LETO XXIX., ŠT. 13 PTUJ, 1. aprila 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Seja skupščine občine Ptuj PROGRAMI DELA IN PRORAČUN Včeraj, 31. marca 1976, so se se- stali na ločenih sejah delegati vseh treh zborov skupščine občine Ptuj, da bi po razmeroma kratkem pre- moru, zadnja seja je bila 17. mar- ca, sklepali o nekaterih pomembnih vprašanjih iz našega gospodarskega in družbenega življenja. Predvsem je bila pomembna to- čka dnevnega reda, programi dela posameznih zborov skupščine obči- ne Ptuj, ki je pripravljen za čas od 1. januarja do 31. julija 1976, ko se začnejo počitnice tudi za skupščin- ske organe. Predlogi programov dela zborov občinske skupščine so bili zasnovani najprej v sekretaria- tu skupščine, nato zbrani v skup- nem gradivu. Tako imajo delegati boljši pregled nad vsemi vprašanji, o katerih bo občinska skupščina razpravljala v tem času. O progra- mu je nato razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj, družbenopolitične or- ganizacije m samoupravne interes- ne skupnosti, ki sodelujejo enako- pravno z zbori občinske skupščine, o njem pa so razpravljale tudi dele- gacije in konference delegacij. Pri končnem oblikovanju predloga programov dela so bile tudi upošte- vane pripombe vseh omenjenih or- ganov s tem, da so dobile prednost tiste naloge, ki so posebnega druž- benega pomena. Sprejet je bil tudi proračun obči- ne Ptuj za leto 1976, v katerem so zajeti skupni dohodki v znesku 60,200.000 dinarjev. Na posebni del proračuna je letos razporejenih 59,700.000 dinarjev, na tekočo pro- računsko rezervo pa 500.000 dinar- jev. Pri dohodkih proračuna je pr- votni proračunski global povečan za 800.000 dinarjev zaradi vključi- tve lastnih dohodkov državnih or- ganov, ki z osnutkom proračuna še niso bili zajeti, v celoti pa bodo raz- porejeni za večja popravila zgradb občinske skupSčine v letošnjem le- tu. Komisija za odlikovanja SO Ptuj je za včerajšnjo sejo občinske skup- ščine pripravila tudi predlog odloka o priznanjih in nagradah občine Ptuj. Skupščina je sprejela več ime- novanj, med drugim ravnatelja os- novne šole ,,FRANCA BELSA- KA" v Gorišnici, zgodovinskega arhiva Ptuj in vršilca dolžnosti rav- natelja osnovne šole ,,Borisa Kidri- ča" v Kidričevem. Zbora združenega dela in krajev- nih skupnosti sta razpravljala še o prispevku za uporabo mestnega ze- mljišča, prenosu pravic upravljanja nekaterih gozdov v družbeni lastni- ni na gozdno gospodarstvo Maribor ter o odloku o obvezni, splošni in sistematični deratizaciji v ptujski občini in o družbenem do- govoru o ureditvi skupne veterinar- ske higienske službe na območju občin Lenart, Ormož, Ptuj in Slo- venska Bistrica. Na včerajšnjih sejah vseh treh zborov občinske skupščine so med drugim potrdih tudi besedilo osnu- tka odločbe o ustanovitvi glasbene šole KARLA PAHORJA Ptuj in razrešili dosedanjega komandirja postaje milice Ptuj, Staneta Sirov- nika in imenovali na njegovo mesto Borisa Žnidariča, višjega upravne- ga delavca za notranje zadeve. Delegati so tudi na včerajšnjem zasedanju zborov občinske skup- ščine, zlasti v zboru krajevnih skupnosti, postavili vrsto delegats- kih vprašanj, vendar o podrobno- stih več prihodnjič. M. ŠNEBERGER Nič mimo delavcev in občanov Družbenopolitične organizacije in druge organizirane socialistične sile imajo v tem času pomembno nalogo, da kar najširše mobilizirajo delovne ljudi in občane v nadaljnjem procesu oblikovanja srednjeročnih planov razvoja, jih medsebojno uskladijo in v skladu z načelom sočasnega planiranja začnejo priprave za njihovo sprejemanje. Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja posebej določa, da delovni ljudje in občani v satnoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih SMEJO in MORAJO, skladno s temelji sistema družbenega planiranja v medsebojnem sodelovanju in odvisnosti v procesu združevanja dela in sredstev, povezovanja, svobodne menjave dela in zadovoljevanje določenih skupnih potreb, samostojno sprejemati plane svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, potem pa jih dosledno tudi uresničevati. Dosedanji potek pripravljanja in usklajevanja planskih dokumentov, ki temelje na sistemu družbenega načrtovanja je že razkril vrsto slabosti, ki jih nismo znali sproti odpravljati. Glavna slabost je bila v tem, da so osnutke planskih dokumentov v TOZD pa tudi v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih pripravljale le ože, skupine strokovno usposobljenih ljudi. To delo je doslej šlo več ali manj mimo delovnih ljudi in občanov, delno zaradi tega, ker jim nismo dali možnosti za aktivnejše sodelovanje, delno pa tudi zato, ker jih nismo znali dovolj zainteresirati za neposredno sodelovanje. Družbeno planiranje, zapisano v ustavi in zakonu, postavlja delavca, organiziranega v temeljni organizaciji združenega dela, v položaj osnovnega nosilca družbenega načrtovanja. Le s doslednim uresničevanjem tega načela bodo delavci postopoma dobili nadzor nad celotno družbeno reprodukcijo. Razumljivo je, da tega ne bo moč doseči v kratkem času, vendar že sedq, ko pripravljamo in sprejemamo srednjeročni plan razvoja, morcgo delavci bolj neposredno sodelovati pri oblikovanju planskih nalog. To bi lahko tudi edino zagotovilo, da bodo naši plani temeljili na stvarnih interesih delavcev, ki morajo spoznati, da bo njihovo uresničevanje izboljševalo delovne in življenske razmere vseh delavcev in občanov. Pomeni torej, da morqo biti delavci in njihovi interesi resnično prisotni povsod tam, kjer se ustvarja, deli in tudi porablja dohodek. Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske in drugih družbenih dejavnosti sklepajo skupaj z zainteresiranimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi in krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi samo- upravne sporazume o osnovah plana, zato lahko planirajo svoj razvoj le v skladu z možnostmi in interesi za pospeševanje proizvodnje in zadovoljevanje družbenih potreb. Prav zato je treba izkoristiti vse oblike dela in sredstev za skupno instucionalno planiranje. Urediti, okrepiti in uskladiti je treba dejavnost vseh odgovornih ljudi in organov pri oblikovanju in sprejemanju planov v TOZD, samoupravnih sporazumov o temeljih planov na ravni delovnih organizacij, SOZD, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Dogovor vseh družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in drugih socialističnih dejavnikov v občinah je, da se v polni meri angažirajo pri spodbujanju, spremljanju in usmerjanju dejavnosti vseh nosilcev planiranja Uresničevanje te naloge zahteva enotno in celovito vključenost komunistov, članov vodstev sindikata, temeljnih delegacij, samoupravnih organov in drugih subjektivnih sil v proces oblikovanja planov. Posebej je treba oceniti idejno-politične in druge probleme pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja, skladnost planov z novimi rešitvami glede na dosedanjo vsebino in potek planiranja. Predvsem osnovne organizacije ZKS oziroma komunisti, kot najzavesmejši del delavskega razreda, morajo čimprej oceniti dosedanjo dejavnost na področju planiranja v svojem okolju, na podlagi tega opredeliti naloge v nadaljnjem procesu oblikovanja srednjeročnih planov. Gre torej za najširšo mobilizacijo delavcev, delovnih ljudi in občanov v nadaljnjih prizadevanjih pri oblikovanju planov v temeljnih samoupravnih delovnih organizacijah in skupnostih, ki morajo biti usklajeni in v okviru realno predvidenih dohodkov, ker le tako bodo našli svoje mesto v srednjeročnih planih občine, regije, republike in tudi v zveznem merilu. Na ta način bodo delavci in občani uveljavljali svoj vpliv tudi na srednjeročne plane razvoja širših družbenopolitičnih skupnosti. Franc Fideršek Vojaki SO prisegli Na trgu MDB v Ptuju so v petek, 26. marca svečano zaprisegli mladi vojaki gamizije Dušana Kvedra v Ptuju Foto: Kosi Spremljanje delegatskega sistema v praksi Uresničevanje delegatskega si- stema v praksi je naša stalna nalo- ga. Če hočemo to nalogo izpolnje- vati, je potrebno delegatski sistem, delegatska razmerja tudi stalno spremljati in preučevati, kako se uveljavljajo v praksi. To nalogo si je zadal tudi druž- benopolitični zbor skupščine SR Slovenije, zato je imenoval posebne delovne skupine in izbral 12 vzorč- nih občin na območju Slovenije, ki jih bodo delovne skupine obiskale in podrobneje preučile delovanje delegatskega sistema v bazi, to je v krajevnih skupnostih in v TOZD. Med izbranimi občinami je tudi občina Ptuj, ki jo bo delovna sku- pina družbenopolitičnega zbora skupščine SRS obiskala 13. in 14. aprila letos. O tem je v ponedeljek razpravljalo tudi predsedstvo skup- ščine občine Ptuj in sklenilo pred- lagati delovni skupini, da preuči de- legatske odnose v delovnih organi- zacijah TGA ,,Boris Kidrič" Kidri- čevo in Mesokombinat ,,Perutni- na" Ptuj ter krajevnih sicupnostih Kidričevo in Vitomarci. F. Kurlrčkova pošta Kurirčkovo pošto, največjo manifestacijo naših pionirjev, bomo v ptujski občini sprejeli 19. aprila, predali pa jo bomo 21. aprila na Pragers- icem. Na svoji poti se bo kurirčkova pošta srečevala z izročilom narodno- osvobodilne vojne, pionirji bodo obiskali spominska obeležja, se sreča- li z borci. Obogatili jo bodo še s spisi na temo ,,PRV1 ODBORI OSVOBODILNE FRONTE V MOJEM KRAJU". Najboljši bodo prejeli nagrade. Podrobnosti bomo zapisali prihodnjič! MG TRILOGIJA O POHODU SLOVENOV NA ZAPAD, NAŠ NAJVEČJI FILMSKI SPEKTAKL PRED URESNIČITVIJO Po 1400 letih Po nekaterih zgodovinskih virih so naši predniki Slovcni ali Slovenci na svojem dolgem pohodu od Vzhoda prišli v naše kraje okrog leta 568. Po ugotovitvah instituta za preseljevanje Slovanov v Kijevu je nesporno dokazano, da so razvaline nekdanje rimske Poetovie Slovenci zasedli v zgodnji pomladi leta 576, torej pred 1400 leti, morda na današnji dan, vendar to ni pomembno. Bistveno je to, da so Slovenci pri ostalih slovenskih narodih vedno vzbujah določeno pozornost, spoštovanje, s