Delovanje učiteljstva z ozirom na socijaliiopolitično strujo. (Predaral pri zbororanji -Savinjskega učitelj.kega društva" Ivan Kramar, iičitelj ua Vranukem.) (Dalje.) Učiteljstvo ne drži rok križem, temveč deluje za kulturni napredek, za prosveto, koristi in blagostanje ljudstva. Mi se namreč privadimo dela v šoli tako, da niti po šoli utrujeni ne moremo mirovati. To je prav, saj smo ustvarjeni za delo in več ko delamo, tem slajšo bodemo imeli zavest, da nismo storili le svoje stanovske, temveč, kolikor največ mogo.e, tudi svojo čioveško dolžnost. Pri delu glejmo največ na to, da ž njim kolikor možno mnogo koristimo stvari sami in posredno s stvarjo tudi šoli in stanu. Ni vse jedno, kako in koliko se dela, ker se v pozitivno ali rodovitno delo kaj rado vmeša negativno ali škodljivo, katero potem škoduje stvari in dotični osebi. Če sploh komu, tako je učitelju najbolj potrebno temeljito preudariti, predno se loti tega ali onega. § 37. šol. zakona pravi: Alle an einer Gffentlichen Volksschule provisorisch oder definitiv angestellten Lehrpersonen haben sich jeder Nebenbeschaftigung zu enthalten, welche dem Anstande und der ausseren Ehre ihres Standes v/iderstreitet oder ihre Zeit auf Kosten der genauen Erfiillung ihres Berufes in Anspruch nimmt, oder die Voranssetzung einer Befangenheit in Ausilbung des Lehramtes begrilndet. Vrhutega je znano, da kar pri druzih ni greh in se niti ne zapazi, se šteje nam v smrtni greh in obratno, kar je pri druzih imenitna zasluga, je za nas komaj imenovanja vredna malenkost. Pri vseh delih se varujmo najbolj strasti, ker je vsaka strast slepa in je po pregovoru: »srednja pot, najboljša pot«. Naše delovanje bodi dalje odkrito, brez strahu in sebičnosti. Ne usiljujmo sicer naših moči tam, kjer ni potrebno in nasprotno, priskočimo z našim delovanjem na pomoč radovoljno povsodi tam, kjer smatramo to za občni blagor potrebno, bodisi končno prav ali ne. Tu naj velja pravilo : »Če gora noče k Mohamedu, mora Mohamed k gori.« Dela je povsodi dovolj, kamorkoli se obrnemo in vsi večji pedagogi so si edini v tem, da učitelj ne le sme, temveč mora delovati ne samo v šoli in za šolo, ampak tudi pri vseh napravah za blagor človeštva. Stari Plato pravi: »Kdor pomaga bližnjemu pomaga tudi samemu sebi«, in res trdosrčen bi moral biti oni, katerega bi ne ganile besede S. Gregorčiča, ki pravi: »Živeti vrli mož ne sme za se, iz bratov sreče njemu sreča klije, veselje Ijudsko njemu v oku sije, in tuja solza mu meči srcč!« Tudi prvi in največji naš Učitelj je učil, da moramo ljubiti sobrate in si medsebojno pomagati v vseh stvareh. Li ni ravno učitelja sveta dolžnost, posnemati in ravnati se po teh besedah? Gotovo in nobeden človek nam tega braniti ne more in ne sme. Izven šole je najhvaležneje delovanje učitelja za gospodarske koristi. Kjer vidi Ijudstvo le mali dobiček, tam izginejo pri njem vsi predsodki in prezrč v tem slučaju cel. morebitne napake učiteljeve. Prilika za to nudi se ne le v šolskih vrtovih, temveč po vsod i in to v sak e m u učiteljuBolj kot je učitelj z grešnimi slabostmi obdan, bolj je za njega potrebno, da se potrudi koristiti ljudstvu, da se mu tem raje izpregledajo njegove pege. S snovanjem kmetijskih podružniž, trsnic, drevesnic in gospodarskih zadrug bode učitelj ubožno ljudstvo najbolj prepričal, da ima srce zanj. Marsikaj koristnega se je izumilo in iznašlo, za kar še kmet ne v6. Učitelj lahko pomaga z ustmenim poučevanjem, z razširjanjem kmetijskih knjig in časopisov. V enem okraju prinaša ljudstvu več zaslužka vinoreja, v drugem hmelarstvo, itd., a skoraj povsodi je silno velike važnosti sadjereja. Kolike koristi je poučevanje o umnej vzgoji sadnih dreves, o dobrej vporabi sadja in razširjenje plemenitih sadnih vrst, kaže se povsodi, kjer delujejo za to vneti učitelji. Kmet kmalu uvidi, da učitelj ž njim trpi in se veseli ter vsled tega začne spoštovati in ljubiti učitelja in šolo. Naprav pa, kakor n. pr. konsumna društva, ki množini prav nič ne koristijo, a posameznim škodujejo, ne pos p e š u j m o !! (Daije prih..).