodij in cerkvenega petja, (poslednje do letos ni bilo v programu matičnih šol) o vseh teh stvareh govorite Vi kakor iz prižnice, toda kot nevednež, kajti ko bi si bili ogledali naše učne načrte, naše šole z njenimi 180 gojenci (v najbolj cvetočih časih naše šole ni bilo 100 učepcev), javne nastope naših gojencev, ko bi bili zahajali k našim sejam, bi se bili do danes prepričali, da o vsem tem, kar ste nam izvolili svetovati v svoji jezi, in še o marsičem drugem, smo mi že davno naredili konkretne sklepe in prehajamo v dejanja, ki seveda — saj ste učitelj, to morate vedeti — trajajo vendar nekoliko delj nego sklepi. Kar ste pa blagovolili vprašati na račun glasbene šole, to je; koliko umetnikov in strokovnjakov je in bo izšlo iz naše šole, je premišljena zlobnost. Kajti dobro Vam je znano, da prvič naša šola obstoja šele 2. do 3. leto, ker onih učencev, ki so obiskovali pred vojno, ni več med nSmi, to pa radi tega, ker so morali v vojnem času, zlasti od pomladi 1915. do jeseni 1918, opustiti študije, ko nismo mogli imeti prave šole, ko vsled bližine Trsta fronti ni bilo mogoče dobiti učiteljev; drugič pa veste, da naša šola ir\ vse šole te vrste niso nikak konservatorij. Konservatorij ima namen vzgajati umetnike, šole Gl. M. pa namen, da glasbo popularizirajo; gojenec konservatorija mora posvečati vse svoje sile in ves čas edino-le glasbi, dočim je gojenec matičnih šol učenec javnih učnih zavodov, ali pa uradnik ali kaj drugega in žrtvuje le del svojega prostega časa za glasbeno izobrazbo. Vendar je na naši šoli preskrbljeno, da se v gotovih predmetih dobiva tudi popolna konservatorska izobrazba. Umetniki pa se ne skle-šejo v par letih; konzervatorji morajo živeti 20—30 let, predno zaslovijo po kakem gojencu-mojstru.
Da učijo na naši šoli pod pedagogičnim vodstvom strokovnjakov zrelejši in sposobni učenci višjih letnikov in kakšna diplomirana učiteljica (ženske po Vašem ne bi smele učiti, tudi na konservatorjih ne), se nam zdi povsem naravno, da, še bolj naravno ko okolnost, da si Vi kot glasbeni učenec, prilaščate pravico do kritikovanja glasbenih institucij, ki jih ne poznate in za katere se niti ne trudite, da bi jih spoznali. Ravnotako Vam bodi povedano, da ne potrebujemo Vaših naukov o umetniku, njegovih poteh, stremljenjih in potrebah, čeprav smo odborniki različnih poklicev (glasbeniki, učitelji, uradniki in, da, celo odvetniki!) Radi bi videli tudi mi, da se našim umetnikom godi dobro, dokler pa smo navezani le na ukovino in članarino, (fondov namreč nimamo, nepotrebnih pa še manj) smo prisiljeni postopati gospodarsko previdno v trdni nadi, da bomo mogli svojemu učiteljstvu kdaj izkazati svojo zahvalo za njegov nesebičen in požrtvovalen trud v pravi obliki.
Najbolj Vam pa čestitamo, g. Grbec, k Vašim besedam o umetnosti kot dekli politike, s katerimi se morejo strinjati ie naši najsrditejši nasprotniki, ki nam neprenehoma kričijo, da uganjamo politiko pod varnim krilom nedolžne kulture. Čestitamo Vam tudi k Vaši hladnokrvnosti, fe katero govorite o »razmerah« v tako ironičnem tonu, kakor da bi jih Vi lahko kar z migljajem mezinca popravili.
Slavno čitateljstvo pa, upamo, bo sodilo nekoliko drugače.
Odbor in učai zbor Glasbene Matice v Trstu.
 □□----------------
Upravništvo »Novega roda« naznanja, da sta pošli 1. in 2. štev. tega mlad. lista; le 3. štev. je še na razpolago.
Toliko na znanje zadnjim in novim naročnikom, da ne bo reklamacij.
Šolska vodstva naj opozorijo na to svoje in izven-šolske naročnike istega okoliša.
Preplačana naročnina se vrne le na zahtevo; drugače se šteje med darove.
K. PAHOR. pewsjt|
Tržaškega učiteljskega društva.
Tržaško učiteljsko društvo si je v zadnjem času zamislilo, da nadaljuje, oziroma izpopolni na glasbenem polju delo, ki sta si ga svoječasno začrtala Adamič in pok. Wašte, in ki bo imelo namen vzgo jiti široko javnost k umevanju umetne pesmi. Učitelj, ki je pevsko izobražen, je tudi za to poklican in je tudi edino zmožen, da se oprime te naloge, ki bo njemu v zadoščenje in bo dal široki javnosti priliko, da se zaglobi v ono, kar je najsvetejšega ia to je — v umetnost.
Sreča nam je mila, kajti v to svrho smo pridobili v naše vrste zvezdo na glasbenem obzorju, umetniškega interpretatorja Srečka Kumarja, ki si je te naloge svest in ki jo že leto dni izvršuje. Naša naloga je, da se tega duševnega velikana z vso silo oprimemo in ne pustimo, da bi nam utonil v širnem svetu, kar se je zgodilo še z vsakim, kar smo jih imeli.
Naloga pevskega zbora bi bila: gojiti izmed zbo-rovih skladb one najboljše. V prvi vrsti bi prišli tu v poštev Lajovic, Ravnik, Kogoj, Foerster i. dr, torej skladatelji, ki so do sedaj dvignili umetno pesem najvišje. Seveda stavijo skladbe teh skladateljev velike zahteve, ki jim zamore biti kos le učitelj, ki je v splošnem glasbeno izobražen. Vsak učitelj je dobil na učiteljišču toliko glasbene izobrazbe in bo gotovo težkoče modernih skladateljev tudi. zmogel; nadalje se bodo tu centralizirale vse one učne moči, ki vršijo po deželi že delo pevovodij, da si bodo potom predavanj pridobili na glasbenem polju širše obzorje in bodo mogli vršiti med ljudstvom svojo nalogo na umetniško-glasbenem polju; pevsko društvo bi si s časom potom koncertov gmotno opomoglo, in bi se seznanilo z najboljšimi pevci, vijolinisti itd. iz drugih dežel, katere bi po zahtevi honoriralo; zalagalo bi muzikalije domačih skladateljev, ki radi razmer ne morejo zagledati belega dne; ustanovilo bi si glasbeno knjižnico itd. Vsak pevec (pevka) bi vzel note s tozadevnim komentarjem na dom, da bi se število vaj, radi oddaljenosti raznih tovarišev(ic), skrčilo in bi jim pri vajah tudi ne delalo težkoč. S časom bi društvo podpiralo glasbeno nadarjene ljudi na glasbenih, šolah. Vaje bi ne bile trajne, temveč služile bi le za določni program. In širše cilje bi lahko postavili društvu.
Naloga, ki sem jo v kratkih potezah očrtal, je res velika, a ne sme zato strašiti nobenega, kajti v dosego tega cilja, se bo hotelo časa — leta. Vendar pa je treba nekje začeti, kakor je nekdaj začel zbor Moravskih učiteljev, ki je to že vse dosegel in še več — prvenstvo med svetovnimi pevskimi zbori.
Vsi, ki se zavedate važnosti te naloge ne pustite, da bo solnce svetilo samo sebi, da bo cvetje oka-menelo, da bodo pesmi neme, besede mraz.... kakor pravi naš globoki, pokojni Cankar....
IZ ORGANIZACIJE.
Zborovanje »Tolminskega« učiteljskega društva« dne 17. marca 1921. pri Sv. Luciji. Po pozdravnem nagovoru predsednika Jos. Rakovščeka, v katerem nas je vspodbujal, da ostanimo vedno močni stebri narodni šoli, se je prešlo na dnevni red:
A. Nase stališče napram točkam dnevnega reda. uradne učiteljske konference.
B. Slučajnosti.
A.
I.	Ureditev samostojnih šolskih uprav, pregled deželnih postav in učnega šolskega opravilnika ter o šolskem stavbstvu.
a) Soglasno je bil sprejet predlog predsednika Jos. Rakovščeka, da ostani tudi nadalje krajni šolski svet v svoji stari obliki, le kraj. šol. nadzornika, ki je neveščak, je popolnoma odpraviti. Dodatek za odpravo kraj. šol. nadzornika je predlagal tov. Fr. Bogataj. Nasvet tov. Fil Podgornika,'da naj se izroči nadzorstvo starejšemu učiteljstvu, je bil odklonjen.
b) Ravnotako je bil soglasno sprejet predlog J03. Rakovščeka, da naj se odvzame pomnoženemu okr. šol. svetu vse, kar spada v strogo pedag. didakt. stroko in podržavljenje, oziroma ustanovitev dež šol. fonda vsaj za slovenski del dežele. Do tega zaključka se je prišlo, ker znašajo dosedanji dolgovi okr. šol. sveta približno en miljon in je letni potro-šek proračunjen na 800 do 900 tisoč lir; torej nekaj takega, česar naš okraj radi svoje nerazvite industrije in obrti nikdar ne bo zmogel. Radi nastalega prerekanja, kdo naj bo pravi vzdrževatelj šolstva, se je končno pritrdilo predlogu tov. M. Mikuža, da naj sprejme plačevanje učiteljstva država, upravo šole pa dežela s svojim šol. fondom.
c) Predsednik J. Rakovšček stavi predlog: »Učiteljstvo našega okraja imej v okr. šol. svetu dva zastopnika, kljub temu, da imenuje vlada enega izmed docentov srednjih šol.« Soglasno sprejdto!
d) Ker ni imelo ljudskošolsko učiteljstvo do sedaj pri dež. šoL svetu nobenega zastopnika, zato se soglasno sprejme predsednikov predlog, da se nam dovolita dva člana; to je vsaki narodnost!, enega kot zastopnika. Voti jih učiteljstvo.
e) Tov. Jan. Gerželj predlaga, da naj bosta v vsakem okraju po dva nadzornika — kakor imajo n.
pr. Čehi. — Eden naj bo administrativen, drugi pa pedag.-didakt. vsposobljen. Pedag.-didakt. vsposob-Ijenega nadzornika voli učiteljstvo samo izmed sebe za dobo 6 let. Sprejet je bil tudi dodatni predlog H. Močnika, da bodi nadzorovanje večkratno na leto in temeljito.
£) Predsednik Jos. Rakovšček opiše staro, javno klasifikacijo in stavi predlog: »Klasifikacija bodi javna in učitelju na razpolago, ko zapušča nadzornik njegovo šolo. Predlog se soglasno odobri. Po raznem prerekanju, naj se ali ne dovoli učiteljstvu priziv radi krivične klasifikacije, stavi tov. Fr. Ločniškar predlog, da naj se dovoli učiteljstvu priziv in sicer le pri dveh najnižjih redih. Za pravilno razsoditev se osnuje posebna komisija,« Soglasno sprejeto.
II.	Pravna in ekonomska ureditev učiteljskega stanu.
a) Kakor imajo drugi stanovi svoje moderne disciplinarne rede, tako zahtevamo tudi mi svoj poseben učit. disciplinarni red in v slučaju disciplinarne preiskave tudi svojega odvetnika-zagovor-nika. V ta namen se soglasno stavi tozadevnemu referentu naloga, da prouči ostale, posebno sodnij-ski disciplinarni red in sestavi za naš stan moderen, stanu in času primeren discip. red.
b) Glede izobrazbe učiteljstva se sprejme predlog tov. Jan. Gerželja:	»Za sprejem na učiteljišče je zahtevati od gojencev predizobrazba štirih razredov srednjih šol, oziroma istotoliko razredov meščanske šole; nadalje se zahteva 5 letnikov učiteljišča. Zadnji bodi metodično praktičen — in fakultativno možnost posečati akademijo v Trstu, oziroma peda-gogij.
c) V obliki resolucije se sprejme soglasno, da naj se dovoli za vojne maturante po 2 mesečno prosta | dneva v svrho hospitiranja sosednjih učiteljev, kij imajo popolen študij, in počitniški tečaj, za katerega | naj bodo udeleženci deležni primerne podpore. j
d) Predsednik Jos. Rakovšček pojasnjuje, da iz-j gubi učiteljstvo v slučaju podržavljenja, po italijanskem volilnem zakonu pasivno volilno pravico. Radi tega se sprejme predlog Jan. Gerželja, da bodi učitelj svoboden državljan, ki imej aktivno in pasivno volilno pravico.
č) Glede ekonomske ureditve našega stanu, se sprejme na predlog tov Jan. Gerželja: »Plača se določi na skupnem deželnem sestanku po ekonom, minimu; 32 letna službena doba z vštetimi dvemi provizoričnimi leti; dopustitev telesno sposobnim nadaljno poučevanje s primerno remuneracijo. Be-renninijev zakon o povišanju se sprejme kot dober, a doda naj se mu še ena triletnina, ki naj ne bo. manjša od zadnje, sedanje. K plači naj se določi draginjska doklada, ki naj se viša ali niža vsakih 6 mesecev po draginjskih razmerah. Penzija se šteje od nastopa službe, povišica od definitivnega izpita. Penzija začne teči z 10 službenim letom, v slučaju obolelosti v službi pa na zdravniško izpričevalo že prej.«	!
d) Sestavi naj se nov penzijski zakon, ki bo odgovarjal vsem sedanjim razmeram in naj se fiksni penziji času primerno določi draginjska doklada, i
Enako je rešiti penzijo vdov in sirot in jim regulirati draginjske doklade. Sprejet je bil tudi predlog tov. Jan. Gerželja, da naj se določi penzijski minimum za vdovo 1200 lir, minimum odgojnine otrokom bodi 1000 lir za vsakega.	j
e) Z večino glasov se sprejme predlog tov. Jan, Gerželja, za odpravo celibata učiteljic v naši deželi.
(Konec prihodnjič
Tržaško učiteljsko društvo opozarja one tova-riše(ice), ki žele podporo za njih otroke, kateri obiskujejo kako srednjo šolo zunaj Trsta, kakor je bilo že sklenjeno na zadnjem občnem zborovanju dne 6. marca t. L, da vpošljejo tozadevne prošnje naslovljene na odbor, društvenemu predsedniku tekom . lega meseca.
Tržaško učiteljsko društvo sklicuje sestanek vseh onih tovarišev(ic), ki bi imeli veselje sodelovati pri pevskem zboru in ki razpolagajo s tozadevnim pevskim materialom, v soboto dne 23. t. m. ob 6. uri pop. v svetoivanskem »Nar. domu«. Zbor bo vodil pianist Srečko Kumar, ki bo pričel še istega dne s prvo pevsko vajo. Pridite vsi!
Razpisana učiteljska mesta v Istri. Pulski okrajni šolski svet je razpisal sledeča mesta na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom:
V pulski občini: na mešani ljudski šoli v Montiču .atesto voditelja 3. kategorije; na mešani ljudski šoli v Peroju mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Štinjanu mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat. — V vodnjanski občini: na mešani ljudski šoli v Krnaici mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Marčani mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Šegotičih mesto voditelja 3. kat. — V kanfanarski občini:	na mešani
ljudski šoli v Baratu mesto voditelja 3. kat. — V svetvičenatski občini: na mešani ljudski šoli v Ba-kordieih mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Smoljanih mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v ŠtokoVcih mesto voditelja 3. kat. — V bafbanski občini: na mešani ljudski šoli v Barbanu mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Sv. Mariji od Zdravlja mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v- Raklju mesto nadučitelja 2. kat.; na isti šoli
mesto učiteljice 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Gročani (Petehih) mesto voditelja 3. kat.; na mešani ljudski šoli v Pomjanu mesto voditelja 3. kat.
Obenem 'se razpišejo vsa mesta, ki bi se utegnila izprazniti vsled imenovanja odnosnih učnih moči na kako izmed zgoraj naštetih mest.
Prošnje se morajo vložiti pri pulskem okrajnem šolskem svetu, in sicer do 30. aprila 1921. Priložiti se morajo:	krstni	list, domovnica, spričevalo o
brezhibnem nravnem in političnem obnašanju, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti, kvalifikacijsko spričevalo (tabella di qualifica) v dveh izvodih, šolska spričevala ter dekreti prejšnjih imenovanj. Ako prosi kdo za več mest hkratu, mora vložiti za vsako mesto posebno prošnjo. Imenovanja računajo od 1. januarja 1921.
Pozivamo jugoslovenske učitelje in učiteljice, v anektiranem ozemlju kakor tudi one, ki se še nahajajo v Jugoslaviji, naj nemudoma storijo svojo narodno dolžnost in vložijo prošnje za navedena mesta. Z usodo ljudske šole je tesno združena usoda naroda, zakaj »kakor hitro začne beseda materina umirati, peša tudi že narodna slava in moč.«
ŠOLSKE VESTI.
Izjava. V 7. številki »Učit. lista« od dne 1. -aprila t. 1. je bil objavljen članek z naslovom »Odboru tržaške Glasbene Matice v spominsko knjigo!«, ki ga je napisal Ivan Grbec. Podpisani, kot glavni urednik »Učit. lista« izjavlja: 1) da je prišel ta članek v list brez njegove vednosti in preko njegove volje; 2) da se ne strinja ne z njegovo vsebino in niti obliko ter 3) da odklanja vsled tega vsako moralno in materialno odgovornost, ki izhaja iz te zadeve.
V Trstu, 10. aprila 1921.
Janko Samec, t. č. glavni urednik.
Popravek. V zadnji številki lista se je vrinila v uredniški vesti »Komu v korist bo ta debata?« občutna tiskovna pomota, ki popolnoma kvari zmisel enega stavka. V tretjem odstavku se mora začetni stavek glasiti: Na ta odgovor nam je poslal tov. Pahor obširen, temperamentno pisan članek z naslovom »O metodi samostojnega zadružništva«, v katerem trdi, »da dopušča politično uverjenje g. V. Ščeka dvojno moralo«, ne pa »korist«, kakor je bilo pomotoma tiskano. Toliko v boljše razumevanje tega stavka.
Naključje, ki mnogo pove. Na drugem mestu prinašamo vest o stališču, ki ga je zavzelo italijansko učiteljstvo k šolski reformi, ki jo namerava izvesti šolska oblast v naših krajih. Stališče italijanskega učiteljstva se krije tedaj popolnoma s stališčem ju-goslovenskega in do tega je tudi moralo priti. Šolska reforma se ne da izvesti ne z eno slabo pripravljeno konferenco in niti v par tednih, kakor to mislijo nekateri gospodje pri vladi. To je zadeva, ki jo mora učiteljstvo kot edino le prizadet faktor, ki mora čuvati koristi šolstva, te eminentno narodne naprave, najprej temeljito proučiti in potem še le izreči svojo končno besedo. Pri nas pa se je v zadnjih dneh delalo ^z neko mrzlično naglico, ki ni upravičena v nobeno smer. Od naših učiteljev se je zahtevalo, da pripravijo svoje referate v par dneh in jih predložijo oblasti, ki bi na podlagi tega polovičarskega dela izvedla stalno ureditev našega šolstva. Kako bo to šolstvo izgledalo, je jasno vsakomur! Zato je bilo naravno, da se je učiteljstvo uprlo takemu brezglavemu uravnavanju in da sprejema vse sklepe letošnjih učiteljskih konferenc, kot nekaj začasnega, ki se enkrat kasneje zamenja z definitivnimi zakoni. Ta tendenca se je pojavila ne samo pri jugoslovenskem, ampak tudi pri italijanskem učiteljstvu, kar nam dokazuje, da je nevolja zaradi brezglavega postopanja naših oblasti vsesplošna in da hoče imeti učiteljstvo vsepovsod tudi odločilno besedo pri končni ureditvi šolstva Julijske Benečije. Naj dodamo še, kar smo že večkrat povdarili, da prevladuje povsod nazor, da bo treba pri sestavi novega načrta šolskega zakona jemati vpoštev vse ono dobro, kar ga imata bodisi avstrijski ali pa italijanski zakon in tako ustvariti nekaj, kar bi odgovarjalo popolnoma potrebam' današnjih dni.
Stališče italijanskega učiteljstva k šolski reformi.
Na občnem zboru društva Unione Magistrale Giuliana, ki se je vršil v teh dneh, je zavzelo učiteljstvo v vprašanju šolske reforme, ki jo hoče vlada udejstviti potom okrajnih šolskih konferenc, sledeče stališče: Začasno naj ostane v veljavi stara avstrijska zakonodaja upoštevajoč še najboljše odloke italijanske uprave, dokler ne izdela komisija celokupnega italijanskega učiteljstva načrta šolskega zakona, ki naj bi veljal za celo Italijo. Sklenilo se je tudi, da se izvrši na teh konferencah glasovanje, redno sicer, a vedno z goriomenjenim zadržkom.
Proti novemu načelniku šolskega oddelka na gen. civ, komisariatu v Trstu je v teh dneh nastopilo italijansko društvo »Unione Magistrale Triestina« in sicer ker se z nameščenjem novega načelnika v šolskem kaosu, ki vlada pri nas že tretje leto, ne more priti na ta način do nobenega izhoda. Društvo opozarja, da je ta sprememba, ki se je izvršila na pritisk svet. Salate v Rimu, v popolnem nasprotju z zakonitimi določbami, ki so še danes v veljavi. Zahteva, da se z vsako stalno ureditvijo tega vprašanja počaka dotlej, dokler učiteljstvo samo ne predloži načrta za splošno reformo šolstva v celi
Italiji, jasno je tudi, da bi novi človek iz kraljestva, ki ga je imenovala vlada, provzročil na šolskem polju še večje zmede, kar bi imelo za ves napredek šolstva v teh krajih neizmerne posledice. Svoje stališče je povdarila ta učiteljska organizacija v posebni izjavi, ki so jo prinesli v teh dneh tržaški listi.
Darovi za »Novi rod«. Učenki Štravs Stanka in Bevk Talka, vsaka po 2 liri »kot podporo našemu listu« in s pripombo, da »kadar bo še kaj dobila za god, se ga bo spet spomnila«. — Hvala obema! Da bi našli mnogo posnemovavcev!
Književnost in umetnost
Izšla je prva številka hrvatskega mladinskega lista »Naša nada« s sledečo vsebino: 1. ,J. A. Kraljič: Blago onom ... — 2. J. Milakovič: Bog. — 3. D. L.: Bog sirote ne ostavlja. —4. I. Cvrtila: Zlatni lešnik.
— 5. J. A. Kraljič: Nesložna brača. —■ 6. J. A. Kraljič: U boj protiv tmini. — 7. Vice Orljak: U ovome znamenju spasit češ se. — 8. Mali Jože: Prvo pismo.
— 9. Vice Orljak: Pročistimo svoj jezik. — 10. B. Toni: Slepčeva smrt. — 11. Mudre reči. — 12. Pouka i zabava. — Tako je tudi hrvatska deca dosegla svoj list. Na učiteljstvu je, da ga ji s^primerno materialno podporo tudi ohrani!
Mazzinijeva obletnica. Dne 10. marca je bila obletnica Mazzinijeve smrti, umrl je 10. marca 1872. — Mazzini je bil glasnik ljudske svobode, on je silno' veroval v moč ljudskih pokretov. Bil je navdušen za slovanske pesnike.
Pozorišna biblioteka v Zagrebu je izdala knjigo »Male komedije« od M. Bogoviča ter dramo »Na dnu života« od Maksima Gorkega. — Naslednji zvezek prinese prevod Byronovega »Kaina«.
Nov nemški komponist. Sredi političnega kaosa v Nemčiji so vendarle tudi ljudje, ki so se posvetili mirnemu delu. V glasbi si je priboril ime poleg modernista Riharda Straussa — 241etni Henrik Volf-gang Korngold iz Brunna. Zli letom je stopil pred publiko s svojim prvim delom in je žel velik uspeh. S sedemnajstim letom je uglasbil prvo opero: »Po-likratov prstan«. Od tedaj je ostal pri operi. Zadnja njegova opera, ki jo je izdal s 24. letom »Mrtvo mesto«, ki se je dala na Dunaju, Hamburgu in v Kolnu, je povsod triumfirala. Kritika pravi, da je to zrelo delo izredno nadarjenega mladega umetnika s silno osebnostjo.
Nove knjige »Tiskovne zadruge«. V zadnjem času je izdala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani sledeče knjige: 1. Anton Novačan: »Veleja«. Drama v treh dejanjih. Lani je dosegla drama na tržaškem odru lep uspeh; sedaj ij je pisatelj nekatera mesta predelal. Bros. 28 K, vez. 36 K. — 2. Damir Feigel: »Tik za fronto«. Vojni dogodki v Gorici od laške vojne na povedi pa tik do zavztja mesta tvorijo okvir teh 27 črtic. Bros. 36 K. — 3. Dr. France Veber: »Uvod v filozofijo. Spisu je pridejan obširen imenski in stvarni register ter navedena literatura. Knjiga stane#72 K.,.
Razne vesti.
Pomoč učitelja iz skandinavskih zemalja drugo-vima u tudjini. U skandinavskim zemljama Švedskoj, Norveškoj i Danskoj, koje nisu bile u rat povučene, te nisu osjetile u tolikoj mjeri posljedica rata, kao što su to osjetile zaračene države, učitelji su ruks-N vodjeni humanim osječanjima prema svojim drugo-' vima po profesiji u tudjini, skupili prošle godine znatne svote priloga i namirnica i preko ervenog krsta poslali u Berlin, Beč i Brisi, da ih dotična učitelj, udruženja podjele najoskudnijim svojim čla-
novima.
Učiteljska Udruženja u Skandinaviji učinila su i neštov iše. Znajuči da djeca u tim zemljama najgore stradaju zbog nedovoljne ishrane, apelovala su na milosrdje svojih članova i pozvala sve svoje imuč-nije drugove, da prime u svoje domove na ishranu za neko vrijeme svaki po jedno takvo siroto — iz-gladnelo učiteljsko dijete. Odziv je bio sjajan. I prešle godine provelo je stotinama takve djece iz Nemačke, Austrije i Belgije po nekoliko mjeseci u Skandinaviji kod gostoljubivila skand. učitelja i vratilo se posle toga svojim kučama rumenih obraza.
Šolstvo v Srbiji in Črnigori. Po zadnjih statističnih podatkih ministrstva prosvete v Jugoslaviji je v Srbiji 2296 šol s 4235 učitelji, v Črni gori 264 šol & 495 učitelji.
Žena — ministar prosvete. Novi predsednik A-meričke republike Harding namerava da položaj ministra prosvete zauzme jedna ženska, jer je veliki broj žena glasao za njegov izbor.
Za obolele učitelje u Francuskoj. Tri poslanika francuskoga parlamenta predložili su i parlament je ustojio: da se obolelim učiteljima od tuberkuloze daje trogodišnje odsustvo s punom platom, a ako dotle ne ozdrave onda još dve godine s polovinom plate.	_______
Iz uredništva. Molimo sudrugove iz sviju kotara Istre, da nas izvole izveščivati redovito o svim premenama, zgodama i nezgodama školskim i učiteljskim svoga kraja. Naša kolegijalnost i društveni interesi zahtevaju, da pa učiteljske stvari dozna i — »Učiteljski list« i naša »Zveza«. — U torne baš leži snaga i vrednost organizacije.