PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - štpv im mo/i') p°5triii?a platana v gotovim OieV. iUD Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 17. maja 1950 Cena 15 lir ^ozdravi za našo petletnico la uresničenje idealov naprednega človeštva! Vsak dan prihajajo v naše tedništvo brzojavke m pisma ® Pozdravi ob petletnici ustalitve našega dnevnika. Slo-SDsko in ostalo jugoslovan-P^jfesopisje pa je objavilo e ob naši petletnici po-članke, ki jih bomo vsaj i i j_P° ponatisnili v naši julbi-I številki ♦fcječki list»: 1 lHredništvo dnevnika «RI-I LIST« z Reke nam je l”lo včeraj naslednjo brzo- pKA, 1C. — Ob petletnici vztrajnega prizadeva-za uresničenje idealov človeštva in za 7°*tovanje demokratičnih na-v mednarodnih odnosih, najboljše želje za vašem nadaljnjem tel toVmite S?e!*e v delu. UREDNIŠTVO «RIJEC-KEGa LISTA*. REKA Nostra Lotta»: uredništva «LA NOSTRA glasila Slovansko-*”H)anske antifašistične unije j* tstrsko okrožje v italijanska jeziku, smo prejeli sle-te Pozdravno pismo; ^UPERj 16. — Uredništvu gorskega dnevnikan, Trst. tih ■ pet* obletnici vašega *tan'>an^a' k° pet ^ nePre' v°d.ite najodločnejšo bor-Proti imperializmu za praske 3^ovensJce0a in italijan-Ha$0a ^ovne0 m *ciiam! v°inih o-L J,cl lahv1 ^enier bodo indu-hl 5°do pTS °?romno zaslužili, št^teri^ nakupili števil-** s«' V to* likv‘dirane indu- ^ DOldmooon Intn Poldrugega leta likvidacija zaklju foj^ho je rt * deli - Američani izve SSL Ub^a Pritisk, da d. ^®h>v ,, alJzacijo valutni fivropi valutnih in pred 90-letnica naše narodne himne Danes mine 90 let, odkar jv Davorin Jenko iz narodnega ponosa uglasil kol izraz odpora proti zaničevanju našega naroda revolucionarno pesem «Naprej», ki mu jo je spesnil gorojak Simon Jenko- Naprej zastava slave, na boj junaškg kri, za blagor očetnjave naj puška govoril.,. Pesem je kmalu zaslovela in postala naša narodna himna. V času, ko je črno-žolta reakcija skušala zadušiti revolucionarni kulturni vzmah Slovencev iz leta 1848, je Davorin Jenko, rojen leta 1835 v Dvor-jah pri Cerkljah na Gorenjskem, dokončeval svoje gimna. zijske študije v Trstu, kjer je njegov glasbeni talent rasel v živahnem koncertnem in gledališkem okolju Po maturi se Je na Dunaju posvetil pravo-slovju, vendar pa se je vedno bolj ogreval za glasbeno umetnost in se predvsem s praktič nim delom usmerjal h glasbp. ni tvornosti. Njegov talent ni ostal neopažen pri sorojaklh, ki so ga izbrali za pevovodjo nanovo ustanovljenega «Slo. venskega pevskega društva* leta 1859. Pri društvenih nastopih »o sodelovali poleg Slovencev tudi dunajski visokošolci iz drugih jugoslovanskih deže- la, ki so tako spoznali Jenkov skladateljski talent v raznih pfesmih, ki jih -;e za Društvo zložil (n. pr. Pobratimija i druge). V tistem času je Avstrija doživela razne zunanjepolitične neuspehe jn ie bila prisiljena popustiti meščanskim nolitič. nim težnjam zlasti 'lovanskih narodov v Avstriji. Pričelo se le spet ustavno življenje, ki so ga slovenski visokošolci budno spremlinli in v njem krepili svojo narodno zavest Tako je v Jenku nastala zamisel akademske budniške koračnice ki bi jo naj prepevali ob priliki raznih izletov. Naročil le Pri pesniku Simonu Jenku besedilo, ki ga ie po njegovih navodilih dopolnil. Vendar pa sp je dolgo trudil, da bi uglasbil ustrezen napev. 16 maja leta 1880 le v duna-jski kavarni bral v nemškem časopisu članek, ki je sramotil slovenski jezik. To ga je tako razburilo, da je časopis zavrgel in odšel v vročič nem zanosu ter hitel iz mesta Spotoma mu je podzavestno napet vstal v mislih tekst «Na-preja* in spontano ga Je pričel polglasno peti. Pel ga ie od začetka do konca... In zavetje! se »p dolgo iskanega napeva Šel je v gostilno v Pratru in zapisal slovensko marseljezo. Se istega leta so pesem prvič peli 22. oktobra na besedi, pri kateri ;ie sodelovalo ((Slovensko pevsko društvo ob Jenkovem vodstvu. Pesem je silno navdušila številne poslušalce, med katerimi so bilj zastopani visokošolci skoraj vseh slovanskih narodov. Tako je pesem hitro zaslovela in se kmalu udomačila ne samo pri Slovencih, temveč tud; pri Cehih in Hrvatih. Kmalu so jo tudi jn-strumentiran in igrale so jo ce. lo ruske in nemške vojaške godbe ob priliki raznih znanih vojnih pohodov. Pesem ((Naprej* jP bila prvotno uglasbena za moški zbor v obliki koračnice s triom. V taki obdelavi je izšla v nešteto domačih in inozemskih jzdajah (celo v angleški izdaji). Kmalu je izšla tudi v instrumentalni priredbi, Zanimivo pa je. da ni bilo obdelavr za mešani zbor vse do najnovejše dobe. Sele po osvoboditvi shio dobili prvr priredbe za mešani zbor v zbirkah #33 mešanih in moških zborov* in v sindikalni pesraa rici «Naša pesem*. O napevu «NapreJa» so v našem strokovnem in drugem časopisju či večkrat razpravljali in citirali mnogo vzorov. Pri tem se je izkazalo, da ima podobno motiviko več raznih umetnih pesmi, pa tudi nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Seveda pa velja to le za prvi del napeva. Glede napeva lahko trdimo, da ima podobno motiviko mnogo svečanih, radostnih in borbenih pesmi, medtem ko je ritem izrazito slovenski (n. Dr primerjaj ritem slovenske ljudske pesmi «Oj ta sodaški beben...*). Jenko je temu ritmu dal v nasprotju z ljudsko pesmijo hiter tempo, kar je popolnoma v skladu z drugačnim znača jem njegove pesmi. Medtem k je navedena ljudska pesem v na otožnlca, je Jenkov «N prej* borbena narodna korač nica. Jenkov pomen pa nj omeje le s spominom za našo mars ljezo. Jenko je bil važen grad; tel j jugoslovanske glasbene kul ture V času, ko je naša glasb na kultura rasla predvsem p požrtvovalnosti raznih glasbenih amaterjev, se je Jenko popolnoma predal glasbi. To -je silno dvignilo njegov ugled. Ko so leta 1862 Srbi iskali na Dunaju primernega pevovodjo, je bij za to mesto predlagan po ravnatelju dunajskega konservatorija prav-naš Jenko Tako je Jenko odšel leta 1863 med brate Srbe orat ledino pevske kulture. Prvotno v Pančevu -in pozneje v Beogradu je vodil razne pevske zbore in zanje pridno skladal. Nastala je cela vrsta pesmi (n. pr. Sto čutiš. Srbine tužni i. dr.). Njegov uspeh ie bil tako velik, da so ga leta 1871 postavili za kapelnika in kompozltorja na novo ustanovljenega «Srpskega na rodnegn pozorišta* v Beogradu. Na tem mestu je Jenko delal celih 32 let in postavljal osnove srbski umetni glasbeni ■ulturi. V tem času je zložil 34 lasbeno-dramatičnih del. veči-mia v obliki scenske glasbe raznim igrokazom (n pr. Di-i, Seoba Srba, Seoska Lola d.). Pa tudi izvirno opereto Vračara jli Baba Hrkaa, dalje koli 200 pesmi za solisie in bore, sedem uvertur za orke-cer itd Proučeval je srbsko judsko glasbo in napisal raz-iravo o srbski narodni pesmi. Zato je bil sprejet med člpnc ((Srbske akademije nauka* ln postal je častni član mnogih drugih društev. Pri vsepn tem pa Jenko ni pozabil svoje domovine (n ie tudj Slovencem ustvaril mnogo znanih del (n. pr. Pobratimija. Blagor mu, Lipica zelenela je itd.). Vse to mu je postavilo nevenljiv spomenik v jugoslovanski glasbeni kulturi, V kateri velia za vzornika bratskega sodelovanja na kulturnem področju. Dr. R. H. danjem položaju sporazum na podlagi enakopravnih pogojev, samo takšen sporazum, sprejemljiv s strani vlade FLRJ. Takšen sporazum je predpostavili mirovni pogodbi in sicer predvsem zato, ker bi tak sporazum predstavljal znaten doprinos za okrepitev miru v tem delu Evrope in za razvoj mirnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Samo kak vojni hujskač bi mogel imeti danes interes preprečevati razvoj takšnega sodelovanja*. Potem je Kardelj poudaril, — da sporazum ni odvisen samo od dobre volje Jugoslavije, temveč tudi od činiteljev italijanske strani. Dodal je, da način, na kakršen je bilo postavljeno vprašanje v Italiji, ni olajšal zbližanj za rešitev vprašanja, temveč jih je ravno nasprotno — preprečeval. «Brez dvoma je jasno, da zahteve, ki so bile postavljene v uradnih italijanskih izjavah, ne predstavljajo v nobenem primeru sprejemljive podlage za takšen sporazum: To, kar se sedaj uradno zahteva s strani italijanske vlade ni nič drugega kot tisto, kar je jugoslovanska vlada odločno odklonila za časa pariške konference in pristala rajši na ustanovitev STO-ja kot na manjše zlo. Malo je realistično in — da se milo izrazim — neplodno, računati, da bi jugoslovanska vlada mogla sprejeti tisto, česar ni mogla sprejeti leta 1946». Kardelj je nato govoril o italijanski zahtevi za priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji ter poudaril, da ta zahteva ne more predstavljati podlage za sporazum, temveč le predlog za enostransko rešitev v korist Italije. »Upoštevajoč takšno stanje stvari — je nadaljeval Kardelj — se je vlada FLRJ prepričala, da bi bilo nesmiselno začeti dolge in neplodne polemike o vprašanju, polemike, ki v nobenem primeru ne morejo olajšati rešitve. OČITNO MORAMO ZATO SMATRATI, DA DANES SE NE OBSTAJAJO POGOJI ZA DIREKTNO REŠITEV TEGA VPRAŠANJA. Vsekakor pa to ne pomeni — kot je nedavno poudaril maršal Tito — da mora to dejstvo, ki je prav gotovo obžalovanja vredno, predstavljati za preko za nadaljnji in pozitivni razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Nasprotno, lahko upamo, da bosta ugoden razvoj takšnih odnosov in mirno sodelovanje med obema državama končno doprinesla k lažji rešitvi vprašanja STO-ja». Ob zaključku je Kardelj izjavil: «Se enkrat bi hotel poudariti, da se kljub vsemu politična linija jugoslovanske vlade do Italije ni spremenila. Globoko smo prepričani, da je prijateljstvo med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom ne samo možno, temveč tudj potrebno. To prijateljstvo, ki ga ne **vi ra nikakršno vprašanje, ki ne bi moglo biti končno rešeno, je močno jamstvo miru za obe državi. Očitno je odvisen uspeh tega sredstva od tiste mere, v kateri bodo določeni činitelji v Italiji v stanju premostiti tisto, kar je stara osvajalna Italija proglasila kot svojo posest nad narodnostno jugoslovanskim o-zemljem. Z drugimi besedami, rezultat je odvisen od mere, v kateri bodo odgovorni ljudje italijanske politike v stanju iz-premeniti staro politiko imperialističnih sanj, ki je doživela poraz v drugi svetovni vojni, s stvarno politiko, ki temelji na mirnem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju narodov na obeh straneh jadranske obale*. Komisija za zunanje zadeve Ljudske skupščine je nato razpravljala o ratificiranju trgovinskih sporazumov z Mehiko, Paraguajem in Uruguajem. Pomočnik zunanjega ministra Leo Mates, ki je o tem poročal, je izjavil, da predstavlja ratifikacija, ki jo vlada predlaga Pre-zidiju Ljudske skupščine, sestavni del splošnih naporov, ki gredo za dopolnitvijo jugoslovanskih odnosov z inozemstvom, zlasti pa gospodarskih odnosov na podlagi enakopravnosti z 'Vsemi državami, ki želijo vzpostaviti enake odnose z Jugoslavijo. Komisija je sklenila priporočiti ratifikacijo Prezidiju Ljudske skupščine. B. STANISAVLJEVIC IZ ANKARANA JE ODPLULA ŠTAFETA »POZDRAV JADRANA** zalill.niisiniilantiHi.Tlla Včeraj zjutraj točno ob 7.30 je iz Ankarana odplula štafeta ((Pozdrav Jadrana*, ki nosi pozdrave in voščila ljudstva Istrskega okrožja maršalu Titu za 58. rojstni dan. Ta pomembni dan je hotelo pozdraviti tudi sonce z vso svojo močjo in lepoto, ki je ob odhodu prve o-krašene barke poljubljalo že cvetoče klasove pšenice na obširnih ankaranskih poljih. Barka št. L je odplula okrašena s cvetjem in zastavami in naglo prebrzela prvi del poti. Ribič Steffe’ Artur .je izročil štafetno palico barki št. 2. ki ie prav tako naglo nadaljevala pot naprej do barke št. 3. in tako vse do pristanišča v Kopru. V Kopru Tu je že pričakovala barko velika množica ljudi, ki se je zbrala na dolgem pomolu. V pristanišču so bile vse barke in čolni okrašeni z zastavami. Prihod štafete je množica pozdravila z navdušenim ploskanjem. Tovarišica Crollini Elia je v imenu mestnega LO prečitala pozdravno in voščilno poslanico. Nato je tov. Sandrin Nazarij! član koprske zadruge ribičev prejel štafetno palico _ in naglo odveslal v spremstvu številnih drugih čolnov proti Izoli. Daljava 3 in pol milj, ki loči Koper od Izole, je bila hitro prevožena. V Izoli Ob prihodu v Izolo je štafeto pričakovala na pomolu Am-pelee velika množica ljudi. Vse sirene tovarn so pozdravile prihod štafete. Od tu je štafeta nadaljevala pot do pomola Ar-rigoni, kjer so jo pričakovali pionirji, delavci in ostali meščani. Štafetno palico sta sprejeli tovarišici Božič Bruna in Tul Ana in jo izročili tajniku mestnega LO Bernič Liberu, kateri je med navdušenim ploskanjem navzočih prečital pozdrave in voščila. Mestna godba je medtem igrala delavsko himno. V imenu pionirjev Izole je pozdravila nosilce štafete mala Novak Marija. Med plo- ska:: jem ljudstva in piskanjem siren je štafeta nato naglo od-veslala proti Piranu. V bližini Pirana jo 5e sprejel 68 letni Russignan Franc, ki je s krepkimi rokami zelo hitro odveslal dalje. V Piranu V Piranu ie bil prihod štafete prav tako deležen navduše*. nega sprejema meščanov. Mestna godba je navdušenje še stopnjevala. Vse barke v pristanišču so bile okrašene z veliko zastavno galo. V imenu mestne-: ga LO je tu govoril tov. Paren« zan. imenu žena pa tov. Perent. V piranskih ladjedelnicah so štafeto po govoru tov. Jurda sprejeli gojenci Pomorskega tehnikuma in jo bliskovo odpeljali na hitrih tekmovalnih čol: nih v Portorož. V Portorožu Tu jie čakalo na pomolu nad 1000 oseb. Tajnik krajevnega LO in oficir Odreda JA sta prečitala pozdrave in voščila delovnega ljudstva, nakar je štafeta nadaljevala pol proti Sečjolam, Savudriji, Zambrati-ji. Umagu.Dajli inNovemu gradu. Tu je prenočila in danes nadaljuje pot proti Pulju in Reki. Vsi tisoči in tisoči, ljudi, ki so tako navdušeno pričakovali in pozdravljali nosilce štafete ((POZDRAV JADRANA*, so dali odločen odgovor vsem o« brekovalcem ljudske oblasti v našem okrožju vsem kominfor-: mistom, ki pljujejo na herojsko borbo ljudstva nove Jugoslavije in njenih voditeljev. Stvarnost, delo, gradnja socializma in resnica o vsem tem. so tisti močni zid. ob katerega so se razbijale, se razbijajo in se bodo razbijale tudi za naprej vse kominformovske laži. Hkrati pa ie to najboljši' odgovor tržaškim teroristom reakcionarne in kominformistične protiljudske in protidemokratične fronte, ki pošiljajo v Istrsko okrožje orožje, da bi izvedli svoje zločinske hujskaške načrte. JUGOSLOVANSKI PROTEST češkoslovaški vladi Vlada FLRJ zahteva preiskavo o umnru Dimitrija Dimitrijeviča in kaznovanje krivcev - Češkoslovaške oblasti odklonile vizum dopisniku Tanjuga v Pragi BEOGRAD, 16. — Jugoslovanski poslanik v Pragi je danes izročil češkoslovaškemu zunanjemu ministrstvu odločno protestno noto proli nečlove-škeanu in nezakonitemu postopanju proti Dimitriju Dimitri-jeviču, predsedniku Ljudske fronte Jugoslavije v CSR. Jugoslovansko poslaništvo zahteva: l, naj se jugoslovansko poslaništvo v Pragi obvesti o vzrokih aretacije Dimitrijeviča in čemu so ga nad 4 mesece držali v celici na policiji, 2. naj se jugoslovanskemu poslaništvu izroči potrdilo o smrti in potrdilo zdravniške komisije o vzrokih smrti Dimitrijeviča, 3. naj, se uvede preiskava proti policijskim funkcionarjem, ki so krivi smrti Dimitrijeviča ter naj se ti kaznujejo, o čemer naj se jugoslovansko poslaništvo obvesti. Tanjug poroča, da so češkoslovaške oblasti danes odklo- nile vizum dopisniku Tanjuga v Pragi Radoslavu Bajagiču za od potovanje iz CSR. V tem poročilu se poudarja* da je dopisnik CTK v Beogradu pred enim mesecem lahko redno odpotoval iz Jugoslavije, ne da bi se mu delale ■kakršne koli ovire. Tudi Izraelski sindikati iz bvelovne Sindikalne sveže TEL AVIV, 16. — Izraelska splošna zveza dela Histadrud ja sklenila izstopiti iz Svetovne sindikalne zveze, ker se je ta organizacija spremenila y informbirojevsko orodje. Sklep Izraelske splošne zveze dela je bil sprejet s 26 glasovi proti 16. Istočasno je izvršilni odbor sklenil, da ne bo pristopil k nobeni mednarodni sindikalni organizaciji. Položaj po zmagi turške opozicije Angloameriški tisk poudarja, da se turška zunanja politika ne bo spremenila ANKARA, 16. — Zmaga opozicijske demokratične stranke je postala dejstvo. Uradno poročajo. da bQ imela demokratična stranka v novem parlamentu 400 poslancev. Republikanska stranka okrog 70, skup. no število poslancev pa je 487. Praktične posledice volivnih izidov bodo samo te, da bodo številni funkcionarji republikanske atranke morali zapustiti svoja službena mesta. Med temi so vsa vlada razen ministrskega predsednika Cunal-tala in morda še katerega ministra. Ni še. gotov položaj predsednika parlamenta Sara-džogluja in večine podpredsednikov, glavnega tajnika stranke in podtajnikov. Poraz republikanske stranke je tembolj pomemben že zaradi tega, ker ne bo imela več v parlamentu svojih najdinamičnejših članov. Pomisliti ie treba, da je v prejšnjem parlamentu imela republikanska stranka 410 poslancev. Zanimivi so komentarji an-glo-ameriškega tiska o teh volitvah. «New York Times* pojasnjuje ameriško uradno mnenje. . ^i pravi; «Zmaga demokratične stranke ne bo v nobenem primeru vplivala na turško zunanjo politiko, Turčija se v hladni vojni nahaja skupaj z Zahodom in bo verjetno ostala na naši strani.* Kar se tiče same zmage demokratov, Pa omenja list obljubo predsednika stranke Zelala Bajela, da bo stranka zmanjšala državni kapitalizem in uvedla bolj liberalne sindikalne zako. ne. «Daily Telegraph*. glasilo angleških konservativcev piše, da je morda razlika v stališčih med obema strankama v gospodarskih vprašanjih, vendar pa v nobenem primeru y vprašanjih zunanje politike. Turčija, piše list, bo še naprej ostala proti komunizmu, kljubovala grožnjam Sovjetske zveze ter ostala zaveznica Francije. Anglije skupaj z ZDA- Novi turški parlament se bo sestal v ponedeljek 22. maja. Parlament bo takoj izvolil novega predsednika republike. Vprašanje, kd0 bo noy predsednik, le ni bilo postavljeno m* dnevni red. Demokratična stranka je te vprašanje prepu stila parlamentarni skupin stranke, ki se bo sestala v ne deljo. Trvim lie spreiel poslanika IR Kitajske MOSKVA. 16. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je sprejel poslanika LR Kitajsko v Moskvi, Na vprašanje novinarjev je Trygve Lie samo potrdil, da bo jutri popoldn« imel tiskovno konferenco. Trygve Lie ni hotel dati nobenih izjav o razgovoru, ki ga je imel s Stalinom in sploh o svoji misiji. Trvgve Lie je kljub temu dodal^ da njegova misija še ni končana in da bo zapustil Moskvo najkasneje do petka. Tajnik OZN je izjavil, da ne bo govoril o svoji misij; ne v .Moskvi niti nP med potjo na povratku. dokler ne bo prispel v Lake Success. Ko so ga novinarji opozorili, da je njegovo potovanje vzbudilo veliko zanimanje y svetovnem javnem mnenju, je Trygve Lie odgovoril: ((Rruv to mi je neprijetno*. Kitajski poslanik v Moskvi je prvi tujj diplomat, katerega Je Trygve Lie uradno sprejel, odkar je na obisku v sovjetski prestolnici. Diplomatski krogi menijo, da ie obisk kitajskega poslanika v zvezi z vprašanjem kitajskega predstavništva pr; OZN, kj povzroča največje skrbi glavnega tajnika OZN. Informacijski urad OZN porm ča, da bo Lic imel nocoj razgovor s Sobolevom, funkcionarjem na ministrstvu za zunanje zadeve. Revizija procesa proti Petainu PARIZ, 16. — Danes zjutraj' je minister za sodstvo Renč Mayer sprejel zagovornika maršala Petaina, odvetnika Isorml. ja in Lemaitreia Obisk te v zvezi z revizijo procesa proti kolaboracionističnemu maršalu. Minister ie namreč že sporočil odvetnikoma, da misli vlada omiliti življe.nje zaprtega mqr» šala. S seje občinskega sveta v Nabrežini Sprejeta je bila resolucija Ljudske fronte proti ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu. Občinski svet razpravlja o obračunu za 1. 1949. Lani porabljenih 87,726 milijonov lir V ponedeljek popoldne je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta: Po čitanju zapisnika zadnje seje je župan prečital pismo, ki ga je poslal predsednik cone prof. Palutan občinski upravi in v katerem svari občinski svet, naj ne krši več določb člena 326 zakona o občinski upravi, češ da občinski svetovalci ne smejo razpravljati na svojih sejah o političnih zadevah. Predsednik cone je poslal to pismo v odgovor na resolucijo, ki jo je občinski svet soglasno sprejel proti uporabi atomske bombe. Vsi predstavniki raznih političnih skupin so se uprli taki zahtevi predsedstva cone, ki rabi v tem pogledu dve merili, eno za tržaški svet, kjer demokristjanska večina uporabi vsako priliko za šovinistične izgrede in se temu nobena oblast ne protivi, drugo pa za okoliške občine. Svetovalec LF tov. Pertot je izjavil: »Naša pravica in dolžnost je, da razpravljamo in skrbimo za gospodarske kakor tudi politične zadeve našega ljudstva. Mi imamo iste pravice kot svetovalci tržaške občine#. Ce predsedstvo cone zahteva od podeželskih občin spoštovanje nekih predpisov, mora ta zahteva veljati tudi za tržaški občinski svet. Temu enotnemu nastopu občinskih svetovalcev je sledil kratek besedni spopad med županom in svetovalcem Marizzo. Pa se je vse pomirilo irj se je seja redno nadaljevala. 2upan je nato prečital resolucijo, ki so jo predlagali svetovalci LF proti ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu. Občinski odbornik svetovalec LF tov. Skrk je na kratko pojasnil, za kaj gre in kako škodo bi prizadela ta nova ustanova našim kmetom in konsumentom samim. Sledila je diskusija v katero so posegli razni svetovalci. Zupan se z resolucijo, ni strinjal, ker po njegovem mnenju bi bila potrebna taka osrednja mlekarna, češ d.a 'domača proizvodnja mleka ne zadostuje potrebam prebivalstva in še posebej zaradi higienskih razlogov. Pripomnil je tudi, da se ne sme dovoliti raznašanje mleka po stanovanjih, ker je to nehigiensko in mlekarice večkrat dolivajo vodo v mleko. Zastopnik Vidalijevske frakcije, svetovalec Slavec je dejal, da bi njegova skupina bila načelno za ustanovitev osrednje mlekarne, toda z nekimi pogoji. Italijanska skupina se je izrazila za osrednjo mlekarno-Resolucija je bila stavljena na glasovanje in sprejeta s 16 glasovi proti 3. Občinski svet je nato odobril sklep občinskega upravnega od. bora o pre*dpisih za red in snago po vaseh. Nekateri svetovalci so opozorili na razne nedostatke v tem pogledu, zlasti v Nabrežini, kjer primanjkujejo stranišča, smetišče itd. V naslednjem je občinski svet razveljavil prejšnji sklep in sklenil, da se tudi vodovod Sesljan — morje vključi v občinski konzorcij. Sestavljena je bila nato gradbena komisija, ki bo proučavala in odobravala načrte za gradnjo ter reševala morebitne spore glede stavb. Poleg župana, občinskega zdravnika in tehnika sestavljajo to komisijo še g. Jenko iz Nabrežine, Vižintin Lino, ing. Radovič ter gostilničar Pertot iz Nabrežine. Odobrena je bila nova lestvica za plače občinskim uslužbencem, nato pa je začela razprava o obračunu za leto 1949. Med razpravo o obračunu vodi sejo najstarejši svetovalec Marizza, ki je obenem tudi re vizor računov za leto 1949 skupno s svetovalcem tov. Pertotom in g. Bandir.ijem- Pred poročilom referenta za finance so podali izjave vsi trije revi- zorji. Napake v računovodstvu niso našli. Vidalijevskemu svetovalcu Marizzj se zdijo preveliki stroški za šolstvo, prav tako izjavi tudi italijanski svetovalec Bandini. Marizza opozarja tudi, da podjetje «Cave Romane# še ni poravnalo računov prejšnjega leta (230 tisoč lir) in da je treba ojačiti službo za nadzorstvo in izterjevanje trošarine. Občinski odbornik Terčon poda r.eka pojasnila, nato pa prečita izvleček o občinskih dohodkih v letu 1949. Iz poročila, ki ni izčrpno je razvidno da znašajo občinski dohodki z raznimi podporami ZVU 87.726 milijonov lir. V tej vsoti je všteta podpora, ki jo je dala ZVU za kritje deficita v znesku 9.561 milijonov lir, vsoto za zimska dela 30.153 milijonov lir, povrnitev stroškov za osebne izkaznice, v znesku 7.752 milijonov lir. Največje dohodke ima občina s trošarino (12-225 milijonov lir), občinskimi dav- ki in taksami (3.149 milijonov lir) ter najemnino kamnolomov (713 tisoč lir). Poročilo o izdatkih bodo podali na prihodnji seji. Medtem časom pa bo v^aka politična skupina dobila izvleček občinskega obračuna za leto 1949. Vsekakor je razprava o obračunu občinske uprave zelo resna in važna stvar, zato pričakujemo, da si bodo občinski svetovalci podrobno ogledali na tajništvu občine obračun in ga temeljito proučili in dali svoje opazke. Ne moremo si zamisliti, da bi občinski svet le poslušal nekaj številk in vzel vso zadevo preveč površno. Ob 18 se je seja končala in ni še določeno, kdaj bo prihodnja. *«•» Resolucija, ki jo je , odobril Občinski svet občine Devin dne 15. maja 1950 razpravljal o nameravani srednje mlekarne v Trstu in je MED OBČINSKO SEJO V NABRE2INI. — TAJNIK BERE ZAPISNIK PREJŠNJE SEJE. POVSOD GROZE DELAVCEM Z ODPUSTI Tudi kemični delavci se morajo boriti za svoje pravice Ena izmed kategorij,‘ki preživlja sedaj najbolj kritične trenutke, je prav gotovo kategorija delavcev, zaposlenih v kemičnih tovarnah. 2e več časa namreč krožijo vesti, da nameravajo lastniki nekaterih ke. mičnih tovarn zmanjšati ali pa celo prekiniti obratovanje z izgovorom, češ da primanjkuje surovin. Prvi znaki porajajoče krize se kažejo prav v tem, da je bilo v zadnjem času odpuščeno z dela večje število delavcev, ki zaman čakajo, da bi bili ponovno nameščeni. V drugih tovarnah, kjer še niso pričeli z odpusti z dela, pa so delodajalci znižali delovni urnik, s čemer so se seveda znižali tudi mesečni prejemki zainteresiranih delavcev. Ker so plače ke. mičnih delavcev zelo nizke, je razumljivo, da predstavljajo taki ukrepi za vse delavce ogromno škodo. Sindikalne organizacije so že pred časom vodile odločno borbo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev kemičnih delavcev: glede na trdovratno stališče delodajalcev, ki nikakor niso hoteli popustiti, so pogajanja s sindikalnimi predstavniki ostala brezuspešna. Kemični delavci, ki so v preteklih borbah delavskega razreda vedno dokazali, da se zavedajo važnosti te borbe, morajo tudi tokrat dokazati, da se zrtajo upreti novim nakanam delodajalcev ter izvojevati zmago, ki bo pripomogla k izboljšanju njihovih življenjskih kot tudi delovnih pogojev. občinski nabrežinski svet proti ustanovitvi osrednje mlekarne v Trstu, se glasi: - Nabrežina je na svoji seji ustanovitvi o- UGOTOVIL 1) da so živinorejci nabrežinske občine v zadnjem času zelo zboljšali hleve in gospodarska poslopja, da bi tako okrepili živinorejo in zboljšali kvaliteto mleka, ig katerega črpajo pomembne dohodke; 2) da krajevni dobavitelji mleka, ki so podvrženi stalni in strogi kontroli, nudijo svojim konsumentom mleko, ki prekaša po kakovosti uvoženo mleko _ in da domača proizvodnja mleka ni povzročila do sedaj nobenih obolelosti tržaškemu prebivalstvu; 3) da domači živinorejci dobavljajo mleko po ugodnejših cenah svojim konsumentom kot drugi uvozniki mleka, čeprav so proizvodni stroški višji kot uvoženo mleko iz drugih področij in čeravno se morajo boriti s težkočami za nabavo potrebne krme; 4) da bo imela ustanovitev osrednje mlekarne v Trstu za posledico monopolizacijo dobave mleka tržaškemu prebivalstvu in to v. izključno korist raznim privatnikom - monopolistom in na škodo malega krajevnega živinorejca ter konsu-menta, ogrožajoč ne samo domačo proizvodnjo mleka ampak tudi naše splošno gospodarstvo IN SKLENIL 1) DA ODKLONI ZAMISEL USTANOVITEV OSREDNJE MLEKARNE V TRSTU; 2) DA O TEM SVOJEM SKLEPU OBVESTI POLEG TRŽAŠKE OBČINE SE VSE NADREJENE IN STROKOVNE ORGANE. ŠTIRJE POLICISTI PRED OKRAJNIM SODIŠČEM Pretepali so pri zasliševanju Zidarich Harel obtožuje policijskega narednika Centisa Eugenia ter agenta Mazzo Oliviera, du sta ga pri zasliševanju pretepala, inšpektorja Piso in Casillija pa, da sta pretepanje dopustila Včeraj se je pred okrajnim sodiščem v Trstu pričel proces profi štirim policistom, ki so obtoženi: Centis Eugenlo in Mazza Oliviero da sta 14. aprila lani na policiji pri zasliševanju pretepala Zidaricha Karla ter mu povzročila piv Skodbe, inšpektorja Pisa Vltto-rio in Casilli Antonio pa, da sta to dopustila. Obtoženci pri zaslišanjih niso vedno enako izpovedali. Ta. ko je Pisa dejal, da je pred sodnikom obtožil Mazzo, ker «so mu tako svetovali izkušeni mcžje#. Po zaslišanju vseh obtožen cev je odvetnik Zennaro, ki je zastopnik zasebne stranke, v našem primeru Zidaricha Kar. Kdaj bo Slovencem poravnana škoda in vse krivice, ki so jih pretrpeli med vojno in še prej po fašizmu Pod naslovom «IRSO» je tednik «Gospodarstvo» objavil uvodnik, ki ga zaradi njegove aktualnosti prinašamo v celoti. Ameriški visoki komisar gen. Mc Cloy je v svojem senzacionalnem govoru v Stuttgartu zagotovil odškodnino vseim tistim Nemcem, ki so bili oškodovani zaradi preganjanja po nacionalsocialistih. «Gospodar-ctvo» je na ta govor, ki je vseboval načelne smernice ameriške zunanje politike nasproti Nemcem — saj ga je imel Mc Cloy takoj po svojem povratku iz Washingtona — že opozorilo g. Eddlemana, načelnika za civilne zadeve ZVU, in gen. Ai-ieya, vrhovnega šefa ZVU. Tedaj smo izrazili misel: kar velja za premagane Nemce bi moralo toliko prej veljati za narode, ki so se borili in umirali na .strani zaveznikov. Ce zavezniška zasedbena oblastva v Nemčiji skrbijo za to, da se Nemcem poravna škoda, ki so jim jo prizadeli nacionalsocialisti, upravičeno pričakujejo državljani STO-ja podobno skrb angloameriške vojaške uprave, skrb namreč, da se jim povrne ogromna škoda, ki so jo pretrpeli, v svojem gmotnem premoženju v času fašističnega terorja. To je naijnanj kar lahko zahtevajo, k0 že ni mogoče po. ravnat; moralne škode. Naša beseda je ostala glas vpijočega v puščavi. Premoženje slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Trstu je še vedno v rokah tistih, ki so jim ga izročili fašistični oblastniki. Prav tako ni noben zasebnik prejel nikakršne odškodnine za premoženje, ki mu je bilo za časa fašizma po tej ali drugi poti vzeto ali ga je moral prodati po nizki ceni. [ Prav tako so še vedno zapita I vrata v javne službe Slovencem od trenutka, ko so jih zaprli rimski liberalni ali fašistični oblastniki. Danes navajamo drugi primer iz Zahodne Nemčije, ki dokazuje, da se ameriška politika., kakor jo je začrtal visoki komisar Mc Cloy v svojem govoru, že izvaja nasproti Zidom. Vprašanje odšhodnine preganjanim Zidom je bilo že prej rešeno v vseh deželah, ki so jih zasedle zapadne vojaške sile. Tudi v Trstu. V duhu zakonskih določb zasedbenih oblastev je bilo v ameriškem pasu Zahodne Nemčije ustanovljena «Jewish Re-stitution Successor Organiza-tion» (IRSO), t. j. gospodarska organizacija, ki uživa izredne pravice pri poravnavi gospodarske škode, prizadete nemškim Zidom po nacionalsocialistih. Po zakonu imajo Židje, ki so bili prisiljeni prodati svo- je premoženje pij svoja pod- jetja za. časa nacionalsocialistih nega terorja, pravico, da zahtevajo svoje nekdanje imetje nazaj. Ako sami niso prijavili svojih zahtev do 31. decembra 1948. ima pravico še danes to storiti IRSO. Doslej so zasebniki vložili 250.000 prošenj, sama IRSO pa 163.000. Na podoben način je bilo. rešeno vprašanje tudi v angleškem zasedbenem pasu, z razliko le, da tam še ni podobne židovske organizacije. Pravično je, da se Zidom poravna krivica, v kolikor je to sploh še v človeški moči; upravičeno pričakujejo tudi drugi Neroči izpolnitve napovedi visokega komisarja Mc T!loya. Zato pa je toliko bolj ne- la, vprašal obtoženega Piso, če je o svoji krivi obtožbi obvestil tudi agenta Mazzo, kar je Pisa zanikal. Pričal je nato Zidarich Karel, k; je v dramatskih besedah popisal, kako je bilo takrat na zasliševanju na policiji. Ker so njegova izvajanja nad vse prepričljiva ter za ra* pravo bistvenega pomena, mn puščamo besedo; ((Zasliševanje se je pričelo 14. IV. lani okrog 15 popoldne. V sobi jp bilo 5 oseb, današnji obtoženci ter že neki član r.-vilnc policije. Od mene so na vsak način hoteli izsiliti priznanje, da vem, kdo je umoril pokojnega Udovisija. Ker sem obtožbo odločno zanikal, je priskočil k meni, ko sem sedel na stolu, agent Mazza, za katerega sem izvedel kasneje, du se tako piše, ter me z robom odprte dlani udaril po vratu. Ker sem vztrajal, da ne vem ničesar, sta-planila Hame Mazza in našednijc Centis ter 'me pričela-klofutati, brcati ter pestiti.. To' se je ponavljali' -b presledkih. Inšpektor Pisa jc tu pa lam dejal «dovolj. dovolj«. Pretepanje je prenehalo, zasliševanje pa nadaljevalo. In ko sem š- vedno vse obtožbe zanikal, sta se zopet zagnala vame Centi? m Mazza. Preden je inšpektor Pisa vse razen mene poslal iz sobe, mi je dab e nekaj udarcev s pestjo neki iperit. Nato me je kakih 10 minut zasliševal sam inšpektor Pisa, fci me edim poleg Casillija ni prete-paval. Ko je Pisa končal z za. liševanjem, so v sobo zopet jc hotel KOLEDAR SREDA 17. maja Paskal, Dušoje (^ledaii^če - - 'Jladio- Sonce vzide ob 4.33. zatone ob 19.30. Dolžina dneva 14.57. Mlaj vzide ob 4.18, zatone ob 20.28. Jutri četrtek 18. maja Vnebohod, Mladica SPOMINSKI DNEVI 1949 se je pričel nov proces v seriji blatenja narodnoosvobodilnega gibanja. Na zatožno klop so imperialistični hlapci postavili člane bataljoni iz Tov ir-n? strojev z znanim izgovorom, ker drugega niso imeli, «sequestro di &er-cona». OF OKRAJNI ODBOR OF -I. OKRAJA sporoča, da bo imel svoj plenarni sestanek danes 17. t. m. ob 20 v Ulici chiavelli 13, II. Ma- SESTANEK OKRAJNIH TAJNIKOV OF bo danes 17. t. m. ob 15.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. III. okraj OF - V. teren (Sv. Jakob). Sestanek aktivistov bo v petek 19. t. m. ob 20.30 v navadnih prostorih. PROSVETNA DRUŠTVA Zveza prosvetnih delavcev ES priredi v četrtek 18. t. m. izlet v Koper, Izolo, Piran in Portorož. Odhod ob 7-30 izpred avtobusne postaje. Prosvetno društvo »Ivan Cankar# sklicuje moško pevsko vajo, ki bo v petek 19. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Za slaršeolrok, ki so določeni za okrevališče v Gozdu-Martuljku da je že isti večer po zasliševanju prinesla Ziaarichu večerjo v pdicijske zapore ter da je svojega zaročenca videla tudj v obraz, katerega je imel Vsega oteklega. V soboto pa, ko sta ga z Zidaricnevo sestro počakale, ko je bil Izpuščen iz zaporov, je videla, da je imel desno oko črno podpluto, zaročenec pa ii je povedal, kako so ga zasliševali na policiji. Kot zadnja je včeraj pričala Zids-richeva sestra Ada, ki Je Potrdila, da je tisto soboto, ko jc počakala svojega brata, imel slednji črno podpluto oko. Sodnik je nato razpravo crdgcdil na današnji dan. Obtožence bianijo odvetniki Annoscia, Cavaliero in Morgera, Starši otrok, ki so določeni za odhod v mladinsko okrevališče v Gozdu-Martulj-ku v Sloveniji, naj pridejo v petek, 19. t. m. cd 9. do 12. ure na sedež ASIŽZ v Ul. R. Manna 29, kjer bodo prejeli točna navodila zaradi odhoda otrok, ki bo v soboto 20. t. m. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO SLOVENSKO - HRVAT-SKA PROSVETNA ZVEZA je izdala lične fotografije pred kratkim umrlega slovenskega pisatelja LOVRA KUHARJA . PREŽIHOVEGA VORANCA. Slike so dobijo pri SHPZ, odseku za ljudsko prosveto, Corso Garibaldi štev. 4, III. a lir 25.— komad. vzdržno stališče, ki ga je za-, vzela ZVU nasproti temu vpra- pm(i “9 ” e> * , K . . . ! zopet vedeli ime tiiotnca. Ker šanju na STO-ju. Nevzdržno je , ^ „.Jnl „-fo j,rrprtr, toT s splošnega moralnega vidika, pa tudi z zgolj vidika politične koristnosti, ko je svet danes ^endar tako majhen. PO DEJANJIH JIH SODIMO Novoustanovljena družba „Compagnia Lavoratori Portuali Itaiia" prav gotovo ne bo ščitila interesov pristaniških delavcev Ker je mleku prilil pelrolej je bil obsojen na 2 leti Pred okrožnim sodiščem v Trstu je bila včeraj razprava proti Martinisu Ivanu iz Ul Paduina 3, ki je 29. IV. v 50 litrsko posodo z mlekom ki ie bila last Poseleja Antona prilil petrolej. Posoda je bila v veži v Ul Timeus 16, videla pa ga je vratarica. Člani civilne policije so takrat takoj uvedli preiskavo, aretirali včerajšnjega obsojenca ter ga izročili sedišču, katero ga je obsodilo na 2 leti zapora. Branil ga je branilec odvetnik Morgera. V preteklem tednu ni bilo nobenega izrednega dogodka v sindikalnem življenju na našem ozemlju, če ne vzamemo za izredno vedno bolj občutno poslabšanje položaja, v katerem se nahaja tržaško delavstvo. Ce so sindikalne organizacije popolnoma opustile vsakršno večjo ofenzivo proti delodajalcem, so ti nasprotno zaostrili svoj® berbo na škodo interesov delavskega razreda. Tako so pričele na primer krožiti vesti, da bodo prenehali z obratovanjem v raznih kemičnih tovarnah. Vzrok za to naj bi bil v pomanjkanju surovin. Kdaj naj bi se ta načrt izvršil še ni znano, na vsak način pa preživlja nai delavec v takem položaju kaj težke trenutke. Prav tako groze ponovni odpusti z dela tudi v ladjedelnicah v Miljah. Jasno je, da je glede na tak položaj tržaško delavstvo izgubilo vsako vero v zmago svojih pravic ter da postaja vedno bolj pasivno in malodušno. Število delavcev, ki bi se še aktivno udeleževali sindikalne borbe je vedno manjše. Geslo kominformističnih »sindikalistov« je postalo: kaj bi se borili proti ofenzivi delodajalcev. Počakajmo kaj bo dosegla v Italiji CGiL. Ce ji bo uspelo doseči kakšna izboljšanja, bomo mogoče tudi mi tukaj za htevali uveljavljenje priborjenih izboljšanj tudi na naje ozemlje. Torej nič več borbe, temveč samo še pohlevno čakanje, da se drug bori zg interese tržaškega delovnega ljudstva. Ce bi pa temu ne uspelo doseči izboljšanj. bi se morali tržaški delavci vdati v usodo. Lepa tolažba.... Tržaški pristaniški delavci so na primer zelo zaskrbljeni zaradi vesti, ki so pričele v zadnjem času krožiti. Izvedeli so namreč, da nameravajo razpustiti družbe pristaniških delavcev, ali jih pa izpremeniti tako, da bodo te lahko še bolje služile interesom delodajalcev. Prvi znak, da se za vsemi temi govoricami skriva resnica, je ta, da se je ustanovila posebna družba, ki nosi naslov «Compa-gnia Lavoratori Portuali lla-lia». Po vsem, kar smo napisali, je jasno kakšne bodo naloge te novoustanovljene družbe, kateri lahko v bližnji bodočnosti slede še druge. Kominformistični »sindikalisti#, ki imajo toliko lepih besed o «borbi», «pravicah» in «interesih» delavskega razreda, bj morali biti danes prvi, ki bi te interese čuvali ter nastopili v njihovo obrambo. A oni so danes daleč od tega - njih glavna naloga ie sejati sovraštvo med delovne množice ter jih odvajati od resnično razredne borbe, ki bi lahko edina zagotovila uspeh pravic delavskega razreda. Tov. Danev Josip z Opčin je padel pri delu i lestve Včeraj ob 10.15 dopoldne so glavno bolnišnico pripeljali 47-letnega tov. Daneva Josipa z Opčin, ki se bo zaradi rane na čelu in več zlomljenih reber moral zdraviti približno 35 dni. Nesreča se mu je dogodila malo prej prj postaji cestne železnice S. Anastasio, kjer Je pri delu padel s 4 metre visolce lestve. Delal je na račun druž 1 ki ima v svojih rokah cestno železnico, ki vozi Iz Trsta na Opčine. o stvari nisem ničesar vedel ter sem mu odgovoril, da ga ne morem poznati, je pograbil za leseno držal0 za pivnik ter mi njim dal nekaj udarcev po glavi. Ko je on nehal, se me je Mii še Mazza, Centis pa ga je opozoril, naj neha, ker če ne, sc mi bodo poznala znamenja pretepanja. S tem se je zasliševanje končalo ter so me odpeljali v celico. Ponovno so me zaslišali isti dan okrog polnoči ter naslednji dan, v petek 45. IV., okrog zjutraj. Zasliševanje je bilo ie v soboto, preden so me izpustili. Ker je Casilli zapustil sobo, je Centis zaprl roloje, da je v’ sobi postala tema, prižgal luč ter me zopet pričel boksati po zgornjem delu telesa. Ko sem podpisal zapisnik, so me izpustili, Casilli in Mazza po sta mi priporočila, da o vsem tem, kar se je z menoj zgodilo na policiji, ne smem Uvi duši črhniti niti besedice.t Zidarich je nato sodniku še povedal, da je popoldne s svojim bratojn Giordanom c-dscl k nekemu zdravniku, ki J e vil, da se bo zaradi poškodb moral zdraviti okrog 3 dni. V ponedeljek pa jc srečni na c: sti Centisa Evgenija, za katerega se spominjamo, da ga jc neka mladenk^ na razpravi pred porotnim sodiščem prot članojn bivše N-Z iz Nabrežine tudi obtožila, da jo j>' Drete pal. S Centisom sta odila v no ki bife na Goldonijevem trgu Ker se mn je Zidarich pritožil zakaj so z- njim tako delali, mu Jr odgovoril, da je t0 njegova služba. K0 pa se jima je kasne je pridružila tudi Zidarichevn sestra Ada, je svojo Izjavo spre menil ter smeje dejal, da se Zidarichu na policiji ni ničesar hudega dogodilo. Priča Liuzzi, ki Je pričal za Zidarichejn hi ki je bil v listih dneh zaradi pijanosti tudi v policijski celici, kamor so P1' zaslišanju 'odpeljali Zidaricha. je pred sodiščem potrdil, da sc mu je v celicj Zidarich pritožil, da jih je pri zasliševanju dobil. Potrdil je tudi, kar je zelo važno, da je imel modro podplutbo pod desnim očesom. Ker priče Rosšitija, ki je bil tudi takrat v celici, ni bilo, jc pričala Zidaricheva zaročenka Nella Donatucci. Povedala je, SE 0 POLETNIH KOLONIJAH V ITALIJI *r j V laših otrok ne bon raznarodovalne 10 \l kol rpiS oni ali je Romintormisti hinavsko govore o potrebi slovenskih vzgojiteljev v „mešanih“ kolonijah Pisali smo že o upravičenem azburjenju med starši šolcob-■eznih otrok zaradi kolonij v Italiji. Razburjenost staršev se nikakor ne more poleči, kar ie popolnoma razumljivo. Na dan prihaja pravo ozadje teh kolonij, ki so ga sicer slutili iz izkušenj lanskega leta in iz tistih za dobe fašizma in ga zato tudi že naprej nakazali. Pokroviteljstvo nad temi iz-azito raznarodovalnimi in šovinističnimi kolonijami je prevzelo predsedstvo cone v sklopu nekega odbora sestavljenega iz zastopnikov raznih strank in skupin, med katerimi prednjači zloglasna Lega naziona-le. Ze samo njena prisotnost vzbuja v starših prepričanje, da are za politično spekulacijo in raznarodovanje, vzbuja pa tudi sum, da tudi v ekonomskem pogledu ne bo s temi kolonijami vse v redu. Predobro jim ie V spominu vsem znana afera s sladkorjem, s katero si je Lega naziona le pridobila kaj žalosten sloves. Kdo garan. tira. da tudi kolonije ne bodo tudi Ladjedelnica Martinuzzi splovila novo molocisterno Včeraj zjutraj s0 v ladjsdel. nici Martinuzzi v Miljah splovili novo mctocisterno (ladjo za prevažanje nafte in petroleja). Svečanosti so prisostvovali razen predstavnikov oblasti vsi delavci te majhne ladjedelnice, ki so s ponosom sledili splovitvi ladje, katero lahko prištevamo med najbolje izdelane ladje te vrste. Ladja, ki jo je naročila tvrdka Monta-nari. je vpisana v pomorski odsek za Trst; njena glavna naloga bo prevažanje petroleja, nafte in bencina. Z delom te inotocistemc so pričeli delavci že lansko leto meseca junija. Kot smo izvedeli, bo ladja stopila v promet konec tega meseca. Nova motocisterna, ki nosi ime «Ammazone», je dolga 50 metrov, široka 8.30, visoka pa 3.40 metrov ter ima nosilnost 500 ton. Pri gradnji ladje so bili zaposleni tudi delavci ladjedelnice Felszegy v Miljah, ki so prav tako prisostvovali svečanosti. Delavci obeh ladjedelnic, ki žive že več časa V strahu pred novimi odpusti z dela, s katerimi jim grozi vodstvo, upajo, da bodo odgovorne oblasti končno rešile ta problem ter nakazale obema ladjedelnicama nova naročila, ki bi lahko zagotovila zaposlitev vsem tamkaj uslužbenim delavcem S tem b; izginil strah, da bi vodstvo teh dveh ladjedelnic prekinilo obratovanje. «ADRTA - EXPRESS» IZLETI 4. JUNIJA enodnevni izlet 7.-8. JUNIJA dvod evnj izlet I' Odhod' iz Trsta 7. junija ob 13. uri, odhod iz Ljub- ljane 8. junija zvečer. Vpisovanje do 20. maja. Nekaj mest je še prostih za DVODNEVNI IZLET i' llln’iihit'1 »ti Celfe 28. in 29. MAJA. ■II RADIO I« JU60SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 17. 5. 1950 6,45: 'Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa -poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved čaša - poročila v slov.; 13.15: Arije in dueti iz slovanskih oper; 13.45: Gospodarski pregled (slov.); 14.00: Igra viseli cvintet; 14,30: Pregled tisi a v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (ital.); 17.45: 15’ Straussovih valčkov; 18.00: Z našim ljudstvom (ital.); 18.15: Violinski koncert; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Partizanske pesmi; 20.00: Radijski obzornik (ital.); 20.15: Massenet: Le Cid - balet; 20.30: Slušna igra (slov.): Branislav Nušič: Sumljiva oseba; 21.30: Igra zabavni orkester; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (ital.); 22.20: Beethoven: Simfonija št. v c, - duru; 22.40: Vedra solistična glasba; 23.00: Zadnja poročila ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Serenade in ro- mance. S 1.0 VB IV S RO IV ARU 0 IVU (il.HII A I.IŠCE za Tržaško uzejujj® V četrtek 18. t. m. ob 20. uri v dvorani kina SKEDNJU M I E R A Molierove komedij*: TARTUFFE" Gospa Pernello- v R E 99' Or- Osebe va - Angela Rakarjeva; gon - Jožko Lukeš, J°31f Fišer; Elmira . Nada G*" jelčičeva; Damis - Silvij Kobal; Marijana - Elza Bar čeva, Tea Starčeva; Valer Srečko Košir; Cleant . S1, ne Raztresen; Tartuffe -do Nakrst; Dorina - E® Starčeva, Zlata Rodoškov* Loyal - Modest Sancin, nest Zega; Policijski uradnik - Julij Guštin; Flipota" Tea Starčeva, Elza BarbiU va; Biriča - Alojz Starc Enij Reinhardt. Režiser: Jože Babič. Inscenator: arh. Dušan Vasi«- V petek 19. t. m. ob 20. «rl v dvorani kina v SKEDNJU PRVA PONOVIT^ Molierove komedije’■ 99 TARTUFFE" do LJUBLJANA. MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202,1 m.) SREDA 17. 5. 1950 Prodaja vstopnic za predstavi vsa dan od 8 12 ter od 16 do 18 pri «Ad^’ Express» Ul. F. Severo ® ’ pri blagajni kina v SkednJ« pa vsak dan od 9 do 42 te eno uro pred predstavo, n3- Razpis službenih m^f isK1*1 ZA UČNO IN UPRA^?, OSEBJE NA SLOVENJ SREDNJIH ŠOLAH Prosvetni urad Zavez, vojaške uprave razpisuje Sile izrabili poleg v politične, še v kake druge namene. Ce se je mestna občina hotela zavzeti za otroke, bi morala za stvar zagrabiti na drugačen način in dati vsem poli ličnim skupinam, tudi opozi-cionalnim. možnost, da izrečejo svoje mhenje. To ni stvar ki. zadeva samo nekatere skupine in plasti, temveč prav us: prebivalstvo. Ze s samo razdelitvijo otrok na tri skupine na tiste, katerih starši bodo lahko plačali 10 tisoč ali 5 tisoč lir, in na tiste, ki te vzdr ievalnine ne zmorejo, je razvidno. kako je vse skupaj preračunano na. izrabljanje zlasti nižjih, slojev in proletariata na katerega se hoče še celo preko otrok izvažati pritisk prid njegovih najbolj zakrknjenih razrednih sovražnikov. Od staršev Se tudi zahteva da izpolnijo neke formularje, ki jih razdeljuje po šolah uči-teljstvo. Nakazano je tudi na njihovo politično pripadnost, vse' drugo Pa je zavito v globok molk. Razumljivo pač, ker o vsem drugem ni ravno preveč oportuno govoriti. Govori se samo o mešanih kolonijah, v katerih bodo slovenski in italijanski otroci. Kakšne bodo te mešane kolonije v praksi, pa si prav lahko predstavljamo. Morda bodo dali na 500 italijanskih otrok 50 slovenskih. Pa tudi če bi ne bilo tako in bi bilo n. pr. na 100 slovenskih otrok 20 italijanskih, bi se končalo tako, da bi vsi otroci govorili italijanski, ker slovenski otroci obvladajo oba jezika. Cilj raznarodovanja Slovencev bi bil v vsakem primeru dosežen. Kominformistom je ta cilj dobro znan, toda namesto, da bi ga razkrinkavali, ga še per-fldno podpirajo. Hinavsko in zaplotniško govorijo o tem, da b: morali biti v teh mešanih kolonijah slovenski in italijanski vzgojitelji, ko je vendar jasno, kako bi se končalo. S tem svojim predlogom samo pomagajo Legi nazionale in njeni druščini prikrivati njen raznarodovalni namen. Od njih tudi drugega ne moremo pričakovati. Ce bi ne ravnali tako, bi ne bili kominformisti in to kar so — verni pomočniki italijanske reakcije v raznarodovanju in pobudniki razraščanja šovinizma in neofašistične miselnosti. Odgovor na vse to so starši šoloobveznih otrok v Barkov-ijah že dali. Po prsti so odbili opis v take kolonije. V drugih predelih mesta pa upamo, da bodo sledili njihovemu zgledu-'Slovenski starši, ki nočejo veljati za odpadnike, ne bodo mogli storiti drugače. 6.15: Napoved, časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 6.30: Igra pihalni orkester Radia Ljubljana p. v. tov. Zorana; 7.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Klavir v ritmu; 13.00: Oddaja za ljudske odbore; ,13220: Igrgjo, balalajke; 15.30: Igra orkester mariborske radijske postaje; 14.00: -Zabaven- spored- , izvaja- -Veseli kvintet; 14.30: Kulturni pregled; 14.40: Drobr.e klavirske skladbe; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10 . 15.30: Pesmi E. Griega in N. VVolfa poje altistka Elza Kar-lovac, pri klavirju Danilo Švara. 18.00: Glasbena oddaja za pionirje; 18.20: Ljudska univerza;,—......................... .......... 18.40: Skladbe Scarlattija in Ra-i nim jezikom za učno in dPfj meauja izvaja pianist Pavel Si- • vic; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Igra tamburaškj orkester KUD-a «Fran Levstik# -Vič; 19.50: Jezikovni pogovori; 20.00: Poje moški zbor SKUD-a «France Prešeren# iz Kranja; 20.20: Krleža: «Hrvatski bog Mars#; 21.00: Nekaj novejše hr-vatske glasbe; 21.30; Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd: 22.15: Zazibalke; 22.30: Iz del Manucia de Falle: 23.30: Najnovejša poročila; Prošnja občinstvu. Upr*^8 SNG priporoča staršem, ne jemljejo s seboj v g'er 'telegrafski) 637 - 639, 100 francoskih frankov 180 - 182, švicarski frank 148.5 -149, avstrijski šiling 22 - 23. Tat na travniku je t. I- višji šolski upravi v Trstu. T* se dobijo tudi predpisane ti* vine, v katerih so navedene' potrebne priloge. KINO Rossetti. 16.45: »Major Barb3' Rex Harrison. ,„»!! Excelsior. 16.30: »Umrl astro,u’ VVilliam Povvel. H. Lamaf'..;)-f»n'irc lfi 30- «T.inhlipnka l-enrcc. 16.30: «Ljubljenka la», Larry Parhš. Margue Chapman. .jj* Kilodrammatico. 16.00: Cyn Elizabeth Taylor», ,lt' Na policijski postaji v Bar-kovljah -je včeraj popoldrie ob 16 prijavila 21-letna Valent;-Nella tatvino, ki ce, je <:b 14.20 dogodila v njeno škodo v bližini Ul. Mancolano. Ob tisti urj je namreč bila na rekem tiav-niku, da bi nabrala nekaj rož. Bila je toliko neprevidna, da je svojo torbico spustila na tleh, kar je izrabil tat ter ji iz nje ukradel denarnico, v knte-i’i -je imela 3700 lir in esebnp dokumente. Iz avtomobila so mu ukradli kovčeu V poned. ijek okiug 21.40 zvečer je Maianl Karel z Obrežja Grumula 2 pustil za trenutek pred svojo hišo svoj avtomobil. Ko se je zopet vrnil je moral z razočaranjer ugc tovtti, da mu je med njegov odsotnostjo neznani tat mer« dej iz avtomobila kovčeg. v katerem -je imel dežni plašč pidžamo ter drugo perilo v skupni vrednosti 80.C00 lir. Tatvino je Maiana včeraj prijavil na glavni policijski postaji v Trstu, njeni čiani p-j so uvedli preishavo neč«1 p«1'; Alabarda. 15.30: «PaS nosti#, Nino Taranto. Garibaldi. 15.00: »Gozdni puh#, Robert Mithum, u j Young. e Ideale. 16.00: «Gospa s, Ju® ' Taylor. H. Lamarr. Impero. 14.00: «Ponižan3 (if n.ia». Maria Felix, A. <>e I doba. Itaiia. 16.30: «Pridi in živi T noj«. Hedy Lamarr, Jam«’ wart. Viale 16.00: ((Poslednja dok , Luisa Vebil. J9H Vittorto Veneto. 16.00: , ijfl-mož#, Alida ‘ 'li, J. Adua. ja», 16.00: .jodoval*« 1 Douglas Fairbanks- p>’‘ «Adam id- ol'1 :0i'” Artncn=a. i5.30: Macario. Azzurro. 16.00: ((Velika . tev». Y. WayOne ,, v, f«1(. Belvet-cre. 16.00: »Pokolj-.jnii Apache#, J. Mayne, S. * . Sv. Vid. 16.30: »Mlada Lurnlcre. 16.30: iiDružId3 ,er. van», T. Mitchee, A. B»jJ Kva' »Ob morju#. 16.00: «Sra®e'ei8« ! tet#, Hans Moser, P. r nt> « Marconi. 16.00; c. 'rikazeO noči#, Bob Hope. . „,nj{ „r-Missimo. 16.00: «Vedeže^a 0e0‘ maconk#, Vera Rabston-ge Breit. Novo Cine. 16.00: «Le'ec lek», Larence Tic-rney- grii'’!;«' uucon. 16.00: «Vragovl s nl0dr‘ Hadio. 15.30: »SrečonoSe«- ol° «Fra vragov#, Savcna. 15.00 iO* plaV' Stanllo in Oliver. oengald' Venezia. »Nevihta nad o In «V Tarzanovi ^V^vov Vlttoria. rak« 16.00: ZAHVALA Vsem, pezabnega ki moža ste spremili na zadnji poti našega in očeta Martina Kokalja - Aleša Iskrena hvala. Posebno zahvalo dolgujemo pred-stJ riištvu koprskih podjetij v Ljubljani, upravi Zvez* v Kopru, okrajnemu komiteju KP v Kopru, primorskih partizanov, vojaški godlbi JA mu zboru. ., pev ske- Koper, 17. maja 1«50. Zena VIDA, otroka in RADKO. 1ARTIN Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32 tožba v zvezi z vrnitvijo trgovskega doma zakonitim lastnikom 'ravda za slovensko imovino |jl borbe za pravice slovenshega ljudstva ovinistično časopisje imenuje ta korak »slovensko špekulacijo" in »udarec na škodo italijanske države" lanskega leta se je debija Demokratične fronte ^ncev v Italiji napotila v k predsedniku italijanske ^ e> da bi mu izročila spo-Jj®0, v kateri so izražene slovenskega ljudstva v to11, Ker delegacije predsed-? ni sprejel, j0 je namesto 8a sprejel sekretar predsed-? Andreotti. časa je DFS pričako-C. odgovor na spomenico. . °®Pa je vlada pooblasti-■jtftega prefekta, da odri na vsa vprašanja, ki jih ?-'e spomenica. V zvezi z slovenskih kulturnih farskih institucij na eni> ki so jo za časa fa-w_^8a režima tako rekoč je prefekt v razgo-Sl? delegacijo DFS dejal, 'ih ■ Pr*Pravili za vso Ita‘ (|®0seben zakon, ki bo ure-t nkašanje lastnine, ki jo je fašizem. Hkrati pa je 'Val, Kaj za dosego vrnitve -)ene ' imovine lastniki, ^>a pravni dediči ukrene-postopek. nj , ' se popravila velika kri-’ * je bila storjena sloven- ;c,i k X življu na Goriškem, s it, Je bil odvzet poleg dru-tudi Trgovski dom dom4. so likvidatorji °^ri-ne zadruge v tšs.*1* vl°žili 24. aprila na s0-Benetkah tožbo, ki naj krivico, ki je bila stor- >ie ienCem in Se vrne P°" slovenskemu ljudstvu, ki 0|go ored prvo svetovno z lastnim nabranim denarjem zgradilo palačo, ki je služila gospodarskim in kulturnim slovenskim institucijam. Vsem Slovencem je prav gotovo znano, da so leta 1933 takratni pokrajinski prefekt Tien-go, fašistični federale Giuseppe Avenanti in inženir Luigi Faleschini, ki je bil obenem postavljen za likvidatorja »Trgovske obrtne zadruge v Gorici« z vsemogočimi sredstvi, s katerimi se je oborožil fašizem proti slovenskemu ljudstvu, prisilili likvidacijski odfcor, da je prodal palačo, ki so jo na splošno cenili na 1.500.000 lir, fašistični federaciji v Gorici za 400 tisoč lir. V nekem pismu, ki ga je go-riški fašistični federale Avenanti pisal svojemu nadrejenemu v Rim. je med drugim dejal, da je imenoval za likvidatorja izvrstnega camerata, katerega naloga je bila, da reši vprašanje zadruge v pr'd> oblasti. V nekem drugem pismu pa je moral sam priznati svojemu nadrejenemu Marinelliju. da ima palača krasno lego, da je v dobrem stanju in da je zaradi tega, veliko ponudnikov, ki so takoj pripravljeni dati najmanj 800 do 900 tisoč lir. Dejansko pa je bila -stavba vredna veliko več. Goriški geometer Piazzesj Cordino je ocenil vrednost Ljudskega doma na 1.500.000 lir. V tožbi, ki jo je vložil likvidatorski odbor »Trgovske’ obrt- Izpred sodišča Mini vpliv kriminalnih fil mov j?Vo Norbetto, lastnik ga-L v Bi. G. Cascino, je letoš-^ ibarca opazil, da je ne-i^uomil v vzidano omarico, Lje imel denar in ' doku-ijJ?’ in da mu je iz nje Iskalo 7000 lir--Tatvino jp 0* Policiji, ki je po enem lil11 Preiskave ugotovila, da t|,nar odnesel uslužbenec "i Slemiz Lucijan iz Ul. IV SePtembra 42. Po kor.ča-^ se je vtihotapil «mu ?. Ponarejeni ključi fcju ■’ °marico. Pri zasliše-]e Slemiz brez obotav-Priznal svojo krivdo. žnja 'ed ,varia°iCil!)Cem Se ie včeraj za-h“ia Z' da sa je do tega de-^ Privedel neki film. ki ga Večer 8ledal in v Wtik S°.igrali Slavno vlogo hrjj ^ni in * pogumni ro- No oč ■ anje teh mu ie «J™no tako všeč, da ga %[ -n'l tudi sam poskusiti. Se m- tak° rekoS preokreniti Hanr!ra° življenje in iz nje-ll: tr , vdi senzacionalen film. 1'%^ • ki se je včeraj ža- |^db0 Vključil z njegovo ob-i j. a k mesecev zapora in iav. globe pogojno ter po-s°dnih stroškov. cev zapora, ker je ‘ lv'l smrt svoje nečakinje Nim ^ega oktobra je prišel s \0. n,°tornim kolesom na dt- v. Dorico 38-letni Go-i^ineUo iz Trsta. Na ,\\s*dež iz vozila je - , • o je posadil hnt 'i° Godeš EIso, ki J1 Pred pričetkom šol-‘*ta ___ « Priv°ščiti malo raz-'la je nedelja in iz-*lli " skoraj ves dan vo- X 0 Bori m rici, si ogledala !S; meje. sta se Tržačana k0 Po glavni cesti proti C, Pri i®" sta prišla na križišču r OV1- X, i^. r'žlšču v Selcah, je ijj‘ho, ’ vozil s precejšnjo tJjkr, / Pravu ovinek zelo na ' ka Pr* tem trčil ob ob-eP. Stric in nečaki- nja sta pri sunku zletela z motorjem vred kakih deset metrov pod cesto. Godeš je pri tem ostal hudo poškodovan, medtem ko je njegova nečakinja skoraj v tistem hipu' iz^ dihnila/ Po grozni nesreči je moral' Godeš 'še pred' sodne ob* lasti kot krivec umora svoje nečakinje. Obsodili so ga na 8 mesecev zapora ter poravnavo sodnih stroškov. Boj se prevelike razburjenosti Neki bolničar v občinski bolnici v Tržiču je pred časom zasačil na hodniku v žer.skem oddelku nekega neznanca, ki se je sumljivo obotavljal. V tistem trenutku pride mimo tudi dežurni zdravnik, ki v njem spoznal 24-letnega Doimija Angela, sina njegove pacientke, ki je bila že dalj časa tam na zdravljenju. Ker je zdravnik vedel, da mladenič večkrat obišče mater, tudi ob urah neprimernih za obisk in brez vsakega dovoljenja, ga je malce oštel- Dbimi se je pri tem precej razburil in zdravnika opsoval. Ob nesramnih besedah, ki so na njegov račun vrele iz fantovih ust, je zdravnik poklical policista, ki je tam služboval, da bi ga pomiril. Toda Doimi je v hipu stekel po stop. nicah na dvorišče in na ulico proti domu. Agent Cossin Mario je šel za njim in ga dohitel šele v bližini njegovega stanovanja. Ko ga je Doimi zagledal, je iz žepa potegnil r.o-žiček in policista ranil v roko. Tako se je obisk bolne matere za Doimija zaključil v zaporu in zaradi njegovih nepremišljenih dejanj se je mpral včeraj, zagovarjati tudi pred Obsodili so ga na 6 mesecev in goriškim kazenskim sodiščem. 20 dni zapora ter^ plačilo sodnih stroškov. Kazen so mu črtali na podlagi vladnega odloka z dne 23. decembra 1949 brez vpisa v kazenski list. ne zadruge v Gorici«, zahtevajo vrnitev Trgovskega doma proti povračilu 400.000 lir, od' katerih pa so nasilni «kupci» izplačali samo 112.650 lir, ker so si ostalo pridržali za dolgove. Pravda za slovensko imovino, ki bo predvidoma v kratkem, je torej del borbe slovenskega ljudstva za povrnitev imovine, ki mu je bila za časa fašistične strahovlade in terorja nasilno odvzeta. Zahtevati Trgovski dom, sedanji Ljudsk; dom, k; ga je slovensko ljudstvo Po zmagi nad fašizmom zmagoslavno zavzelo in iz katerega so se morale slovenske kulturne in politične organizacije na zahtevo anglo-ameriških okupacijskih oblasti ponovno izseliti, je torej del borbe za poravnavo krivic, storjenih Slovencem za časa 251etnega suženjstva. Zato predstavlja ta koi-ak upravičeno zahtevo vseh Slovencev; lahko bi jo imenovali sveto zahtevo. Šovinistični tisk je takoj, čim je izvedel za tožbo, zagnal pravi vik in krik v zvezi s tem vprašanjem in pričel imenovati legalni in pravični postopek «slovensko špekulacijo« in «u-darec na škodo italijanske države«. Tako pisanje ni samo do kraja nemoralno in do temeljev sovražno proti Slovencem, ampak je tudi fašistično, ker za? govarja njegovo delavnost in njegova kriminalna dejanja. Zahteva po vrnitvi »Trgovskega doma« ni nobena «slcvenska špekulacija«, ampak je špekulacija tc, če nekdo pravi, da je to udarec italijanski državi. Vrnitev Trgovskega doma ne bo predstavljala nobenega «u-darca na škodo italijanske države«, ampak samo poravnavo krivice Slovencem; v nasprot nem primeru pa bomo vedno prisiljeni trc.iti, da se odnos do Slovencev m njihove zakonite lastnine v zadnjih tridesetih letih bistveno ni jzprejuenil. Nesreča v nredUnici V podgorski predilnici se je pri delu včeraj ponesrečila 29 letna delavka Zr.iderčič Leopolda iz Ul. Croce 17. Padel ji je namreč na levo roko težji kos železa. Rešilni voz Zelene ga križa jo je odpeljal v bolni co Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da je 2niderči-čeva zadobila precej globoke rane. Zdraviti se bo morala okrog 15 dni. Poilgora Pijani mladeniči v avtomobilu Včeraj zvečer so trije pijani fantje vozarili z avtomobilom po Podgori. Vozili so tako nespretno in nerodno, da so bili vsi, ki so bili na ulici, v resni nevarnosti in vsak se jim je iz previdnosti umaknil. Ko so zavili iz glavne ceste v stransko, ki vodi v šolo, je prav malo manjkalo, da niso povozili malo siroto, Mavra Bucika, ki ga je v zadnjem hipu rešila neka ženska. Vaščani so o tem obvestili orožnike, ki so prišli takoj na kraj skorajšnje nesreče, vendar pa prepozno, ker so jo predrzni mladeniči že odkurili proti mestu. Ver.dar so si Pod-gorčani zapomnili številko vozila: GO 4507. Trčmun je zavedna in slovenska vas pod Matajurjem. V njej preživlja svoja stara leta znan- slovenski kulturni delavec iz Slovenske Benečije, pesnik Ivan Trinko. V te* vasi živi okoli 30 družin, ki so popolnoma slovenske in se med seboj sporazumejo samo v slovenščini. Kljub temu, da je narodni sestav tega kraja kakor drugih neomajen In samo slovenski, še sedaj nimajo tako kakor v dru. gih slovenskih beneških vaseh slovenske šole niti slovenskih učnih moči. Tudj otroci iz Trč-muna morajo zahajati v italijansko šolo, kjer jih italijanski učitelji poučujejo samo v italijanščini. Kakor po drugih šolah lako tudj v tej uporablja Učno osebje posebne metode, ki služijo raznorodovanju slovenskih otrok. Tako se na primer dogaja, da otroci kljub temu, da učno snov popolnoma obvladajo, odgovarjajo včasih v slovenščini, ker je pač zanj italijanščina pretežka in se je še niso naučili. Učitelji Pa tega ne upošte- IZ SLOVENSKE BENEČIJE DENARNE GLOBE OTROKOM vzgojno sredstvo učiteljev v šoli Po 24 lir dnevno plačujejo šolski otroci vTrčmu-nu za kazen, če spregovorijo slovensko besedo vajo, ampak kljub dejstvu, da doma govorijo učenci slovenski iu da zaradi tega ne morejo toliko poznati italijanščine, da bi lahko v njej nemoteno odgovarjali, silijo učence govoriti v italijanščini. Da bi jih k tefnu prisilili, plane tu do kraja na dan nebrzdani šovinizem in nebrzdana diskriminacija, jih kaznujejo z denarnimi globami. Vsak učenec, ki med šolskim poukom spregovori besedo v slovenščini, mora zanjo plačati eno liro. Dogodilo se je celo, da je moral neki učenec plačati v enem dnevu kar 24 lir samo zato, ker ni znal nekaterih be- sed v italijanščini in se je zaradi tega poslužil svojega materinega jezika, ki ga govori doma že odkar je spregovori; Prvo besedo. Komu -je to podobno ni težko ugotoviti. Medtem ko so za časa fašistične Italije pljuvali slovenskim otrokom v usta, če so jih slišali, da so spregovorili slovehsko, jih danes silijo plačevati denarne globe. T.ako postopanje s slovenskimi otroki pa ni samo zapostavljanje slovenskih otrok v nacionalnem smislu, ampak pred. stavlja prav tako tudi gmoten pritisk na njihove starše, ki morajo plačevati denarne glo- be, ko se že itak nahajajo v izredno slabem materialnem stanju. Hkrati pa dovede poučevanje v italijanščini do tega, da imajo učenci izredno slabe učne uspehe ter morajo zaradi tega ponavljati razred. Med njimi so tudi nekateri, ki so sicer nadarjeni, pa morajo kljub temu razred po dvakrat ali trikrat ponavljati. K temu bi ne imeli niti kaj pripomniti, če Se vrhu vsega ne bi našli ljudje, ki nimajo v sebi niti trohice sramu in si upajo celo napisati, da v Beneški Sloveniji ne živijo Slovenci, ampak da je tamkajšnje prebivalstvo italijanske narodnosti, ki govori med seboj narečje, ki .je podobno furlan skemu. Ti ljudj naj bi sneli svoja šovinistična očala in stopili v neposreden stik z ljudmi in s stvarnostjo, ki vlada ne same v Trčmunu, ampak v vseh slo. venskih beneških vaseh, pa bi kaj kmalu spoznali kako gro bo se motijo, če mislijo tudi tako kakor pišejo. Izlet za najmlajše Zveza slovenskih žena v ] Italiji priredi s sodelovanjem Zveze slovenske mladine v četrtek 18. t. m. izlet za najmlajše na Doberdobsko jezero, to je za malčke iz Stever-jana, Oslavja, Pevme, St. Mavra in Podgore. Odhod iz Steverjana ob 13. uri in povratek iz Doberdoba ob 18.30. V Doberdobu bodo izletnike sprejeli najmlajši iz vasi, ki jih nameravajo tudi povabiti na lutkovno predstavo tržaškega Pavlihovega odra, ki bo uprizoril: «Muca in kužek se igratan. NOV VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU ODHODI Proti Trstu: -6.23, 7.25, 8.39. 10.20, 14.07, 16.40) uki-19.30, 22.32 15.52, njen ob nedeljah) 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6.37, 8.11, 12.33, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05. 22.50, 23.30. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25. (ukinjen °b nedeljah), 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. Jutri trgovine zaprte Zveza trgovčev za goriško pokrajino sporoča, da je 18. maj priznan kot praznik in da bodo. vse trgovine zaprte ves dan razen mesnic, ki bodo odprte od 8. do 11., pekarn irj mlekarn, ki bodo odprte od 6.30 do 12.30 ter prodajaln sadja in zelenjave, ki bodo obratovale od 7.30 do 12.30. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. Danes lahko vse trgovine poslujejo pol ure več kot običajno. Jutri ples v Štandrežu Vaška mladina vabi vse Slovence iz mesta in okolice na ples, ki bo jutri v Štandrežu. Ples bo na prostem. Poskrbljeno bo za shrambo koles. IZPITI na slovenskih srednjih šolah Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo izpiti v poletnem roku v drugi polovici meseca junija. Dijaki si lahko ogledajo vsa navodila za predložitev prošnje ter podrobnosti glede izpitov na razglasni deski posameznih srednjih šol. Opozarjamo, da zapade zadnji rok za predložitev prošnje nepreklicno dne 31. maja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 KINO VERDI. 17: «2alna obleka pristaja Eletri«, R. Russel. VITTORIA. 17: »Norec gre vojno«, B. Hoppe. CENTRALE. 17: «Poslednji naskok«, V. Petrone. MODERNO. 16.30: «V imenu zakona«, M. Girotti. EDEN. 17.30: «Rešil sem Ameriko«, B. Hoppe. Za tistega, ki je nosil baklo upora Titovo tekmovanje po vaseh koprskega okraja Vse množične organizacije so takoj ob napovedi novega tekmovanja na čast 58. rojstnemu dnevu maršala Tita podvzele velika dela na objektih splošne ljudske koristi. Dnevno dobivamo poročila o uspehih tega tekmovanja. V naslednjem prinašamo del teh poročil. V ŠMARJAH so kljub velikemu delu, ki ga imajo na polju in pri obnovi, opravili v zadnjih dnevih že 832 prostovoljnih ur pri tem tekmovanju. Dela so se udeležile vse množične organizacije. Posebno se je izkazala ASIZZ, katere članice so očistile in uredile otroški vrtec. Drugi člani množič- I nih organizacij so rušili in čistili še zadnje sramotne .ostan-.J kr. Katere je zapustila 'nacifaši- j stična zver v naši vasi. Mladi- » na je delala na nogometnem j igrišču, katerega pripravlja, da | bo lahko pokazala z nastopi, j kaj se je že naučila. Vse to so zavedni in pošteni člani množičnih organizacij napravili v Titovem tekmovanju in za izpolnitev enoletnega plana. Za naprej so prevzeli na množičnem sestanku obvezo, da bodo popravili vaške in poljske poti. očistili vodnjake in pomagali tam, kjer bo najbolj potrebno. Tudi elektrifikacija napreduje in bo v najkrajšem času zasvetila luč. Zato smo hvaležni naši ljudski oblasti, ki nam gre v vsem na roko. Naši borci so lahko ponosni, ker so pomagali in še nadalje pomagajo, da ne bo v naše kraje nikoli več prišel nekdanji izkoriščevalec. Ce se pokaže še kakšen tak, ki bi rad drago prodajal to kar ima in poceni kupoval to kar rabi, ga takoj razkrinkamo. Pri nas imamo potrebo po dobrih in poštenih ljudih, ne rabimo pa izkoriščevalcev. Prav tako so tudi pri SV. ANTONU začeli z delom, da počastijo rojstni dan tovariša maršala Tita. SIAU je v preteklem tednu sklicala sestanek vseh množičnih organizacij. Na dnevnem redu §o imeli Titovo tekmovanje, katerega so vsi navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Ker je ta kraj zelo raztresen, so imeli podobne sestanke tudi v Kavaličih. Dvorih in Gregoričih. Sklenili so, da se bodo množično udeležili prostovoljnega dela na cesti Križišče - Rižana ki je zelo potrebna razširitve, ker je glavna prometna zveza, po kateri prevažamo is Jugoslavije vse kar rabimo. V soboto zju- lom kmečke zadruge odpeljalo 45 prostovoljcev na delo. Delali so od poldevete do pete ure popoldan. V kratkem bodo tu dobili tudi sedež kmečke zadruge, ki bo pričela obratovati v Titovem tekmovanju. Ljudje že težko pričakujejo, ker jim bo zadruga zelo olajšala delo z odkupom njihovih pridelkov. Pod Italijo so morali vse te pridelke voziti v Trst. Skoro vse n°či so cvilili istrski vozički po klancih proti Škofijam po 5 ur daleč, deloma pa so te pridelke nosile žene na glavah. Danes občutijo vsi prebivalci tega ki-aja in ostalih istrskih Svet za varstvo matere in otroka Manžan l dobro voljo bi dosegle več V Manžanu 50 sklenile antifašistične žene, da bodo ha čast Titovega rojstnega dne napravile 50 prostovoljnih udarniških ur. Posnažile bodo dvorišča na vasi in podarile steklenico likerja Titovi štafeti. Organizacija ASIZZ v Manžanu je dobra .organizacija, vendar pa bi pričakovali mnogo več od nje. Predvsem je potrebno. da se izboljša število u-deleženk na sestankih. Potem ne bo težko doseči večjega števila delovnih prostovoljnih ur. traj se je s tovornim avtomobi- vasi veliko olajšanje. Partizani in aktivisti 1/ čast Tftoi/ega rojstnega dne Tridnevno taborjenje združeno s prostovoljnim delom V ponedeljek zvečer so imele 1 vse krajevne in mestne Zveze primorskih partizanov množične sestanke, na katerih so se dogovorili o tridnevnem taborjenju, ki bo v petek 19., soboto 20. in v nedeljo 21. maja na cesti Križišče - Rižana. s tem taborjenjem, ki bo združeno s prostovoljnim delom, hočejo še posebej poudariti Titov rojstni dan. Prav tako bedo partizani in aktivisti s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da bo cesta, ki je eden večjih objektov enoletnega gospodarskega plana, prej dograjena. Kot so bili borci za svobodo v času NOB na prvih Položajih, tako so in hočejo biti tudi danes. Na množičnih sestankih so izvolili tudi posebne odbore sestavljene iz več članov, kateri bodo skrbeli za prehrano, orodje, prenočišče in organizacijo V času taborjenja. Taborjenje bo poleg tega imelo tudi vzgojni in zabavno - razvedrilni značaj. Prav tak0 bo služilo za okrepitev partizanske zavesti in samozavesti. Nikoli ne bodo partizani odstopili od svoje tradicionalne borbene odločnosti, katera jim je bila vodnik v najtežjih pogojih borbe. Pri nadaljevanju današnje borbe jih še vedno vodi partizanska misel. Tridnevno taborjenje bo potekalo po naslednjem sporedu: V petek zjutraj ob 6.30 bo zbor na križišču Rižana, od sedme do osme ure sprejemni, go- vor in razpored dela, od 8 do 12 prostovoljno delo na cesti, od 12 do 14 kosilo in odmor, od 14 do 19 znova prostovoljno delo, nato večerja, prosta zabava in počitek. V soboto 20. maja isti spored, le da bo zjutraj od 5 do 6 študij. V nedeljo 21. maja prav tako zjutraj, od 5 do 6 študij, nato zajtrk, po zajtrku od 7 do 11 prostovoljno delo, nato kosilo in odmor. Ob 13 odhod v Koper, ogled turistične razstave in nato razhod. Izvršilni odbor Istrskega o-krožnega ljudskega odbora je na svojli seji dne 10.5.1950 izdal sledečo odločbo 0 ustanovitvi sveta za varstvo matere in otroka v Istrskem okrožju Cl. 1. Zaradi čim ožjega sodelovanja in koordinacije pri izvajanju celotnega socialnega, zdravstvenega in moralnega varstva matere in otroka v Istrskem okrožju se ustanavlja pri tajništvu Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora svet za zaščito matere in otroka v Istrskem okrožju. Cl. 2. Naloga tega sveta je, da; a) Predlaga Izvršilnemu odboru .Istrskega okrožnega ljudskega odbora ju ustreznim po- j verjeništvom konkretne ukrc-j pe, katere je treba podvzeti za 1 reševanje vprašanj, s področja j varstva matere in otroka ter : pomaga pri izvajanju'teh ukre-i pav. b) Skrbi za skladno delovanje oblastnih organov in družbenih organizacij na področju varstva mater? in otroka. c) Sodeluje pri sestavljanju pravnih predpisov, ki se tičejo matere in otroka. d) Proučuje posamezna organizacijska vprašanja v zvezi z varstvom matere in otroka ter podaja oblastnim organom in I družbenim organizacijam konkretne predloge za hitro reševanje le-teh. e) Organizira obenem z drugimi oblastnimi organi in družbenimi organizacijami občasno akcijo za pomoč in varstvo matere in otroka. Cl. 3. Svet za varstvo matere in o-troka sestavljajo predsednik, tajnik in člani, katere imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Praviloma so člani sveta: poverjenik za zdravstvo in socialno skrbstvo, za prosveto, za trgovino in preskrbo ter za delo in zastopniki Rdečega križa za Istrsko okrožje, Antifašistična slovansko italijanska ženska zveza. Zveza antifašistične mladine 'in Enotnih sindikatov. Po potrebi lahko predsednik Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora delegira tudi predstavnike drugih oblastnih organov hli družbenih organizacij v 1» svet. Cl. .4, . Predsednik vodi posle sveta, sklicuje in vodi seje sveta in skrbi za izvedbo njegovih sklepov. Tajnik opravlja tekoče posle syeta a pomočjo administrativnega osebja Cl. 5. Svet ža varstvo matere In o-troka se pri svojem delu osla-nja na aparat ustreznih poverjeništev in na strokovnjake iz posameznih sektorjev varstva matere in otroka Po potrebi lahko svet osnuje komisije za preučevanje posameznih problemov. Prav tako lahko svet izvede ankete z družbenimi organizacijami 111 poverjeništvi zaradi boljšega spoznavanja posameznih proble- mov iz področja varstva matere in otroka. Za organiziranje in vodstvo občasnih akcij, ki jih prireja svet, se lahko formirajo posebni odbori, Cl. 6. Svet za varstvo matere In otroka ima svoji proračun v sestavu proračuna tajništva Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Cl. 7. Ta odločba stopi takoj V veljavo. Koper, 10. maja 1950. S. F. — S. N! Predsednik » Beltram Julij s. r. Tajnik Petrič Vladimir s. r. AVTOBUSNI VOZNI RED PROOIS KOPER—KROZERA—SECJOLE Odh. 19.15 Koper Prih. 6.50 19.35 Krožera 6.35 19.45 Bandelj 6.25 19.55 K. Sečjole 6.20 Prih. 20.00 Sečjole Odh. 6.10 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—IZOLA—BUJE 7.30 Koper Prih. 17.55 Odh. 7.40 Izola 17.45 7.50 Strunjan 17.35 8.00 Portorož 17.25 8.10 Sv. Jernej 17.15 8.20 Sečjole 17.05 8.30 Kaldanija 16.55 ‘Prih. 8.40 Buje Odh. 16.45 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—MAREZIGE Odh. Koper 13.15, 18.15 Vanganel 13.30, 18.30 Babiči 13.45, 18.45 Prih. Marezige 13.55, 18.55 Odh. Marezige 6.10, 14.25 Babiči 6.20, 14.35 Vanganel 6.35, 14.50 prih. Koper 6.50, 15.05 V ponedeljek je bil v Kopru pogreb tov. Kokalja Martina, upravnika knjigarne LI - PA, ki je v ljubljanski bolnišnici podlegel zahrbtni bolezni, za-radi katere se je moral podvreči operaciji. Kako je bil tovariš Kokalj priljubljen, je pokazala udeležba, ko je bilo v pogrebnem sprevodu več tisoč ljudi. Številni tovariši, ki so poznali pokojnika po njegovem vestnem delu, so se poklonili njegovemu spominu ob krsti ki je bila postavljena na Centru tiska, ogrnjena z delavsko in narodno zastavo. Na pokopališču se je v imenu množičnih organizacij in okrajnega komiteja poslovil od pokojnika tov. Vatovec^ Er-nest Pevski zbor je zapel žalo. stinko «Zrtvam» in »Gozdič je že zelen«, vojaška godba je v pogrebnem sprevodu igrala žalne koračnice. Častna četa Vojakov je »b odprtem grobu zavednega in delovnega proletarca tovariša Martina Kokalja * Aleša izstrelila tri salve. Poleg številnih vencev je oficir JA nosil na rdečem okviru odlikovanja, katera je dobil tovariš Kokalj za svoje delo za skupnost. Med temi odlikovanji tudi spomenico partizana iz leta 1941, red hrabrosti in red zaslug za na-lod. *** Tovariš Kokalj Mariin - Aleš sc je rodil v Cerknem leta 1008. BU je iz proletarske družine, ki je šteUi šest članov Se 2 osmimi leti je moral za pastirja k bližnjemu kmetu, ker doma ni bilo kruha. Njegov oče je izdeloval nagrobne spomenike, bil je mlinar, dninar in podobno. Vsi otroci sn V°». , K„!>Pe Rafael tajnik S sJndikatn, mi je ob UL. tVQ[. nT/.J... ..... he, «7Yilco živega tek pibanja še ni bilo kar je bilo zaktju % v ■pvanje na čast oh-konferenci». heč napisal o teh l eu„— 2a (imprejšnjo ranega plana. To 1° ' l„ 2as!uŽijo. Ce sem ^ '' VZTOk■ d“ >e bil e ... pe zelo zaposlen ln Šim1 °knh podatke komaj &• pa ,?b J. ■ SKu bolj rado. Siprvih brazd z?uni‘s °bstaja že ki zn.' irug in 13 eko- zadruina misel . "ha t \ delovna za-:^ne *e 30 odst. skup-\la eBa iq Območju tega U preteM, Zadruga je hi kmetijskem letu okoli 60 odst. količine krompirja, ki ga je imel oddati ves KLO. Zadružniki so tu uredili svojo živinorejo načrtno. Razdelili so donosno in plemensko živino tako, da imajo PLANI L, KLAD1VAR SILNI... GRADIJO SOCIALIZEM v kraju živosrebrnega studenca Po dolini Idrijce nove brazde življenja... NASE BOGASTVO: SLAPOVI PRI KURNIKU NA REKI. točen pregled nad donosom. Za izboljšanje poljedelstva so že v jeseni preorali nad 10 ha površine za pomladanske setve in saditve. Znano je namreč, da jesensko ali prašno oranje zelo vpliva na zemljo, ki ie pomladi zaradi zimskega pre-mrznjenja kot prekvašena. Ta zadruga ima skupno okoli 28 hc njiv. Zanimiva je ustanovitev te zadruge. V kraju je imel nekdanji trgovec in milijonar Pagon poleg velike trgovine še 145 ha obsežno posestvo. Po zakonu agrarne reforme mu je bito odvzetih nekaj nad 90 ha zemlje. Bivši trgovec in milijonar stoji še danes nekako ob strani. Drugo posestvo okoli 100 ha zemlje, ki je danes last zadruge, je imela Zogode Ivanka, poročena Delerba. Njen mož je bil bivši orožniški brigadir. Posestvo je bito popolnoma zanemarjeno, tako da je bila sabotaža očividna. Od 16 ha so bili obdelani le 3 tia. Pred vojno so redili 20 glav živine, danes samo šest. Se značilnejši je primer ulastnine« raznarodovalne kapitalistične družbe «Ente p er la rinascita agrarias, ki je imela tu že 154 ha zemlje. Narodnoosvobodilna borba je pometla tudi s takimi sdružbami» in odstranila za vedno vse pijanke z naše zemlje. Družine, ki so prej obdeto- tale to zemljo, so danes zelo požrtvovalne in delavne. Ljudska oblast jim je - dala zemljo in jih rešila suženjstva in hlapčevstva. Ta zadruga, ki ima ime « Šestindvajseti september », ime, ki spominja na vdor na-cifašistov in požig vasi po zlomu llalije, je najboljša v o-kraju. Bila je ustanovljena leta 1948 v maju in ni imela nobene živine. Danes posedujejo zadružniki 35 glav goveje živine in par konjev. Nabavili so si tudi že veliko motorno mlatilnico. Predsednik zadruge je tov. Pavle, nekdanji trgovski pomočnik. V vasi je še nekaj večjih posestnikov, ki poskušajo zavirati napredek za- OBNOVA P02GANE REKE JE SKORO KONČANA. druge. Uspehi zadružnikov pa dokazujejo, da ne bodo uspeti. Poskrbeli bodo za obnovo starega hleva za 60 glav živine, za katerega že pripravljajo gradbeni material. Nad Baško grapo je druga delovna zadruga. Ta bo imela lahko velike uspehe v prašičereji in živinoreji, ker ima prvo-vrstne pašnike. Zadruge so setveni plan izpolnile stoodstotno. Pridelek krompirja je bil v zadrugah do 250 stotov na ha, zasebniki pa so dosegli le 150 do 180 stotov na ha. Zadružna ekonomija v Sebreljah je dosegla IS stotov pšenice na ha. Okraj jo je nagradil s 3000 dinarji za visa pridelali osem do devet tisoč vagonov vina. Ta vinograde je obdelovalo dalmatinsko ljudstvo V silnih naporih in potoki znoja so namočili dalmatinsko Zemljo, pred no je bila prekopana in obdelana, s kamenjem in rušami porasla ledina. Kmetije so pričakovali, da si bodo z ureditvijo vinogradov izboljšali življenje, toda čim več vina so pridelali, tem manjše je bilo povpraševanje po njem in tem nižje cene. Vinogradniki z otokov Visa, Hvara, Korčule, Mljeta ter polotoka Pelješca, iz Kaštelov, okolice Šibenika stalno oralo najmanj 20 traktorjev za globoko oranje. Ko bodo trtne sadike že posajene bodo vinograde tudi o-kopavali z motornimi plugi, s čemer se bodo proizvodni stroški znatno zmanjšali, vinogradi pa bodo tudi veliko bolje obrodili. Kmečke delovne zadruge v Dalmaciji bodo letos preorale okrog 1000 ha zemljišča, na katerem bodo spomladi leta 1951, posadili trtne sadike- Trtnih sadik so imeli v Dalmaciji že lansko leto toliko, kolikor jih določa petletni plan. Od dneva, ko je maršal Tito obiskal kmečko delovno zadrugo «Budučnost» v Hanu so zadružniki posadili mlade trte na površini 3 ha, še predno so prišli traktorji in druga mehanizirana sredstva. Na oblastnih kmetijskih posestvih bodo letos preorali in pripravili za saditev mladih trt 500 ha zemljišča. Tudi na vseh posamičnih kmetijskih gospodarstvih so ustvarjeni pogoji za nove vinograde. Dalmatinskim vinogradnikom se ni treba več bati, da bi vina ne mogli prodajati in drugih vinorodnih področij pQ C€n#h, jjj ne b; mogle so često prodajali liter vina po poldrugi dinar ali še ceneje. Dogajalo se je, da so imeli vinogradniki cb novi trgatvi še polne kleti starega vina. Ker za novo vino niso imeli praznih sodov so staro vino prodali po smešno nizkih cenah, ali pa so kuhali iz njega žganje. Zaradi vojnega opustošenja in slabo obdelanih vinogradov med drugo svetovno vojno je pridelek vina V Dalmaciji X letu 1945. padel na 4000 vagonov ali za dobrih 50 odst. manj kakor PTed vojno, medtem ko se je površina vinogradov zmanjšala za 40 odst. Čeprav je takoj po osvoboditvi primanjkovalo modernih sredstev za obdelovanje zemljišča Ih prav ni bilo mogoče uveljaviti vseh agrotehničnih ukrepov m posebrto še glede na dejstvo, da je bilo po vojni na va »1 mnego manj delovne sile kakor pred vojno, se le donos vinogradov znatno t»večal. Lansko leto so pridelali V Dalmaciji že BOO vagonov vina. ali 2500 vagonov več kakor leta 1945. Ko bodd novi vinogradi popolnoma urejem s? bo pridelek vina V Dalmaciji se po-yečal.' Da bi čimpreje uredili nove vinograde, bodo letos nove po vršine preorali z mehaniziranimi sredstvi. Organizirali so posebne poljedelske strojne postaje. Njihove brigade delajo na področju sirijskega, kninskega in benkovaškega okraja. Zemljišče v teh krajih je posebno primerno za mehanizirano °b delovanje. Traktorji za globoko oranje so že prispeli v Dalmacijo in bodo zamenjali pri delu na stotisoče ljudi. Traktor za globoko oranj c preorje en hektar zemlje v desetih u-rah, kmetovalec pa bi potreboval za to delo 350 delovnih dni. Za obdelavo 2000 ha zemlje, kolikor zemljišča bosta obdelala letos zadružni in državni sektor, pa bi kmetje potrebovali 700.000 delovnih dni v vrednosti 7 milijonov dinarjev. Traktorji pa bedo to delo o-pravdi v 2000 delovnih dneh po deset ur, investicije pa bodo znašale šest milijonov dinarjev. Da bo plan preoravanja zemljišča pravočasno izpolnjen bo zagotoviti boljših življenjskih pogojev. Skrb za izboljšanje njihovih vinogradov, za napredek vinogradništva in za odvoz Vina na trg je prevzela država. Ljudska oblast daje vinogradnikom za obdelovanje zemljišča na razpolago mehanizirana sredstva, daje jim tudi žveplo, modro galico, umetna gnojila in orodje. Z razvojem jugoslovanske industrije kmetijskih strojev bodo motorni plugi zamenjali pri obdelovanju vinogradov v Dalmaciji na stotisoče kopačev in olajšali delo vinogradnikov. V vinorodnih krajih Dalmacije uvajajo sistem modernih vinarn, v katerih sortirajo vina s stroji. Tako vinogradniku ne bc treba več skrbeti za sortiranje vin, ker bo imel na razpolago moderne kleti in sode. Iz novih vinarn, kjer bodo prihranili mnogo delovne sile, bodo prihajala prvovrstna sortirana yina za trgovino. Take moderne vinarne so že zgradili v Bervkovcu in Imotskem, letos Pa jo grade v Starem gradu na Hvaru. Program za javna dela za drugo polovico letošnjega leta bo verjetno vseboval precejšnjo postavko za gradnjo stanovaj-skih hiš v državni režiji. To bo morda pomenil« preusmeritev politike javnih del v zadnjih dveh letih. Načelo neposredne gradnje stanovanjskih hiš na račun državnega proračuna je namreč VU skoraj popolnoma opustila in ae naslonila na zasebno podjetnost, čeprav ni ta postopek, kakor so pokazale izkušnje, pri sedanjih pogojih najprimernejši za hitro rešitev stanovanjskega vprašanja. Ob nabrežju med vinskim skladiščem in športnimi čolnarnami je bila do nedavno manjša ladjedelnica. Zdaj so jo premestili drugam in obalo odprli pogledu.Tako bo vinsko skladišče pridobilo na prostoru. Le-tega pa je zdaj ob obali tudi dovolj za manjše ladje ali za športne čolne. Seveda bi bilo potrebno čimprej urediti obalo in prostor dati na razpolago tudi drugim, ne le »zaključeni družbi«, ki se zbira v «Yacht Club Adriaco«, S.T.V. itd. Tudi park ali otroško igrišče, združeno z vsem dostopno čolnarno, bi se tej okolici lepo podalo. [ POD1RSTvo ^TTnJncej TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET KUKU ODMERJAJO DAVEK OKI KAVI... Ukaz ZVU it. 91, te dni pod- [ za 100 kg. VU redko poseže z pisan z veljavnostjo od 2. apri- j lastnim osnutkom v zafconoda- Izredni plen naših ribičev je kupil tržaški muzej Svetokriški ribiči so se preteklo nedeljo zavzeli nad. izrednim plenom, ki ga je v zgodnjem jutru privlekel na kopno domačin Henrik Sedmak, kakor se razvnamejo slovenski lovci, ako v domačih gozdovih ta ali oni zaloti medveda. In v resnici se je srečnemu Sedmaku zaplet P. mreže pravi morski medved, po velikosti in teži še vse obilnejši nego naši gozdni kosmatinci. Kakor običajno, se je Sedmak tudi v nedeljo odpravil zelo zgodaj na lov in ie okrog štirih odrinil kakih dvajset metrov od obale. Cim pa je ustavil Čoln in skušal zakoličiti polžasto mrežo, se mu je že nekaj zapletlo vanjo, Sedmak je takoj spoznal, da tu ne gre za kalamare, katerim je prav za prav nastavil mrežasto past, marveč Za pravo morsko pošast, ki ji tudi sam, kljub dolgoletnemu ribarjenju, ni vedel imena. In čeprav je obstajala nevarnost, da ga zverina, ki se je otepala mreže, potegne s čolnom vred pod vodo, se je je lotil s krjaveljskim pogumom, dokler mu niso priskočili na pomoč še drugi ribiški tovariši. Z združenimi močmi so potem izvlekli velikana proti obali/ kjer pa so ugotovili, da je že mrtev. V borbi Z, mrežo se je namreč tako nerodno zapletel vanjo, da ga je ta zadušila. NA PRVI FOTOGRAFIJI VIDIMO SEDMAKA, KI MENDA ZE STOTIČ PRIPOVEDUJE NAPETO DOGODIVŠČINO, SPODNJA SLIKA PA KAZE SOMA-ORJAKA, NAPOL SLEČENEGA ZE NA DVORIŠČU TRŽAŠKEGA MUZEJA Zlepa že ni bilo v Trstu toliko ljudi skupaj, kot v nedeljo opoldne na pomolu ob ribjem trgu. Toliko je bilo ljudi, kot bi rekel tov- Cene, da so prišli škofa kropit. Škofa ravno niso prišli kropit, kot blisk pa se je po mestu raznesla vest, da se je v Sv. Križu blizu obale ujel v zavito nastavljeno mrežo som-orjak in so ga našli tam zjutraj mrtvega in da ga bedo pripeljali na ribji trg. Cez 4 m je bil dolg in čez tri stote je tehtal; pa to je bil šele mladič, kakšni so šele odrasli! Tam na obali se je govorilo, da dosežejo odrasli tudi do 10 m. Taka orjaška žival! Je pa samo majhne živalice, čisto majcene, ki žive v morju. Alj mora jih nekaj pojesti, da je sit! Ta, ki se je vjel v mreže in tam izdihnil, je neki napravil žalosten konec od lakote, ker ni bilo okoli njega dovolj malih bitij, ki bi jih jedel, na lov za njimi na odprto morje pa ni mogel, ker je bil nesrečno zamešan y te presnete mreže. Toda, kako lovi te male živa-lice? Kaj priprosto. Na spodnji strani glave ima orjaška usta. Za glavo pa ima kot pet ovratnikov, na Široko odprtih. V teh odprtinah so škrge, a katerimi diha. Voda kroži rftozi usta no- ter, skozi te okrogle odprtine navzven. Toda živalice bi z vo do ušle- Pred odprtinami, pred škrgami, so kot neka rešeta s tankimi odprtinicami. Voda gre ven, živalice ostanejo v ustih in potujejo po sin razmer v že-lodec. To je nedolžen orjak. Nikoli še ni kateremu večjemu bitju skrivil lasu. Se največje bitje, ki ga poje, so, kot pravijo, morski klobuki, ali kot pravijo v Trstu «botte marine«, ki jih je v tržaškem morju vse polno. Koža je hrapava. Od repa pa proti glavi r.e moremo vleči z roko. Kot smirkov papir je ta koža. Je pač som-orjalc iz skupine morskih somov in tl imajo vsj hrapavo kožo, pomislite samo na trneža, ki ga pr .daja-jo na tržaškem ribjem trgu olupljenega in mu pravijo ca-sia», ali pa na mačjega soma, kot mu pravijo ha našem trgu «gatto». Pa še neaaj ima kot vsi morski somi, njegovo ogrodje je iz hrustanca in ne iz kosti. Zato pa se lahko zvišajo, kot bi bili iz elastike, in 'olčej«' .z repom. Gorje recimo ribiču, ki je v takega orjaka vrgel harpuno, som orjak tolče s svojim močnim in elastičnim repotn, da pleše vse okoli njega, ne iz-vzemši ribičev Čoln, ki ga meče po morju kot lupino. zgoraj temnejša, spodaj svetlejša. Tržačani so izrabili priliko. Gledali so na obali, ko so ga vlačili iz čolna in nakladali na voziček; spremljali so voziček od ribjega trga do muzeja. Na muzejskem dvorišču, ko so ga slačili iz kože, se ie trlo ljudi kot na osmici. Som-orjak ni vsak dan, kadar je, takrat je treba pohiteti. la t. I. dalje, določa, da računa splošni prometni davek (IGE) v naši coni pri kavi od vrednosti 90 dolarjev za IDO kg. Cena kavi pa se giblje v prosti luki od 72 do 124 dolarjev za kg, in se, kakor vemo, iz-preminja zelo pogosto. Zadnje čase precej navzgor, četudi kažejo inozemske borze te dni tendenco navzdol pri terminskih poslih na letošnjo jesen. Določanje pavšalne osnove za carinjenje kave je seveda popolnoma napačno in glede na ostale davkoplačevalce izredno krivično. Umestno bi bilo obdavčenje «ad valorem«, t. j, po vrednosti blaga, ki se določa —• kakor velja to za valute — od časa do časa. po primerjavi mednarodne borzne cene za posamezne vrste. Razen krivice, ki se s tem dela davkoplačevalcem na splošno, pa je. tu še druga. Oni nam. reč, ki kupuje najcenejše vrste kave, bo povprečno prav toliko obremenjen s carino — ki jo prodajalci prevale na potrošnike — kakor tisti, ki kupujejo najdražje vrste. Pa celo povprečje na splošno je prenizko in dosega okrog 96.- dolarjev jo, kjer pa poseže, ni videti, da fci mislila na splošni interes v zadostni meri. Primer s kavo je sicer le majhen drobec (čeprav kaže na nepravično naložena bremena in pa, kako davčna politika ni dovolj elastična, da bi zajela vire v celoti, v skladu z izpreminjanjem pogojev in cen). Zato je tembolj čudno, čemu je bilo potrebno izdati nedavno posebno prepoved v obliki ukaza, s katero se zelo strogo zabranjuje vsako resnejše gibanje proti nalaganju davkov. Ali pričakujejo odgovorni kako tako akcijo «od spodaj«? Ce pride d’o nje, se spričo tukajšnje davčne prakse ne 'bo čuditi... Proizvodnja škedenjskih plavžev AMERIKO ZANIMA italijanski petrolej 12 milijonov dolarjev v korist družbe Slandard Oil Iz Washingtona' poročajo, da I italijanskem jeziku. Književni- Som-orjak rodi žive mladiče kot večina morskih somov ali «pešekanov». Som-orjak je pristojen v Atlantski ocean in to bolj v severne predele. Največ jih je baje tam okoli Islandije in severne Norveške. Tu pa tam kateri zaide tudi v Sredozemsko morje in tudi k nam. To je bolj redko in je takrat dogodek, kot je bilo to sedaj, ko je prišel ta. Zadnjega takega so ujeli y Trstu pred' svojimi 20 leti. So ga pa že tudi ujeli na Reki, v Dalmaciji in v Genovi. Tega je sedaj kupil muzej. Lepo so ga odrli. Kožo sedaj stroje, potem pa jo bod > razpeli preko modela, ki ga bod naredili iz mavca, ko :o vzeli sedaj mero. In potem bo visel v našem muzeju. Ljudje ga bodo gledali, kimali, se čudili in bodo Šli dalje. On bo vsaj visel v muzeju in se bo vedelo zanj, da j.e nekoč plaval po morju in so. ga tega in tega dne, tega in tega leta ujeli v Sv. Križu. Njegovo meso je sicer užitno je pa trdo kot usnje in smrdi po ribjem olju. Tu pa tam ?a kdo je. Jetra so zelo velika in se da iz njih iztisniti dosti ribjega olja. Telo je vretenasto, gobec špičast, v ustih je malo slabih zobčkov. Barva je siva, je uprava ECA odobrila garancijo Za zamenjavo investicije v višini 12 milijonov dolarjev v korist družbe Standard Oil Comipany, N.ew Jersey. To vsoto bo družba uporabila, da doseže 50-odstotno udeležbo pri mešani ameriško — italijanski družbi STANIČ (nastala iz Standard in ANIC), pri kateri bo z drugo polovico udeležena Azienda Nazionale idrogenazio-ne Cojnbustibili, pri kateri je močno udeležen IRI, t. j- držav, ni kapital. Investicija je praktično namenjena obnovi naprav v Livornu, kj so bile pred vojno največje v Evropi, pa so jih Nemci uničili in odpeljali. Proizvodni načrt določa dvig proizvodnje od sedanjih 7500 na 21.000 sodov dnevno (1 sod 145,4 litrov) in bi bila koordinirana z rafinerijo V Bariju, ki je tudi pod ameriško kontrolo in proizvaja trenutno 12.000 sodov dnevno, Le-ta bi po tem načrtu znatno znižala proizvodne stroške petrolejskih izdelkov. Župan „svetep mesta,, išče posojilo Rimski župan Rebecchini je odpotoval v New York, kjer bo poskušal doseči posojilo ameriških- bank. Mestni svet računa dobiti posojilo 100 milijonov dolarjev, ki bi ga odplačali v 50 letih s 50 odstotki donosa od obdavčenja vseh kinodvoran v Rimu. Ni znano, v kake namene mislijo porabiti kredit. Posvetovanje književnikov italijanske narodne manjšine Ob tretjem pregledu italijanske zveze za Istro in Reko, ki je bilo te dni na Reki, so med drugim imeli posvetovanje tudi književniki italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji. Razen starejših književnikov so bili na sestanku navzoči tudi italijanski mladinci, ki se ukvarjajo s književnim delom. Književnik Sequi, tajnik italijanske zveze za Istro in Reko, je imel referat o dosedanjem načinu književnega ustvarjanja v ki italijanske narodne manjšine uspešno uporabljajo izkušnje bogate nacionalnoliterarne dediščine in delajo na tem, da bi ustvarili novo italijansko socialistično književnost. Izkušnje pri uporabljanju aureomicina Antibiotično sredstvo uaureo-micin», ki spada v isto družino kot penicilin, ima tudi svoj-stva, ki pospešujejo rast in razvoj živali. Izredno majhna količina aureomicina, ki je primešana hrani ptic, svinj, krav itd.t naj bi baje pospešila razvoj in rast teh živali. Živali dosežejo Kadilci pipe so počastili Einsteina Dr. Alberta Einsteina so ime novali za častnega člana kluba kadilcev pip iz Montreala (Kanada). Dr. Einstein, svetovno znani fizik, je izjavil, da je vesel in ponosen, ko sprejema takšno počastitev, kajti ekaje-nje pipe omogoča človeku, da je miren in da objektivno presoja človeško delovanje)). V letošnjem marcu je dosegla proizvodnja y železarni «ILVA», kakor posnemamo iz poročila Trgovinske zbornice, 7.023 ton surovega železa, 3500 ton jekla in 960 ton plešč, razen 8685 ton koksa, 309 ton katrana, 105 ton sulfata in 3,7 milijonov kub. metrov plina. Nasproti februarju se je proizvodnja izboljšala, tako za 34 odst. glede surovega železa, glede jekla in pločevine, pa potrojila. Seveda je proizvodnja če daleč? od zmogljivosti obrata: niti pri jeklu ne doseže 1°D odstotkov največje predvojne proizvodnje, prt surovem železu pa ne dosega niti 50 odstotkov največje letne proizvodnje (180.000 ton leta 1940). Se to velja le za marec in sprišo velikih razlik od meseca do meseca v lanskem letu je ta rezerva pri oceni upravičena. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila proizvodnja naslednja: surovega železa 19.144 ton. jekla 3.342 ton, plošče 2291, koks 25.485 ten, katran 952 ton, sulfat 282 ton, plin 11,3 milijonov kub, metrov. Tromesečno povprečje je, kor vidimo, nižje P10® nje v marcu. Letošnji zagrebški sejem Zagrebški velesejem boJ^J od 23. septembra do 8. °k®U, Poročajo, da je zanimanj*-zeunstva veliko. Italijanski stavljalcj n. pr. "žele ’in"* ■ mesto lanskih 1000 kV. metrom tor 4000 kV. metrov Prost" ' Upravni krogi veleseJ11* mišljaj^^tem^li 6i h' leto? za inozemske ljalce 40-45 odstotkov koristne površine (lani le 25 odst,N Avstrijska «Tabak (državni monopol) se prt uvoz tobaka našega P nišča, obenem pa So PjJrL daj v skladišču št. 70 delovati pošiljke levafi' tobaka za Avstrijo. Za omenjene monopolne cs'*a I ga tam stiskajo^ st .ortiraM vijajp itd., pri čemer N gj, poslenih okrog 20Q delaVw*Lj danje delo bo trajalo veYN d0 septembra. Menda «Tafoak-Regie» iudi še naslanjala na uvoz in vanje surovine (Za c^prete$ cigare) preko Trsta. ^ sp dni sq izkrcali s parnika redan« pri hangarju količine levantskega to rečenega za omenjeni monopol. Kakor snano, spada vanje, sortiranje itd. nekdaj redno delo y ki se na ta način obnavlJ®^ kakor z manj hrupa načrti okrog «Tobacco pany», ki so še vedno V v Tisi na i kil* Na velesejmu y Pragi bil odprt 15. t. m. (obsega 0*%, 200.000 kv. metrov vsega stavnega prostora, 70.000 P& tega), je zastopan T**1 sife$ no razstavo, ki sta j° pr*- ((Tržaški Lloyd» (ki gi svojo pisarno) in Splošnih skladišč. Osrečuj tega je velik plastični Trsta z luko vred, ki s0 ^ večkrat razstavili. Druge ške tvrdke ne sodelujejo. GRADNJA UPRAVNEGA POSLOPJA NA BODOČEM 5' NEM TRŽAŠKEM VELESEJMU. Nove knjige in Novi svet št. 4, 1930, l*^ Izdaja za Društvo književnikov Državna Slovenije. „ $ Kavčič Stane: Q vzgoja dirie. Referat na IV. zasedanju CK KPS. Mla%/ DEL OGRODJA BODOČEGA PAVILJONA A NA NOVEM TRŽAŠKEM VELESEJMU PRI MONTEBELLU. mini Mmmmmmmmimiimmmmmiimiiiiimii'mmmriimimiiimirmmmmmimiimmiimimmmiiimiiimimimmiiimmmimmniimimiimmimniimmimiiiimimmiiimiimHiimimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiimHiimmmiiimm!immiminiimiiiimitimMiiu^^^^^^ Sedaj sem jo prvič pogledal-Usmiljeni Bog! bila Je, kakor da si vtaknil leskovo šibico v žensko obleko, obraz je bil kakor jz voska, upadli njeni lici kakor dva udrta grobova! Da ni bilo ljudi, bi se zjokal, in prav čutil sem, kako so se mi nabirale kaplje po laseh. Enkrat Je le dvignila obraz in gledala je na planine, katere je imela ravno pred seboj in na katerih se je sneg belil pod sončnimi žarki. Bolje bi ji bilo, da Je tičala vrh snežnika, kjer bi bila varna pred ostrostjo loških sodnikov, ki so Ji zagrenili tujo domovino! Potem je povesila pogled ter ga neprestano upirala predse v desko, prav kakor bi se čudila nad težko verigo, ki je ležala na tej deski ter vezala opešani njeni nogi. Bilo je spet nekaj novega! Neznan človek je pripeljal po klancu od Poljanskih vrat lesen samotežnik. Koder je peljal mimo, Je množica od groze zatrepetala in se umikala, da se je takoj napravil prostor, kjer bi bila lahko vozila dvo-vprežena konja. Ta človek, močan in posebno debelih rok, Je torej vlekel samotežnik, katerega je bil obložil s posebnim svojim blagom. Govoril ni nič, samo smejal se Je in škilasto je gledal po ljudeh, katerih ni imel rad, kakor ga oni niso radi imeli. Niso se posebno ozira, li po njem, ali v hipu so vedeli vsi, da je to rabelj, ali kakor so ga pri nas imenovali, fraj-man Iz Ljubljane. Za njega Je bila pripravljena posebna miza, in sicer v oddaljenem kotu za ograjo. Proti temu prostoru Je ta nečedni človek vlekel tovor in težko Je mo ral vleči, ker sl je tu In tam z rdečim rokavom obrisal potni obraz. Takoj ko Je obstal — tudi tu je množica odskočila ter mu napravila obilo prostora —, je izvlekel iz svojega sa-motežnika veliko kakor kri rdečo rjuho ter pregrnil ž njo svojo mizo. Da mu sapa ni delala sitnosti, je pritrdil to pregri-njalko na štirih mestih z žeb- lji, katere je z majhnim kladivom zabijal v mizo. Takoj na. to je vzel z nekako ošabnostjo in samozavestjo s- voziča meč, ki je bil gol, kot je gol meč sv. Mihaela, in ki se je ravno tako žaril, kot se žari meč tega arhangela; vzel S» Je v svoje naročje, kakor vzame mati dojenčka v svoje naročje, značilno premeril množico ter spregovoril z zoprnim glasom: «Ta je že večkrat imel svojo Južtno in vselej je še ostala prazna skleda za njim! Ta moj otroče sne vse, kar se mu da!« Hripavo se je smejal, ko Je položil na mizo goli meč, da se Je kakor velika ledena sveča svetil sredi krvavo rdečega prta šum. Oglašale so se kletvine, psovke in mlad človek je že pobiral kamenje, da bi ga metal proti mizi. »Kamenje pa ne, fantič!« se je oglasil Schwaiffstrigkh. «Ko-gar staknem, bo legel v klado, da se mu napravijo žulji od-zadaj in mreže v želodcu!« Po-gledavši proti frajraanu, je Se dostavil; «Je res svinja, ali vendar Ima svoje pravice!« Ljudstvo se je pomirilo. Rabelj se pa čisto nič ni zmenil za nemir in hrup; lahkodušno, kakor bi ta hrup ne bil veljal njemu, je skladal s svoje cize orodje za orodjem, s katerim so trpinčili Jetnike In jetnice, dokler ni bila miza naložena z različnim železjem, ki se Je neprijetno lesketalo eno bolj od drugega! Gledalci so koprneli, ženske so se tresle od groze — le ona Je še vedno sedela na svojem odru in prav nič se ni zganilo Po množici se je vzdignil I na nji, prav kakor da bi Ji ne bilo znano, kak posel opravlja ostudni človek pri rdeči mizil Pri Sv. Jakobu je bila deseta ura. Tedaj so pristopili k svoji mizi gospodje sodniki, njim na čelu grajski glavar, gospod Maendl. Pod sabo je imel pet asesorjev, in ti so bili: grajski pisar, mestni sodnik grajski žltnlčar, zlatar Frueberger in še nekdo, na katerega se več ne spominjam. Tudi iz Ljub ijane so bili odposlali sodnika; njegovo ime pa mi je tudi odpadlo, zatorej ga danes več zapisati ne vem. Bil je človek tanke podobe in v črni obleki. Ves čas se Je mešal v razpravo In bil Je skoraj še holj siten, nego stari Frueberger, kateremu naj Bog odpusti hudobije tega dne! Grajski glavar je najprej naznanil, da se ima po milosti poglavarja vseh sodnijskih pravic, to je po milosti gospoda Janeza Frančiška, voditi javna razprava, tako da bo vsak deležen sodbe in da presodi, ali se je vse izvršilo po pravici in kakor je prav. Zbrana množica se je opominjala da bodi vredna velike te dobrote in da naj ne moti z nemirom ali še celo z razsajanjem očitne razprave, ki Je v tem mestu prva, odkar je bilo sezidano. Gospod Maendl se Je držal jako kislo, ker mu ta javna razprava nikakor ni bila všeč, ter je onemu iz Ljubljane glasno pripovedoval, kar sem dobro čui s svoje klopi, da ni modro, klicati kmečko in nevedno ljudstvo, da bodi navzoče, ko sodijo izučeni In poklicani sodniki. Ali vdati se Je moral, ker mu proti škofu in vladarju ni bilo pomoči. Grajski glavar je razposlal svojo mestno gvardljo med ljud sivo, da bi ne delalo nereda in nemira. Ali ljudstvo je v naših dneh, kar se spodobi in kar Je pametno, bilo vdano in pokorno svoji gosposki. Nadaljevanje sledi knjiga, Ljubljana 1950- 24 [Jo Književnost, št. 2—3> Beograd. j? Pionir, št. 8, leto W Ljubljana. rf Maupassant Guy d*: # vjetke. Mala biblioteka * i)v la «Svjetlost», Saraje?0 Cirilica. Strani 24. je Priroda, človek štev. 3, leto V. Mes1 poljudno zdravstvo, Proteus, časopis za prirodoznanstvo, štev. 0 l()VP $ XII. Izdaja Prirodoslč štvo v Ljubljani. 51*' Letopis Matice SrPsk ’ K0'’1 rec—april 1950, leto D ’ s«d. is a t Pedagoški rad, časoP dagoška in kulturno P y. vprašanja, št. 1-2. le‘,#e^ daja ((Pedagoško - zbor«, Zagreb. Republika, časopis z® ^ Y nost in umetnost, leto VI. Zagreb. v> t,1' Socijallstički front, kjjrygtSr to III. Organ CK KP f Zagreb. , Vi » Nov den, štev. 3, ' .,o5t vija za umetnost, *0pje. splošna vprašanja. ' c Glišič Milovan: * ,8tels’rt, dalo Državno knig°‘za '» na Makedonija, SkoPJ* rilica. Strani 99, jr Domanovič ^adoj!izd3telSfi< Izdalo Državno kn‘Sp na Makedonija, g9i (1950). Cirilica. =lr' 1jud5' Dokumenti o razvoJ(zbf8 oblasti v sl.ove inudd*Lj uredil dr. Makso h$ , daja Društvo sekcija za Part^L «Ur»^n| I. knjiga. Založba « <»»■ LRS«, Ljubljana Strani 240. 90 MONTECCHI st. b lil nad - Telefon »tev. 93 808. - UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 £ „a 1R.1R . TV1 -la-inn r»„, noiasnv: Z* vsak mm višine v sirim 1 stolpca, trgovski 80, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI- od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v sirim uuu/vot. o ti o.au-i« m v F, z • k 51rtne j stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - TIskaTrža^i tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco Ml. Tel. 11-32 - Koper, ul. Balt Isti 301a-T, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A; mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.30. inese t)sK» inozemske* D.ZO.Z. PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, TyrSeva 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90803-7. — izdaja Založništvo tržaSkega tiska