Slovenski Prijatel.
i«h«j» enkr.t jja cerkev, šolo in dom. TeiJa po poSt'
- -.««»n	7	t i nt leto.
št. 2.	15. februarja 1865.	XIV. tečaj.
Pridiga za nedeljo Kvinkvagesimo.
(Nevarnosti puslnega veselja; gov. K. K.)
n Glej te J gremo gori v Jeruzalem in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sina človekovega po prerokih." Luk. 18, 31.
V v o d.	/ffP
^^glejte ! gremo gori i. t. d. . . . Zakaj gre Jezus v mesto Jeruzalem, kaj se bode tam godilo? Dopolnilo se bo, kar so preroki od Odrešenika prerokovali. „Izdan bo namreč never-nikom in zasramovan, in bičevan in zapljuvan; in po tem ko ga bodo bičali, bodo ga umorili." In za česa delj se bo vse to godilo: Za naše grehe, za naše odrešenje, za naše zveli-čanje 1
vGlejte 1 gremo", kličejq|fclndi ravno te dni tudi posvetni ljudje, »glejte! gremo!" Kam pa? Na dobre volje, na ples in veselice, v greh in pogubljenje ! Alj se to spodobi za kristjane ravno te dni? Kristus gre v terpljenje in smert — kristjani pa na ples in veselice! Kristus gre nas grehov odrešit, kristjani pa grehov napravljat! Kristus gre nas zveličat, kristjani pa se pogubljat! Pa zastopite me prav. Ne Bog ne sveta cerkev ne prepoveduje zmernega in spodobnega veseljevanja: Veselite se, kliče sv. Pavi, še enkrat rečem, veselite se — pa v Gospodu ! tudi jaz vam keršanskega veselja ne oponašam, ne oponašam ne prepovedujem, — le greha, le nesreče, le pogubljenja bi vas rad obvaroval. Zatorej hočem vam danes govoriti »od pustnega veselja". Poslušajte!
Slov, Prijatel.
4
Razlaga.
Poglejmo, kako se je pust začel in v keršanski koledar se vlezel. Med drugimi zmotami slepih ajdov je bilo posebno ta obžalovanja vredna, da so menili svoje krivo bogove s tem častiti in jim veselja delati, ako so listi greh storili, za klerega so tega ali unega molika posebnega patrona imeli. Nečistniki so imeli nesramno boginjo Venero: kako se jc včasih v njenem tempeljnu godilo, od tega več kaj govoriti, mi keršanska sra-možljivost in svetost te posvečene božje hiše prepovedujete. Goljufi in talje so imeli Merkurja za svojega pomočnika in varha in so 'ga ludi po svojem častili. Pijanci in požrešniki in sploh posvetni dobrovoljci so pa Baha za svojega patrona spoznali, njemu v čast so pijančevali ia bolj razujzdano ko so se obnašali, bolj so menili Bahu čast skazovati. Temu moliku v čast je bil cel mesec odločen, mesec februar namreč, in v tem mescu so bile razujzdanosti vse duri odperte. Prav po norsko oblečeni in napravljeni so se kakor obsedeni po mestu gonili, pretepali vsakega, ki so ga srečali, v tempelnu tega molika se shajali pijančevat in druge norčije vganjat. Tako •se je v tem mescu pri pregrešnih ajdih godilo. Toda Bog, ki je pustil v lemoto luč prisijali, on je sramotnim ajdovskim časom konec postavil; dal je namreč svelo vero iz nebes, ktera je ajdovske zmote iz sveU^ pregnala in pošteno, pametno, trezno, keršansko življenje med oslepljene ljudi vpeljala. Moliki so se poderli, molikovavska služba je nehala, keršanski prazniki so nastopili na mesto ajdovskih. Kristus je svoj svilli tron povišal na svetu in kraljevati je začel.
Pa kakor bi bilo hudobnemu duhu merzelo, da se njegovo kraljestvo razdira, in da bi vsaj kak spomin svojega nekdanjega kraljevanja na svetu ohranil, našuntal je kristjane, naj vsaj en mesec iz ajdovskega koledarja priderže, tistega^namreč, ki je bil moliku Bahu odkazan, da, čeravno vse drugo v celem letu se po novi keršanski šegi godi, se vsaj v tem nesrečnem mescu še stara ajdovska šega obderži; tako se je zgodilo, da se je pust v kerš. koledar vgnezdil. Zares pustni čas ni nič druzega, kakor ostanek ajdovskega časa, žalostna priča spače-nosti Ijtidi. Pust med drugimi prazniki je ravno kakor norec
mod svetniki, kakor spaka v družbi pobožnih. Nekdajni kristjani, ki so se od ajdovske prazne vere spreobernili, so se sramovali, kedar so se nazaj spominjali na svoje zaderžanje v ajdovski slepoti; dandanašne kristjane pa ni sram, spet se po ajdovsko napravljati, po ajdovsko noreti, po ajdovsko razsajati. V nobenem drugem času celega leta so toliko greha ne stori, kakor v pustnem, ja zdi se, kakor bi zdaj Kristus iz sveta zginil in ajdovski moliki zopel svoj praznik obhajali po hišah in vasčb, po tergih in mestih; v zdivjani norosti se nič svetega ne spozna, razujzdanost na visokem tronu sedi in zaslepljene ljudi za seboj vleče, ajdovski časi iz groba vstajajo in med nami svoje stare pravice imajo.
Po nekih krajeh imajo navado, da se pustni dobrovoljci s šemami alj larfami in raznimi cunjami prav čudno napravljajo in tako po hišah in vasčh nesramno norijo. Ni mi znano, alj je tudi pri vas ta ajdovska šega domača, pa ko bi bila, bi vas prav prijazno posvaril, opustiti jo, zakaj za človeka, ki je po božji podobi stvarjen in se za krono celega stvarjenja rajta, ne spodobi se nikar, ampak le prerada se pod tako šemarijo pregreha zakriva; ona zatira sramožljivost, in nesramnosti duri odpira; posebno se pa v svetem pismu prekleta pregreha imenuje, če se možki po ženski oblačijo ali narobe. Hudoba se je v paradižu v kaqCL_pfldobo skrila, da je Adama in Evo zapeljala, tako se tudi zapeljivci dandanes v razne podobe preoblačijo, da bi nedolžne duše lovili. Zategadel je tudi cerkev v pervih časih clo ojstro s tistimi ravnala, ki so se po ajdovsko šemali. — Ko je pred 20—30 leti kolera pervokrat po naših krajih divjala, je v nekem mestu neki grof veselico napravil, na klerej so se tako po norsko napravljali./ Ali kaj se zgodi? Pri priči se jih černa kolera loti, tako da vV so enega za drugim mertvega od plesišča nosili in v tej norski obleki tudi zakopali; morali so pred sodni stol stopiti s tistim oblačilom, s kterim so take ajdovske norčije gonili; kaj mislite, kako jih je božji sodnik pogledal? kako se jim je na sodbi godilo? Zategadel zapomnite si besede svetega apostelna: »Bratje, kar je resnično in pošteno, kar je prav in sveto, kar ljubeznjivo, kar je čedno in lepo zaderžanje podpira, to si k sercu vzemite," (Filipi, 8.)
\ Draga pregreha, ki zdaj v pustnem času gospoduje, je -^nezmernost pri jedi in pijači. Ni sicer prepovedano, včasih /nekaj obilniši jesti in piti, saj že sv. pismo pravi : „Vsaka reč ima svoj čas, je čas žalosti in veselja, čas gostovanja in y \ posta", pa nikoli ni pripuščeno, čez mero in pamet jesti in piti, kakor se žalibog o pustu godi. Nekteri menijo, da bi v post cel ne bil, ko bi se do gerla ne najedli in napili; namesti ^ po pameti in s hvaležnim sercem do Boga božje dari vživati, t) se jih po živinsko nažrejo, si želodec prenabašajo, pamet zapij6, božje dari pregrešno tratijo in si tako namesti veselja le greh S služijo. Kar sv. Pavi v svojem listu do Filipanov pravi, to c posebno od nekterih kristjanov v pustnem času velja: „Z ža-\ lostnim sercem vam povem, eni hodijo kakor sovražniki križa V Kristusovega, kterih Bog je trebuh, kterih konec pa pogubljenje", T in jaz bi še pristavil: „kterih Bog je gerlo, in konec pogubljenje"; zakaj še več kakor s požrešnostjo se s pijanstvom pustne dni greh dela. Tisti ajdovski molik Bah, od kterega sem vam že a pravil, še zdaj praznik in svoje častivce ima, kteri mu po ajdovski šegi darujejo; in če je že za slepe ajde pijanstvo tak greh bilo, kako mora šo le bili za kristjane, za izvoljeno ljudstvo božje, z Jezusovo kervjo drago odkupljeno? Zategadel poslušajte dober svet, ki ga vam dajem. Ne zarečem vam poštenega veselja, ne rečem, da bi čisto ne smeli več kaj vživati, kakor o drugem času, pa nikoli ne pozabile, "da ste pametne stvari božje, da sle kristjani, bratje in sestre Kristusove. Deržite se tedaj prave pametne mere pri jedi in pijači, nikar ne vpijanite se. —Vi se bole o postnem času po cerkveni zapovedi postili in vem, da večidel vas v tem svetem času mastnega ne jd; prav je to in hvalevredno; pa to vam povem, hočete, da bi vaš post pri Bogu všeč bil, ne smete zdaj o pustu postave keršanske zmernosti lomiti; sicer bi v postu le plačevali, kar ste v pustu se zadolžili, zasluženja od svojega posta pa bi ne imeli nobenega. Nar ljubši post je Bogu, če se človek vselej prave mere derži in si pri vsaki jedi in pijači nekaj priterga; pa enkrat se postiti, drugokrat se pa čez mero nabasati, je le po ajdovsko, ne po keršansko. Tudi Turki se en mesec v letu zlo ojstro postijo, pa kedar ta mesec mine, potem se s preobilno jedjo in pijačo odškodujejo za lo, kar jim je
prej manjkalo. No daj Bog, da bi se mi po njih zgleda ravnali, ampak bodile kristjani, ne pa Turki alj hajdi tudi v pustu! — Vzemite si k sercu besede sv. Pavla, ki pravi: »Bratje, noč je minula, dan se je pa približal; verzimo tedaj od sebe dela teme in oblecimo orožje svitlobe; kakor po dne pošteno hodimo (posebno v tem pustnem času) ne v pijanosti in požrešnosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in prepiru (kteri je večidel s pijanstvom združen), ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa. „Nismo namreč dolžniki mesa, da bi po njegovem poželjenju živeli"; zakaj če bote mesu živeli, bote umerli, umerli na duši, če bote pa z duhom dela mesa vkončali, bote na duši živeli."
Tretja pregreha v tem pustnem času navadna je ples ali rajanje. Neki učenik piše, da ples je razdjanje mladosti, šola prederznosti in nesramnosti, strup, za kterim nedolžnost umira, in grob vseh čednost? Tukaj namreč vse pripomore, da se pogubi duša, noge, roke, usta, serce, oči, ušesa. Vse zapovedi božje se pri plesu z nogami teptajo, in vse pregrehe na tron povzdigujejo. Sv. Avguštin zavolj tega ples krog imenuje, kterega sredina je hudoba. Oče satan tedaj v sredi sedi in mero daje, njegovi sužnji pa okrog njega skačejo. O nevredna komedija! Odraščen človek, sicer pameten človek, pa vendar tako tropa in skače, kakor bi se mu bili možgani zmešali I Sv. Efrem torej pravi: »Plesa ni iznašal sv. apostel Peter alj Pavi ali Kak drug od Boga razsvitljen mož, ampak peklenska kača; zakaj, kjer se muzika ali ploskanje z rokami razlega, tam možje oslepujejo, žene se pogubljajo, mladost se pači, angeli žalujejo in hudobe vesel praznik obhajajo." Zategadel se po vsi pravici reče, da tisti, ki na posvetno plese zahajajo, ali so že nečist-niki, ali bodo vsaj v kratkem postali, človek bi moral res angel biti, da bi ga na plesišču skušnjava ne premagala. Mla-denči in dekliči! prešteti vam unih ne morem, ki so se že na raju časno in večno nesrečne storili. Pa ko bi vam mogel goreči pekel odpreti, bi sami videli in se prepričali, kakšen sad iz norega plesa prirašča. Koliko mladenčev zgubi na njem nedolžno oblačilo sv. kersta, koliko se jih lam nauči nepoštenosti v govorjenji in obnašanji, in bodo s časoma hudobni in razujzdani, da hujših ni najti med afrikanskimi divjaki. Koliko
deklice v gre na ples z deviškim vencem, ki je vreden Več kot zlate gore in sreberne rude, pa domu ga več ne prinesd. Gredtf od doma vesele in lepega serca, angel božji jih spremlja; nazaj jih pa prisoni roglasta hudoba vse grešne in na duši oškodovane. Oj kdo mi da kervavih solz, da objočem slepoto norih plesavcov in plesavk! O da bi mi dan bil glas, ki bi ga vsi ljudje slišali; šel bi na sivo glavo naj višega brega in vpil bi noč in dan: Mladenči in deklici T ne hodite, nikar ne hodite na ples. Pa ne le dušna škoda je objokovanja vredna, ampak tudi telesna, zakaj več ljudi po plesu pogine, kakor po svinč-natih kroglah, kakor nam sledeča žalostna prigodba priča. Pervo nedeljo po svelih treh kraljeh leta 1857 je v neki vesi na Kranjskem ples bil. Med drugimi plesavkami je bila tudi deklica, hči bogatega očeta, mlada in cveteča. Prišla je na ples, da oče niso vedeli in pripustili. Dobre volje je bila in veselo plesala, pa sirota ni vedela, da rumenega sonca vidita več ne bo. Ene zmed njenih tovoršic se že spravijo proti domu, ona pa le še ostane. Okoli 11. po noči se tudi ona plesa naveliča in hoče proti domu. Ker jo je pa strah bilo, sama hoditi, naprosi nekega človeka, ki je bil doslnžen vojšak in oženjen. da bi jo do doma spremil. Ali glej! ovca je prišla volku v kremplje; na samotnem potu jo začne v greh napeljevati; ker se mu je pa terdno branila in mu žugala, da ga bo pri gosposki tožila, ga hudič tako oslepi, da jo verže v sneg, seže z roko v žep za nožek in jej vrat prereže. Drugo jutro so jo našli mertvo in zmerznjeno. Glejte tukaj žalosten konec nesrečnega plesa, in varujte se ga; plesišče je nedolžnosti morišče. Zategadel vzamite si to za nauk za prihodnje pustne dni. Nevarno je za mladino še clo vpričo staršev rajati, pa še lOOkrat nevarniše na samem brez zanesljivih prič in varhov. Zatorej starši, čujte pri takih priložnostih nn vaše otroke in jim za petami hodite, da so vi in vaši otroci ne hote kesali, kedar si bodo nesrečni nasledki pustnega časa nad vami kazali I
Sklep.
Tako sem vam tedaj nevarnosti razkladal, ktere vas v tem času čakajo. Zares čas norosti je, v kterem se jih le malo svojega Boga derži. V tem času se prav očitno vidi, kteri so pravi kristjani; zakaj v poslu se posvetnih veselio zderžati, ni kaka posehna težava: pa tudi zdaj, ko svet od vseh strani svoje mreže nastavlja, jih se zogibati in Bogu zvesto služiti, to je še le prava skušnja naše vere, naše zvestobe do Boga; srečen, kdor to skušnjo premaga, da si čisto vest ohrani za pepelnico, kedar se kristjanom pepel na glavo potrosi, rekoč: Spomni se človek, da si prah i. t. d.
Oj, da bi te besede mašnikove že ves ta čas v mislih imeli, in po njih ravnali, da, kedar pride čas smerti, v kterem se bo truplo v prah spreminjati začelo, vas ta sedajni pust na duši obtežil ne bode; zakaj „svet preide z vsem svojim po-željenjem, le kdor božjo voljo stori, ostane vekomej." Amen.
Pridiga za 1. postno nedeljo.
(Prarni izgovori zastran postne zapovedi; gov. J. A—ft.)
~ .r
„Ko i« je bil Jezuj 40 dni in 40 noči postil, bil je potem Uitn.'
Mat. 4, 2.
V t o d.
Štirdeseldanški post, ki smo ga s pepelnično sredo začeli, bil je posebno zavoljo tega vpeljan: da posnemamo 40danski post Jezusov v puščavi, da se spominjamo grenkega terpljenja in smerti Jezusove, da se vredno pripravljamo k velikonočnemu obhajilu, in da Bogu svojemu Gospodu tako rekoč desetino svojega življenja odrnjtamo.
40danski post je že stara stara naprava.
V tem svetem postu so jedli kristjani le enkrat na dan, in scer ob-treh popoldne, ali pa še le zvečer. Tudi niso mesa jedli, ne vina pili. Bolj goreči kristjani, kterih ni bilo malo, so se zvečer večidel le kruha s soljo, ali pa zelenjave najedli. Nar ostrejši pa so se veliki teden postili, in veliki petek skorej
nihče — do sobote ni clo nič zovžil. — Glejte, kako ojslro so se nekdojni kristjani postili!
Vi, ljubi moji! ste kmečki ljudje, in jaz vem, da postno zapoved večidel radi spolnujete; vi se zapovedane postne dni čez leto, in ravno tako tudi 40danski post, čeravno je postna zapoved zlo olajšana, večidel mesnih jedi zderžite. Če vam pa vendar od posta govorim, godi se to le zato, da bi vas y spolnovanji postne zapovedi vterdil, in da bi se ne dali zapeljevati takim ljudem, ki postno zapoved malo obrajtajo, ali pa še clo zaničujejo. Vi, ki prebivate zraven velike ceste, ki greste po svetu, ki pridete v mesto, znate zadeti na take zaničevavce posta. Da se torej v takih priložnostih ne bole pohujševali, hočem vas na tiste izgovore opomniti, s kterimi se zaničevavci svetega posta od postne zapovedi hočejo oprostiti, in vam pokazati, kako prazni da so ti izgovori. Dobro me poslušajte!
Razlaga-
1. Čemu post, pravijo zaničevavci posta, saj je Kristus rekel:
„Kar gre v usta, ne ognusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi človeka." (Mat. 15, 11.)
Res je, da mesne jedi ne ognjusijo človeka: sicer bi mo-rala cerkev mesne jedi tudi druge dni v tednu prepovedovati; to da cerkev svojim otrokom dolžnost naklada, ob nckterih dneh mesnih jedi zderžati se, in njeni otroci so dolžni, cerkvene zapovedi spolnovati. „Kdor cerkve ne posluša", pravi Kristus, „naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik." (Mat. 18, 17.) Kdor torej zapovedane postne dni mesne jedi vživa, nepokoren je cerkvi, in s tem ob enem tudi Bogu; zakaj „kdor vas zaničuje", pravi Jezus svojim učencem, „ta mene zaničuje" : ta nepokorščina je tedaj greh. Tako jo tudi prepovedan sad v paradižu som na sebi bil dober in nedolžen, ta sad ni ognjusi! naših pervih staršev, ampak njih nepokorščina do božje zapovedi jih je ognjnsila, in je prinesla smeri njim in nam.
Če bote torej slišali hudobneže postno zapoved zaničevati in se na besede Kristusove izgovarjati: „Kar gre v usta, ne ognusi človeka..." jim tako odgovorite: Res je, da jed ne ognusi člo-
veku, ona je dar božji, temuč hudobne besede, s kterimi cer-veno oblast zaničuje, prederzna nepokorščina do božje zapovedi ognusi človeka, in ne mesti; njegova nepokorna volja in njegov napuh mu škodujeta.
2. „Posta", pravijo zaničevavci postne zapovedi, „n i Kristus zapoiedal, postiti se je le cerkvena za-po ve d".
Gorje takim zaničevavcem svete cerkve! To so besede nespametnih, ki ne ved6, kaj govori.
Post je bil že v starem zakonu zapovedan, in ko je Jezus na svet prišel, poterdil ga je, in učencem in vernim naročil, sveto cerkev pa, ki je od Jezusa to oblast dobila, zapovedala jo, ktere dni so, imamo postiti.
Jaz pravim, da post je bil že v starem zakonu zapovedan.
Pervo postno zapoved je dal Bog že pervim staršem; zapovedano jim je namreč bilo, naj se sadu od nekega drevesa zderžč, in tako poželjenje krotd, in naj se učijo svojo voljo božji nklanjati. Ali ni bila to postna zapoved? Zato tudi pravi sv. Avguštin: „Dokler se je Adam postil, ostal je v paradiži."
V Mozesovi postavi je bil na božje povelje (3. Moz. 23.) vsako leto en splošen postni dan zapovedan, to je veliki dan pokore in sprave. Od večera poprejšnega dno do večera dneva sprave — to je celih 24 ur se ni smelo clo nič jesti.
Razun lega so se postili tudi o velikih nesrečah. Zgubili so Izraelci neko bitvo. Na to je rekel Samuel uslrašenemu ljudstvu: „Ako se z vsim sercem k Gospodu spreobernete, vas bo otel." In ljudstvo se je tisti dan postilo, in na glas spoznalo: »Grešili smo zoper Gospoda", in Samuel je molil k Gospodu za pomoč, in uslišal ga je Gospod." (I. kralj. 7.)
Prerok Joel opominja ljudstvo: „Spreobernite se k Gospodu iz celega serca s poslom, jokom in zdihovanjem." Gotovo je tedaj, da so se v starem zakonu v mnogih priložnostih na božje povelje postili, in iz lega se vidi, da postiti se je božja zapoved.
Jezus Kristus pa posta ni odpravil, ampak ga je z besedo in djanjem poterdil, — Ko so ga Janezovi učenci uprašali,
zakaj dn se njegovi učenci ne postijo, nI rekel: Zato so ne postijo, ker post v novem testamentu je odpravljen, ampak jim je veliko več ta odgovor dal: „Prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, pollej se bodo postili tiste dni." (Mat. 9,14.15. — Mark. 2, 18-20. - Luk. 5, 33-35.)
Tudi s tem je polerdil Jezus post, ker je napake svaril, kterih so se farizeji krivi slorili, ki so se postili. Pri sv. Matevžu 6, 16. pravi: „Kedar se postite, no delajte se žalostnih, kakor hinavci: gerdč namreč svoje obrnze, da bi ljudje vidili, da se postijo; ti pa, kedar se postiš, pomaži svojo glavo in umij svoj obraz (to je očedi se, kakor po navadi, z nobeno posebnostjo svojega postajne razodevaj), da ne bodo ljudje vidili, ampak tvoj Oče. kteri le na skrivnem vidi, ti bo povernil."
Jezus se je pa tudi sam postil in tako poterdil sv. post; preden je očitno učiti začel, 40 dni in 40 noči seje postil. Zakaj se je Jezus, ki vendar nobenega, ludi nar manjšega greha na sebi ni imel, postil ? Na to odgovori sv. Bazili : „Zato da je s svojim postom naš post vpeljal, in da nam je izgled, postiti se, dal", kakor pravi sv. Avguštin : „Vsako Kristusovo djanje je za nas podučenje", kar je tudi Kristus sam s temi besedami naznanil: „lzgled sem vam dal, da tudi vi storite, kakor sem jaz storil."
Post tedaj ni nobena človeška znajdba, ampak je od Boga v starem zakonu zapovedan, in v novem od Jezusa poterjen, cerkev pa, ktero sv. Duh vlada, zapovedala je, ktere dni se moramo postiti, in je dala tretjo cerkveno zapoved: „Posti se zapovedane postne dni, namreč 40danski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni, ob petkih in sabotah se zderžuj mesnih jedi."
3. ^Cerkvena zapoved", pravijo nekleri, „je človeška zapoved, in nisem dolžen ji pokoren bili".
Res, da poglavarji in vladarji cerkve so le ljudje, torej njih zapovedi — človeške zapovedi. Kje pa stoji zapisano, da bi človeškim zapovedim ne smeli pokorni biti? Ali smč otrok očetu in materi, kedar mu kaj zapovedi, odgovoriti : Jaz yam ne bom pokoren, zakaj vaša zapoved je le človeška
zapoved. Ali sme posel, če mu gospodar in gospodinja kaj ukažeta, reči: Jaz ne bom pokoren, vaša zapoved je le človeška zapoved. Ali sme kmet, kedar mu cesarska postava kaj zapoveduje, cesarskim služabnikom v kancliji odgovoriti : Jaz ne bom pokoren, vaše zapovedi so le človeške zapovedi. O ljubi moji I lo govorjenje : „Saj so le človeške zapovedi, torej nisem dolžen pokoren biti", je nevarno govorjenje, tako govorjenje je že protivnost in puntanje! — Ravno taki ljudje, ki so nar poprej rekli: „Cerkvi ni treba pokorščine skazovati", so potlej eno stopinjo dnlej šli, in so rekli: „Tudi kralju, tudi cesarju ni treba pokorščine skazovati". Ker cerkvi božji nič več pokorni niso. tudi gosposki niso več pokorni. Veliki cesar Karol je rekel: .Jaz ne morem verjeli, da mi bodo tisti zvesti, kteri cerkev božjo zaničujejo in ji nočejo pokorni biti."
Ali ni cerkev od svojega božjega začetnika in nevidnega poglavarja pravice dobila, postave dajati, ker je svojim apostel-nom rekel : »Karkoli bole zavezali na zemlji, zavezano bo ludi v nebesih" (Mat. 18, 18.), to je, kedar bole tukaj na zemlji postave dajali, je ravno tako, kakor da bi jih jaz sam v nebesih dal? — Če pa poglavarji cerkve pravico imajo, ^postave dajati-", imajo ludi verni dolžnost, »te postave spolnovali", zakaj vsak ud, naj bo, ktere družbe hoče, dolžen je, postave te družbe spolnovali; če jih pa ne spolnoje, zasluži iz družbe pahnjen bili; ravno lako je tudi vsak ud cerkve dolžen, cerkvene zapovedi spolnovnti, saj Jezus sam pravi: »Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik." (Mat. 18, 17.) — Torej kakor nevernik, kteri so nič k cerkvi ne šteje, naj se ima tisti, kteri cerkvenih zapoved spolnovali nOče. Sv. Avgušlin pravi: »Kdor cerkve _ne spoštuje", — zapovedanega posla ne derži — »ta se božjega očesa vloti, on kazni ne bo odšel". Zakaj marsklerega zaničevavca postne zapovedi nenadama zadene huda bolezen? Zakaj velika škoda? nepričakovana nesreča? Zalo ker je zaničeval postno zapoved, in božjega očesa se vlolil, zato ga verže zdaj v prah, da ga tepe. Z Bogom se ni norčevati. Sv. Elfegi, škof na Angleškem je svojim ovčicam, kakor je še zdaj po vsem katoliškem svetu navadno, 40danski 'post oznanil. Tedaj se je nek človek vporno pred njega vstopil, in je rekel: „Tako dolgo
ge ne morena mesnih jedi zderžati". Sv. škof zdihne zavoljo lega kljubovanja, in z veliko žalostjo reče : »Moj sin, li me zlo žališ, o ti ne veš, kaj ti bo prihodni dan prinesel." človek se je posmehoval temu prerokovanju, šel je in je jede! meso. Drugi dnn so dobili nesrečnega človeka — mertvega v postelji. — On se je Božjega očesa vlotil, z Bogom se pa ni norčevati!
Leta 1855 — tako pripoveduje nemški časopis Filoteja — prišel je v petek nek mesar v neko vas na Nemškem v kerčmo, kjer je oštir, ki se je med bolj prebrisane glave štel, in na postno zapoved ni porajtal, pečenko jedel, ktera je mesarju prav prijetno zadišala. »Ti imaš prav dobro pečenko", rekel je mesar. »Ali hočeš tudi ti pečenke imeti", uprašal ga je oštir. »Nak, danes je petek!" »Kaj petek, ti se morebiti ljudi bojiš?" rekel je oštir, »pojdi pa kje le v stransko izbo, tam te pa nobeden ne vidi." — »Ja, ta gori ta-le me vidi", pokazal je na božjo marlro. »To je pa kmalo poma-gano", rekel je oštir, »tega pa okoli ohernem, da te ne bo vidil". Ko je to izrekel, stopil je gori, da bi božjo marlro obernil — pa pri tej priči je padel na tla, in je omedlel. — Z Bogom se ni norčevati ! — Leta 1856 se je v Gradcu pervi petek 40danskega posta ta—le prigodba pripetila. — Trinajst možkih je prišlo pustni teden k neki kerčmarici v nekem predmestji, in so se napovedali, da bodo prišli vsak petek 40danskega posta večerjat, in so ukazali mesne jedi napraviti. Kerčmarica, pridna katoličanka jih je pa s temi besedami odpravila : »Taki pivci naj mi za vselej od hiše ostanejo." Zato so šli v neko bližnih vasi, in lam so dobili gostivnico, kjer so jim radi in prijazno stregli. Ko so se pervi petek 40dan-skega posta dobro z mesom pogostili in najedli, in ko je po noči ura 11 odbila, so se vsi trinajsteri mesni bratci na enem vozu vriskajoči hitro proti mestu tirali; ko so se pa v mesto pripeljali, je na enkrat voz zapokal, podvoz se je zlomila, konji so ušli, in — vsi trinajsteri so bili »na svojem lastnem mesu in kosteh" ranjeni. Trije, zmed kterih so se enemu obč sklepne kosti vlomile, bili so še tisto noč v bolnišnico zaneseni, — Kaj je bil neki vzrok te nesreče? Eni so rekli, da voz, drugi da vozač, tretji da tamota. Tamota je bila na
vsako vižo vzrok, — lo da ktera tamota? — Z Bogom se nj norčevali. O ljubi moji ! cerkvene zapovedi zaničevali naj se ja nikoli nobeden ne prederzne ! Stari Bog še zmirej živi, in če te danes ne prime, zamore te jutri ali kak prihodni dan prijeti; in če tebe samega no kaznuje, zna le pa kaznovati na življenju tvoje žene ali tvojih otrok, da se boš od žalosti in joka zvijal kakor červ; in če te tukej na zemlji ne kaznuje, bode toliko gotoviši tamkej v večnosti. Ti mu ne boš odšel, pravi sv. Avguštin.
4.	Nekteri se pa izgovarjajo s lim, da pravijo: „Postne jedi s^nam predrage."
Varčnost je pač lepa čednost, in Bog hotel, da bi se je ljudje bolj poprijeli; zakaj razvade današnih dni pri jedi in pri pijači, posebno pa nove šege pri obleki res veliko hiš raz-devajo. Tukej pa, kjer je treba, da pokorščino skazujemo svoji materi katoljški cerkvi, bi pa varčnost ne bila na pravem mestu, posebno ker so škofje 40danski post že tako zlo olajšali. Ves 40danski posije samo nekaj dni, daje mesa jesti prepovedano, namreč: pepelnično sredo, kvaterno sredo insaboto, veliki četertek, veliko saboto in pa vse pelke 40danskega posla; vse druge dni 40danskega posla je pa dovoljeno meso jesti. — Pa saj dan-današni postne jedi niso drajše, kakor mesne. Pa ko bi tudi postne jedi res drajše bile, in bi morali nekoliko več za-nje izdati, saj je to le majben dar naše pokorščine do cerkve, in kddr koli keršansko serce ima, veroval bo, in mora verovali, da božji žegen ta dar, ki ga cerkveni zapovedi v božjem imenu prinašamo, zamore stokrat poverniti. Naši predniki pred kakimi petdesetimi leti so bolj na tanko poste deržali, kakor jih zdaj deržimo, pa so imeli več denarja in več premoženja, kakor ga . pa mi imamo.
5.	Nekteri pa pravi: „Postne jedi so mojemu zd ra vju škod Ij i v e."
Na to vam jaz to odgovorim, da cerkev za res bolnim za tisti čas, dokler bolezen ne mine, še nikoli mesnih jedi ni prepovedala.
Če pa komu postne jedi zares škodujejo, naj pa prosi škofa dovoljenja meso jesti, to da to dovoljenje le toliko velja, kolikor je izgovor resničen, kterega Bog pozna, in bo sodil.
Kaka majhna bolehnost pa še ni zadosti, da bi človek smel meso jesti, ali škofa dovoljenja za to prositi. Kako majhno bolehnost ali težavo bo kristjan, kteri nima trebuha, ampak ima Kristusa, križanega, za svojega Boga, rad prenašal, pa saj post ni zdravju škodljiv, kakor nekleri ljudje vpijejo. Saj tudi modri zdravniki lepo zmernost priporočajo in terdijo, da zmernost človeka nar bolj pri zdravju ohranja. Premislite puščavnike v puščavi, vi se bote zavzeli nad njim ojstrim življenjem; zakaj živeli so dostikrat le od korenin in zelišč, in glejte! sv. Pavi, pervi puščavnik živel je 113 let. Sv. Pafnuci, sv. Seba in sv. Janez Egiptovski so blizo 100 let doživeli; sv. Anton, ki je tako ojstro živel, umeri je 105 let star; sv. Jakob, puščavnik v Perzii, doživel je 105 let. Spolnovanje postne zapovedi v naših časih, kar je meni znano, še nobenega človeka ni umorilo, nezmernost jih pa veliko pred časom v grob spravlja. Naši predniki, pervi kristjani, so se postili, — in mi se ne postimo, pa jaz ne vem, ali bomo njih leta dosegli.
6. »Saj tudi drugi meso jedo", pravijo nekleri, »ki se sicer pošteni kristjani vidijo.*
0 moj Bog! ko bi se človek po tem hotel ravnati, kar dandanašni druge očitno delati vidi, kaj bi vse storiti ne mogel ? I ' Mi moramo po postavi — ne pa po djanji drugih svoje obnašanje ravnali. Prelomljevavci cerkvenih zapoved naj skerbe, kako se bodo enkrat pred sodnim stolom božjim zagovarjali ; mi pa bomo sami za-se odgovor dajali. Gospod nas sodni dan ne bo vpraštfl: Kaj so drugi delali, ampak kaj si ti storil? Če se drugi na poli pogubljenja znajdejo, ali moramo zato tudi mi po tej poli hoditi?
Sklep-
O ljube duše ! nikar se ne pohujšajle, kedar vidite, da drugi poslne zapovedi ne porajtajo, ali jo še cla zaničujejo. Bodimo pokorni otroci svoje ljube matere, svete kat. cerkve. Postimo se v duhu in po nauku katoljške cerkve, ne le doma, ampak tudi v gostivnicah, nikar ne pozabimo, da smo katoljški kristjani. Skorej za gotovo smem reči, da za nektere zmed nas je ta 40danski post posledni, in da zdaj leto bodo njih imena že v mertvaških bukvah zapisane. Za ktere je ta 40danski post posledni, lega ne vemo; pa nam vsem veljajo tiste besede, ki jih duhoven pepelnično sredo pri pepeljenjn izgovori: „Prah si bil, in v prah se boš spremenil lu — Zato delajmo za zveličanje, dokler še čas imamo! Le zdajni čas je naš 1 Amen.
Pridiga za 2. postno nedeljo.
(Sreča nas mami, nesreča drami; gov. M. T.)
»Gospod! dobro nam ja tnkaj biti.* Mat. 17, 4.
V vod.
„Težek jarm", prayi Sirab, „leži na Adamovih otrocih od dne njih rojstva do dne njih pokopa." Kakor vboga, od vsega sveta zapuščena sirota, ki nikdar ni slišala od ljubezni in preserčnosli svoje matere, dni svojega življenja v britkosti šteje, in solzami namaka vse noči svoje revno, slamnato ležišče; ravno tako kralji in cesarji, da si jih v zlatih kronah časna sreča v naročji pesluje, nad veliko skerbmi in nevarnostmi svojega življenja tožijo, in res je, da ga ni pod soln-cem popolnoma srečnega in zadovoljnega nikjer ne najti. Da nam to težavno butaro življenja polajša, nam Bog med žalost tudi vesele ure vmesuje, da nas ž njimi spet za novo terpljenje pripravlja. — Petra, Jakopa in Janeza vzame danes na goro Tabor in se vpričo njih spremeni, ter se v toliki bliščavi sveti, da Peter ves v raj zamaknjen od nebeške
radosti zavpije: „Gospod! dobro nam je tukej biti — naredimo tri šotore." Da, lepota, ki jo je nad Jezusom vidil, bila je tolika, da je oči učencev niso mogle prenesti, da so na tla padli* in si obraze zakrili. Ravno te tri učence je pa hotel Jezus s svojo današnjo lepoto pripraviti za tisto britko uro, v kteri se jim je kmalu po tem na Oljski gori v največi žalosti in v kervavem potu pokazal. Kakor so bili zdfj na gori Tabor priče njegove nebeške časti; tako so bili na Oljski gori priče njegove luge, priče njegovega terpljenja in njegovih bolečin. Da jim pri tem strašnem pogledu serce ni vpadlo, spomnili so se na blisk njegove lepote na gori spre-menjenja. Kakor je pa Jezus Petra danes dal pokusiti sladkost svojega zveličanja; mu pa za prihodnje dni njegovega življenja, verige in ječo, preganjanje, tepenje in celo smert na križi odločil; tako ravna božja previdnost s svojimi izvoljenimi vseskozi. Med tem, ko nam danes kozarce sladkega vina podari, precej nam na to še večega s pelinom natoči, ker bi nas sicer vedna sreča zapeljalo, da bi bili pogubljeni. Resnica torej, da sreča človeka mami, nesreča ga pa drami, . naj bo naše premišljevanje drugo postno nedeljo, in naš nauk, da sreče in nesreče, kot pripomočka zveličanja, iz božjih rok sprejemamo ! — Poslušajte !
Razlaga.
Sv. škof Antonin, ki je bil posebno dobrega in usmiljenega serca do ubozih, gre neko nedeljo memo neke slabe, nizke hišice. Zelo se zavzame, ko na strehi zagleda trumo angelov vse v velikem veselji. Ko bližnje sosede popraša, kdo da ondi notri stanuje, povedo mu, da prebiva v njej pobožna in bogaboječa vdova s tremi ravno tako bogaboječimi hčerami. Na to gre škof sam do njih v hišo, in jih res najde pri molitvi in v premišljevanji božjih skrivnost. Ko pa vidi njih veliko revščino, smilile so se mu v serce. in obljubil jim je obilno pomoči. Čez dva mesca poznejše se primeri, da gre škof spet memo te hiše. Pa kako se začudi, ko na mesto poprejšne nebeške prikazni na strehi prikazen peklenskih duhov zagleda in zve, da so mati in hčere od tistega časa, kar so gi po njegovi vsakdanji pomoči v boljši stan opomogle,
začele nečimerno, razuzdano in pohujšljivo živeti, in da so delo, molitev in pobožno premišljevanje popolnoma opustile.
Tako pa, kakor je sreča to mater in njene hčere omamila, da so s pota pobožnosti na široko cesto hudobij zašle, mami tudi ljudi sedanjih časov. Ona nam, kakor ponočne veše, našo pamet zbega, da nič prav ne vemo, od kod smo prišli, kje smo, in kam gremo, dokler v močvirne kraje zajdemo ali na kraj velikega brezna pridemo. Med tem, ko naša duša žeje in lakote peša, da umira, le zato noč in dan skerbimo, je to nam rado po glavi roji, s čim bi se lepše oblekli, kako se boljši preživili, in kako bi časno srečo bolj vstanovili, da bi jo potem še bolj brez skerbi vživali. Lahko se pa prepričamo, da sreča le redko komu v dobro tekne. Ta zajde v skopost, da ima minljivo blago za svojega molika, kteremu še celo svojo neumerjočo Sušo v žgavni dar na altar poklada. Pri tem pa pozabi na Boga, ne zmeni se za molitev, ne za brilke solze ubogega, ki ga kruha prosi: zatirati ga, ali ga takrat, ko je v nesreči, do nagega sleči, in ko bi mogoče bilo, ga v stiski odreti, to je njegovo veselje, ki ga pravico imenuje. Da je temu res tako, sta nam priči evangeljski bogatin in ubogi Lazar. Miza bogatina je vsaki dan polna najbolj iziskanih jedi in najslajših pijač, in ubogi Lazar nima grižljeja, prosi za drobtince, ki so z njegove mize padale, in ki so jih psi poberali; prosi za božjo voljo, in vendar ni uslišan. Psi skazujejo ubogemu Lazaru svoje usmiljenje in mu ližejo njegove rane; le bogatin gleda njegove revščine in njegove bolečine — pa ostane terdoserčen. — Spet drug, kedar je v sreči, se uda zapravljivosti. Veselje in kratkočasi so vse njegove misli, vesele družbe neutrudljive prizadetja njegovega iskanja. Le med razujzdanimi tovarši, kterih se mu v sreči ne manjka, bi zmirej bil in zraven, veselja in vina pijan, hudobije doprinašal, nad kterimi bi se skorej pekel mogel zavzeti. Nam li ni zgubljeni sin iz evangelja priča takega življenja? Ali ni on ravno tako delal s svojim premoženjem, ko ga je bil od očeta prejel, da je med take tovarše zašel, in ž njimi vred razuzdano živel, dokler so vse premoženje skozi gerlo pognali? In če bi bilo v sreči tako lahko pobožno živeti, zakaj je sreča najmodrejšega Salomona tako oslepila, Slov, Prijatel.	5
da je v dopadenje ženskega spola od pravega Boga odpadel in motikovavec postal? Če bi bilo v sreči lahko pobožno živeti, zakaj se je Joa, ki je bil v tempeljnu in pri altarji zrejen, ko je kraljev sedež dosegel, skozi in skozi spridil, zakaj je v grehe zabredel? če bi bilo v sreči tako lahko pobožno živeti, zakaj si je Jezus sam najubožnišo mater in najubožnišega rednika izvolil? zakaj on sam v vednem uboštvu živel? zakaj je apo-steljne in nas vse učil moliti in le vsakdanjega kruha prositi? in zakaj je izrekel veliko pomenljive besede: „da gre lagljej kamela skozi šivankinje uho, kakor bogatinec v nebesa?" Prav govori tedaj sv. aposlelj, ko pravi: „Kteri hočejo obo-gateti, padejo v zaderge hudičeve in veliko praznih želj, ki človeka potopč v pogubljenje." Kako modra je torej božja previdnost, ki nam, da bi pravega pola proti nebesom ne zgrešili, zraven sladkih tudi grenke ure pošilja, ki nas varujejo pogubljenja, tako, da smemo polni hvaležnosti s kraljevim prerokom klicali: „Dobro je za-me, o Gospod! ker si me ponižal, da se učim tvojih pravičnost." Bog namreč, kedar v sreči nanj in na njegove zapovedi pozabimo, z nami ravna, kakor previden oče s svojimi otroci, ki jih zdaj z lepo, zdaj z gerdo svari, dokler previdi, da jo poboljšanje pri njih še mogoče. On nam takrat solnce naše sreče skrije za černe oblake, in spremeni vodivno palico ljubeznipolnega pastirja v šibo serditega zapovedovavca. Zakaj vihar mora na morji vstati, da učenci Jezusa zbude in ga prosijo: „Gospod! otmi nas, poginjamo"; vihar mora na morji vstati in neubogljivi Jona v morje veržen biti, da se spomni božjega povelja. Lakota in žeja morate zgubljenega sina klati, da se očetove hiše spet spomni in po nji zdihuje. Pregnano mora bili v suž-nost Judovsko ljudstvo, in pri Babilonskih potocih mora obesiti vesele citre na verbo, od tod z žalostjo se ozirati proti Sionu, in hrepeneti po svoji službi božji in po svojih veselih praznikih, ker jih poprej nihče več ni hotel spoštovati. — Tako se mora tudi z nami goditi; zakaj, kedar nas sreča zapušča, in nas ta ali uni križ tare, začnemo svet sovražiti, kterega smo poprej skorej molili. Zopernosti in stiske nas uč£, kako nehvaležen da je svet do nas, kako neobstoječe so njegove prijaznosti, kako goljufne vse njegove obljube. Od velikega števila
poprejšnih prijatlov v sreči, ljubi moj! koliko ti jih v nadlogi ostane? Poglej! vsi so se umaknili in pripuščenega se vidiš svoji nesreči, svojim stiskam, svojim solzam. In kaj zdaj misliš od sveta? Si še tako vanj zaljubljen, da zraven njega ni imel nihče več prostora v tvojem sercn? Bežati ti je zdaj pred njim, kakor si poprej za njim letal in hrepeneč po njim stegal svoje roke, da te spomin nekdanje posvetne sreče še i večo žalostjo ne napolni. Vidiš, poprej ti je bilo za nebesa vse eno, nesreča je še le hrepenenje po njih v tebi obudila; zdaj še le veš, da si na tem svetu ptujec in popotnik, ko moraš z Davidom zdihovati: „Kdaj bo vendar to življenje dokončano, ki zame nič drugega ni, kakor mreža vsakdanjih in čedalje večih žalost? Kdaj bom, enak popotniku, ki je ves truden od terdega pota, prišel v deželo miru, in počival v senci sv. Siona?" Še le v križih prosiš, kakor prerok Elija : „Dosti mi je; Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisem boljši, kakor moji očetje." — Ti si morebiti nekoliko časa vse imel, kar te je zamoglo v večno pogubljenje vleči. Bogati je pa vse to odvzel. Odvzel ti je zdravje, bogastvo, čast, lepoto in veselje. To se pravi: Bog ti je vse pota do lastne ljubezni zagradil in zaperl vse tvoje strasti, in te je proti nebesom navižal, »ker noče smerti grešnikove, ampak da se spokori in živi." Zato nikar ne reci: Naj ima tudi vsak svoje križe; tolikih gotovo nihče nima, kakor jih imam jaz. Tvoje terpljenje je morebiti le v tvojih mislih veliko, ne pa v resnici, ker v vsakem drugem stanu le solnčno stran ogleduješ, na deževno in viharno se pa ne oziraš. Morebiti se ti le zdi, da več terpiš, kakor drugi, ker si premehek, ker terpljenje sovražiš fn bi le rad v vseh dobrotah življenja plaval. Zapomni si v svoj poduk to-le priliko: Nek romar, ki je bil že marsiktero stermo goro prehodil in ko že od daleč očetovski dom zagleda, vleže se ves truden v travo in zaspi. V spanji še mu je zdelo, da je prenesen pred božji sedež. Pervo, česar je Boga prosil, bilo je: »Moj Gospod in moj oče! ne zameri svojemu otroku, če spozna pred tebo svojo slabost. Dobro sicer vem, da mora sleherni od žene rojeni svoj križ na tem svetu voljno nosili; ali vendar kako razločne so žalosti in veselja Ijadi! Glej, prosim te teže takega križa, ki bo za-me
5*
primeren. Ta, ki si mi ga zdaj naložil, je za-me pretežek ; — omagali mi je pod njim." Ko je to govoril, bil je na enkrat v prostornem poslopji, kjer je okoli in okoli križev vidil brez števila, in nek glas mu reče: „Tu shranjene so terpljenja. Med temi križi si zberi najbolj lahkega!" Tu gre od križa do križa; eden mu je bil prevelik, drugi pretežek, tretji preveč robast, in četerti, ki se je na videz svetil, kot zlato, imel je toliko pezo, da ga pridvigniti ni mogel. Zbera in zbera lega in unega, nobeden mu ni prav. Začne jih pregledovati spet skonca, kar zagleda enega, ki ga je poprej pregledal, ki se mu je še najbolj primeren zdel, in tega si na posled izvoli, in reče: »Gospod! če hočeš, ta križ bodi moj." In ko ga poleni dobro ogleduje, zapazi, da ta križ je ravno tisti, ki ga je že do zdaj imel nositi, in zoper kterega je tolikrat godernjal. — Zadel si ga je torej in ga nosil zana-prej brez pritožbe. Ravno tako bi se marsikomu zmed nas zgodilo, ko bi si križe zberal, da bi nevedoma za svojega vsakdanjega prijel, in bi se mu najlagleji zdel, ko bi ga z veseljem na rame zadel in polerpežljivo nosil. Le poterpljenje stori, da postavim eden pri oranji veselo poje, in le nepoter-pežljivost stori, da drug pri ravno tem delu kolne. Le poterpljenje ne čuti butare, med tem, ko nepoterpežljivost pod njo pada. Naj bi pa tudi res bilo, da več terpiš, ko drugi, kaj ti Bog zavoljo tega krivico dela? Kaj bi ti odgovoril bolniku, ko bi ti rekel: Zdravnik mi je najgrenkejše zdravila dal? Mu li ne porečeš: On mora že vedeti, kaj je zate dobro; molči in vživaj jih! Tak odgovor je tebi prav. Bog ti po svoji previdnosti pošilja nadloge, kakoršnih je zate treba, da te pogubljenja olme.
Sklep.
Molči torej in moli njegovo previdnost, ktere sta polna nebo in zemlja! To kar si in imaš, si in imaš po božji volji; višej ne segaj, dalje se ne stegaj, da se v sreči ne pre-vzameš, in ne zaslišiš nad tebo sklenjene sodbe: „Se nocojšno noč bodo tirjali tvojo dušo, in kar si na kup spravil, čegavo bo?" Učimo se torej na tem svetu to edino srečo ceniti, da
homo v križih in težavah hrepeneli po lepih nebesih, kjer bomo s Petrom na gori Tabor klicali : ^Gospod I dobro nam je tukej biti. Amen.
Pridiga za 3. postno nedeljo.
(Jezus nas kliče, pojdimo k njemu; gov. Fr. W.)
„Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne pobira z menoj, raztresa."
Luk. 11, 23.
V v o d.
Jezus je i/, nekega človeka hudiča izgnal, človek je bil mntasl, in ko je bil hudi duh iž njega izgnan, začel je govoriti. Množice, ki so (a čudež vidile, so se čudile. Bili so pa eni med njimi, ki so od Jezusa hudo mislili in so djali: „Po Beelcebubu, najvišem hudiču, hudiče izganja." Drugi spet so ga skušali, in so tirjali od njega znamnje iz nebes, po kterem bi imel njim skazati, da ima višo oblast. Videli bi namreč radi, da bi še kak drug čudež storil. Jezus pa njim znamnja, ki so ga želeli, ni dal, ampak njim je le odgovoril: „Vsako kraljestvo, ki je samo v sebi razdeljeno, bo razdjano in hiša bo na hišo padla. Ako je satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da po Beelcebobn hudiče izganjam? Če pa jaz po Beelcebubu hudiče izganjam, po kom jih pa izganjajo vaši sinovi? Zalo bojo oni vaši sodniki, če pa s perstom božjim to je z božjo močjo hudiča izganjam, je zares božje kraljestvo k vam prišlo. Ako močen z orožjem svoj dvor varuje, je vse pri miru, kar ima; če pa močnejši čez njega pride in ga premaga, pobere mu vse orožje, na ktero se je zanašal, in razdeli njegov rop. Kdor ni i menoj, je zoper mene, in kdor ne pobira z menoj, raztresa." Z drugimi, bolj zastopljivimi besedami se to pravi: Vsako kraljestvo, v kterem je razpertija, razpade, če jaz po Beelcebubu hudiča izganjam, dela hudič samo v svojem kraljestvu razpertijo in ga tako podira. On bi bil tedaj sam svoj nasprotnik. Ali si to po pameti misliti morete? Tudi vaši sinovi izganjajo hudiče in ne rečete od njih, da jih z hudičevo po-
močjo izganjajo. Tako obsodite vi sami sebe, da ste lažnjivci. Povem vam: z božjo pomočjo izganjam jaz hudiče in to nam je priča, da je moja obiast viša od hudičeve, njegovo kraljestvo bom zdaj razderl in svoje postavil. Pridite tedaj k meni in bodite in delajte z menoj. Zakaj, ako ste ločeni od mene, ničesar ne opravite.
Jezus kliče nas k sebi, ko pravi: »Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne pobira z menoj, raztresa." Kaj pa nam Jezus hoče in kaj najdemo pri njem? Nato bom zdaj odgovoril. Poslušajlel
Razlaga.
Jezus kliče nas k sebi, ter nas hoče imeti v svojem kraljestvu. Kraljestvo Jezusovo pa je cerkev. Preden je v nebesa šel, postavil je apostelne za svoje namestnike in jih poslal po svetu cerkev razširjat. Rekel jim je: »Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Zato pojdite in učite vse narode in kerščujte jih v imenu Očeta, Sina in svetega Duha in učite jih vse deržati, kar sem vam zapovedal, in glej! jaz sem pri vas do konca sveta." (Mat. 28, 18 — 30.) Cerkveni učeniki so pooblasteni od Jezusa samega, da učijo. Nikar po človeški modrosti ne učijo, ampak kar učijo, beseda božja je. Sv. aposlel Pavi pravi: »Mi nismo, kakor jih je veliko, ki besedo božjo spreobračajo, ampak mi jo oznanujemo čisto, kakor od Boga pred Bogom v Kristusa." (II. Kor. 2, 17.) Jaz vam znano storim, bratje, evangelje, ki sem ga oznanoval, ni nauk kakega človeka, zakaj jaz ga nisem od kakega človeka prejel (alj se ga naučil,j ampak po razodenju Jezusa Kristusa." (Gal. i, 11,12.) „Mi zahvalujemo Boga neprenehoma, da ste oznanovanje božje besede, ktero ste od nas slišali, sprejeli, nikar kakor besedo človeka, ampak kar je resnica, kakor besedo od Boga, ki v vas dela, ki ste verni postali." (Tess. 2, 13.)
Kakor so pa apostelni le-to učili, kar jih je Jezus prej učil, in kar jim je še posebno sv. Duh razodel, ravno ta nauk, in samo le ta nauk učijo sedajni cerkveni učeniki. Ne jemljejo ga iz sebe, ampak od cerkve; cerkev pa ima posebno obljubo od Jezusa, da jej bo vselej na pomoč, da se v nauku nikoli
ne bo zmotila. Razsvetljuje in vodi jo sv. Duh. Jezus je apostelnom rekel: „Jaz hočem Očeta prositi in On vam bo drugega Tolažnika dal, ki bo vekoraej pri vas ostal, Duha resnice, kterega svet sprejeti ne more, zakaj on ga ne vidi. Vi ga pa bote spoznali; zakaj on bo pri vas ostal in v vas prebival." (Joan. 14, 16. 17.) Za tega del imenuje tudi sv. aposlel Pavi cerkev: „steber in podlago resnice".
V^kraljestvo svoje cerkve torej kliče nas Jezus, da nas pri-pelja k spoznanju resnice; tega ne najdemo nikjer, kakor le samo v njegovi cerkvi. Da bi ne prebivali v temoti nevednosti in zmote, in tako tudi službi hudiča, ki temo ljubi in lazi raznaša, odpovedovali se, kliče nas Jezus v svoje kraljestvo, v cerkev, kjer gori luč, ki temo razsvita. Kdor tedaj ne pride in cerkve ne porsluša, ostane v temi in v službi hudičevi. Pridite tedaj vselej radi poslušat božjo besedo, sprejmite nauk, ki ga cerkev uči, z vernim sercem in bodite pokorni sini in hčere svete katoljške cerkve, med ktere ude se štejete: tako bote ostali v Jezusovem kraljestvu, v ktero vas po svojih namestnikih, predpostavljenih svete cerkve namreč, kliče, da bi tako bili obvarovani vse zmote, v ktere hudič tudi še v sedajnem času ljudi napeljuje, da razširja svoje kraljestvo.
Jezus kliče nas k sebi, in nam ponuja svojo pomoč, da ložej in bolj tečno svoje dela opravljamo. On pravi: „Kdor ne pobira z menoj, raztresa." Kdor pobira, zraven pa spet raztresa, zastonj se trudi in peha, in njegovo delo mu nobenega dobička ne donaša. Ravno tako tudi nam naše dela dobička ne donašajo, ako jih nam ne žegna in blagoslavlja Jezus. Izgled tega nam je sv. Peter. JoLje še bil ribič, in Jezusa poznal še ni, prigodilo se~je, da je cetoTTOc ribe lovil, jih pa nič ni vjeL Jezus pride, ko je imel Peter ravno od ribljenja domu iti, in mu reče, naj mrežo na lov verže. Peter mu pa ves žalosten odgovori: „Celo noč smo lovili, pa nič nismo vjeli; pa na tvojo besedo hočem mrežo vreči." In kaj se zgodi? Zajamejo tolikanj rib, da se je mreža tergala. (Jan. 5, 4—8.) Glejte, Peter je vergel mrežo v vodo na besedo Jezusovo in njegovo delo je bilo srečno. V puščavi je bilo veliko tavžent ljudi pri Jezusu, ki „ jib je učil. Jezus to jed
blagoslovi in ukaže med ljudstvo deliti in od teh malih kruhov in rib se jih nasiti veliko tavžent ljudi. (Mat. 14, 15.) — Te dve evangelske prigodbi nam kažele, koliko je na blagoslovu božjem ležeče. Naše dela in pridelki nimajo nobenega teka, ako jih Bog nam ne blagoslavlja. Če hočemo kako delo srečno opraviti, če hočemo, da bi to, kar si pridelamo, tek imelo, moramo Jezusa za njegov blagoslov prositi. O prosite ga vi, ki zemljo obdelujete in se od njenih pridelkov živite, prosite ga, da vam blagoslovi vaše delo in tudi zerno, ktero v zemljo sejete. Vi veste, kako nevarno stoji z žitnim poljem, kako lehko spodleti žetva; — obdelujte svoje polja v imenu Jezusovem in prosite ga, da izliva svojo nebeško roso čez vaše njive in travnike in gore, in vse bo vam lepo zdajalo. Tudi vi, ki se od dela vaših rok živite, prosile Jezusa za blagor in srečo, da pojde vam vase delo urno in srečno izpod rok. Marsikteri izmed vas je morebiti že kterokrat okusil, da mu je delo spodletelo in je bil ves njegov trud zastonj, ja še tudi veliko škodo je lerpel. Vedite in spoznajte, da sami iz svoje moči nič ne opravite. „če Gospod hiše ne zida, zastonj delajo, ki jo slavijo, in če Gospod mesta ne varuje, zastonj čujejo, ki ga varujejo." (Pslm. 129.) — Zatorej začenjajte vse svoje dela v Jezusovem imenu, če jih hočete srečno dognati. „Kdor ne pobira z menoj, raztresa", pravi Jezus. Vi bi raztresali, vodo z rešelom zajemali, ako bi se trudili in delali, Jezusa pa pri svojem delu na pomoč ne klicali. „Ne ta, ki sadi, ne ta, ki poliva, je kaj, ampak le tisti, ki rast daje: Bog." (I. Kor. 3, 7.) V izgled vam povem, kako je kmet sv. Izidor delal, naj ravno tako tudi vi delate. Izidor je na Španskem blizo mesta Madrida polje nekemu mestnemu gospodu za obljubljeno plačo obdeloval. Vsak dan je prav zgodej uslajal; preden je na polje šel, hitel je k sveti meši v mesto. Tudi doma je veliko molil in kar ga je kaj hudega bolj težkega zadelo, prenašal je z voljo v čast božjo. Zato je pa Bog tudi njega posebno blagoslovil. Ko so sosedje videli, da mu žito bogato zdaja, bili so mu nevošljivi in so ga pri Gospodu po krivem tožili, da je len in da polje slabo obdeluje. Gospodar, ki je bil pravičen in se je hotel sam prepričati, alj je res, česar sosedje Izidora dolžijo, gre njive pregledovat in najde vse lepo
obdelano in tako bogato žito na njih, da se prav začudi, ker nikjer drugod ne vidi takega. Izidora on pohvali in v izgled ga sosedom priporoča. Tako, kakor Izidor, obnašajte se tudi vi in bote tudi tako srečno svoje dela opravljali.
Jezusove pomoči potrebujemo mi tudi še posebno, če hočemo s svojimi deli zasluženje pri Bogn zadobiti. Jezns je rekel svojim učencem: „Jaz sem prava vinska terta in moj Oče je vertnar. Vsako mladiko na meni, ki sadu ne prinaša, on odreže, in vsako, ki sad nosi, očisti, da več sadu prinaša. — Ostanite v meni in jaz ostanem v vas. Kakor mladika sama i* sebe sadu nositi ne more, ako se terte ne derži, tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem vinska terta, vi ste mladike; kdor v meni ostane in jaz v njem, ta nosi veliko sadu; zakaj brez mene ne morete ničesar storiti. Ako kdo v meni ne ostane, ta bo kakor mladika zaveržen, ki se posuši: taka se pobere, verže v ogenj in zgori." (Jan. 15, 1 — 6.) Dobre dela moramo doprinašati; če jih ne doprinašamo, nismo vredni, da živimo; dobrih del pa sami iz svoje moči doprinašati ne moremo. Kakor se mladike vinske terte deržijo in iz nje dobivljajo sok, da morejo grozde narejati in nesti, tako zmoremo tudi mi le, ako smo s Kristusom združeni take dobre dela doprinašati, ki nam bojo v zasluženje pri Bogu. Naše dobre dela zadobč namreč le po zasluženjn Jezusovem vrednost in dopadenje pred Bogom. Sv. apostel Pavi uči: „Kakor je po grehu enega pogubljenje čez vse ljudi prišlo, tako pride po pravičnosti enega opravičenje življenja čez vse ljudi. Zakaj kakor jih je po nepokornosti enega človeka veliko grešnikov postalo, tako jih postane po pokornosti enega veliko pravičnih." (Rimlj. 5, 18. 19.) „Vi ste očiščeni, ste posvečeni, ste opravičeni v imeni Jezusa Kristusa in Duha našega Boga." (L Kor. 6, 11.) Opravičeni po Jezusu Kristusu pn le moremo biti, ako v njega, ko božjega Sina in našega Odrešenika, verujemo. To nči ravno tudi sv. apostel Pavi, ko pravi: „Tako naj bodi vam možje, bratje, znano, da se vam po Kristusu odpuščenje grehov oznannjp, in od vsega, od česar bi v Mozesovi postavi ne mogli opravičeni biti, bo po njem (Jezusu) vsakdo opravičen, ki veruje." (Ap. dj. 13, 38. 39.) Glejte, dobre dela, če bi jih tudi sami iz svoje moči mogli doprinašati, česar pa
ne moremo, nam vendar v zasluženje niso, ako z Jezusom nismo združeni, ako na njega ne verujemo. On je po svojem neskončnem zasluženji nam zadobil, da dobijo naše dobre dela veljavo in vrednost pri Bogu, ktere prej, dokler rešeni nismo bili, niso imele. Alj z Jezusom moramo biti združeni, na njega moramo verovati, sicer vse dela nam nič ne pomagajo: raztresamo, če z Jezusom ne pobiramo.
Sklep-
Povedal sem vam, kaj Jezus nam hoče, ko nas k sebi kliče, in kaj pri njem najdemo. Jezus kliče nas v svojo cerkev, in nas hoče obvarovati zmot, v ktere hudi duh ljudi zapeljuje, da jih more dobiti v svojo oblast. Jezus hoče, da bi cerkev poslušali in jo tudi ubogali, ker mi le tedaj, ako nas cerkev v svojem naročju ohrani, pred oblastjo hudega duha in pred večnim pogubljenjem obvarovani biti moremo. O poslušajmo Jezusov glas in deržimo se terdno cerkve, kakor se deržijo dobri otroci svoje ljube matere; ako bomo z cer-kevjo združeni, bomo tudi z Jezusom svojim zveličarjem združeni ostali. — Jezus nam tudi ponuja svojo pomoč — pri njem najdemo tisto pomoč, po kteri moremo svoje dela srečno dognati; zasluženje Jezusovo daje tudi našim dobrim delom veljavo in vrednost pred Bogom, da bojo nam tudi k zaslu-ženju. Obernimo se tedaj k Jezusu s ponižno prošnjo, naj nam s svojo pomočjo na strani stoji in blagoslavlja naše dela in naj ostane pri nas; ž njim združeni bodemo svoje opravila srečno dognali in dobre dela, ki jih v njegovem imeni dopri-našamo, bojo nam tudi k zasluženju y večnosti. Amen.
/Pfa Pridiga za 4. postno nedeljo.
(Sv. obhajilo pomnožuje tri božje čednosti; gov. i.)
„Ted»j je Jezus vzel krnbe, in potem je t ali valil, jih je razdelil med sedeče."
Jan. 6.
V Y o d.
Prav Iepajn imenitna je prigodba današnjega sv. evan-gelja. Živo nam laže, kako ftiitostljlv in dobrotljiv da je bil Jezus do vseh ljudi. Celi dan-je učil, bolnike ozdravljal, in se trudil z ljudstvom, ki ga je od vseh strani obdajalo. Da bi pa On, in tudi učenci nekoliko počivali od svojega dela, prepelje se ž njimi vred na uno stran čez Galilejsko morje. Alj tndi tamkej ni imel pokoja. Tudi tamkej so ga ljudje našli, ter za Njim šli, poslušat Njegove zveličanske nauke in gledat čudeže'Njegove božje moči. Jezus vidi ukaželjno ljudstvo, odprd svoje usta in jim začne govoriti od kraljestva božjega, lepo in milo, da so se vsem serca topile. Poslušali so ga tako goreče, da so na vse drage telesne potrebe pozabili. Alj Jezus, dobrotljivi učenik, je tudi njih trupla nasitil; storil je čudež, od kterega nam govorijo besede današnjega sv. evangelja. S petimi kruhi in z dvema ribama jih je nasitil okoli 5 tisučev ljudi.
Alj ljudstvo, ktero je tako čudovito s pozemeljskim kruhom nasitil, poiskalo ga je tudi drugi dan potem in ga najde v mestu Kafarnaum. Jezus se oberne k njim in reče: »Ne skerbite samo za minljivo hrano, ampak za tisto, ki ostane" za večno življenje. Vaši očetje so v pnščavi mano jedli in so pomerli. Kdor pa od tega kruha je, živel bode vekomej. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Kdor moje meso j6 in mojo kri pije, ima večno življenje . . . Zakaj moje meso je resnično brana, in moja kri resnično pitje." (Jan. 6.) S temi besedami je Jezus obljubil
in pokazal na prihodno postavljenje nar svetejšega zakramenta, ki se nam podaja v duhovsko hrano. Kakor pa potrebujemo hrane za naše telo, da ga krepčamO iri"pn žTv]jenji ohrariirnTTT ravno tako je (a nar svetejši zakrament nam potreben, da našo dušo poživljamo, pokrepčujemo in posvečujemo za večno življenje. Ta nebeški kruh ohranja v nas duhovsko življ«»j$; ki obstaja v veri, upanji in ljubezni. — Premišljujmo torej,^Ra.^o ^e j^^vete_riLO-hhaji 1 u vera, upanje in ljubezen v nas množijo", tiste tri čednosti,~ brez kterih noheden zveličan biti ne more; kako potreba je tedaj, ta sveti zakrament večkrat prejemali. Jezus govori sam, rekoč: »Kdor moje meso jč, in mojo kri pije, ostane v meni in jaz v njem." (Jan. 16, 57.) „Ako pa vi meso Sinu človekovega ne bote jedli, in ne bote pili njegove kervi, ne bote življenja v sebi imeli." (Jan. 6, 54.) Hočemo torej, ne samo svojega telesa nasititi; ampak tudi svojo dušo poživiti, moramo večkrat se bližati sveti mizi in prejemati nebeško hrano: zakaj presveto rešnje Telo nam množi svele tri božje čednosti, ki so nam k zveli-čanjn potrebne. Poslušajte!
Razlaga.
1. Sveto obbajjJcL množi n a.m. s.v e t p .vero. Vsred svojih učencev sedi Jezus pri poslednji večerji. Tožno se mu zdi, da mora zapustiti svoje ljubljene učence. Alj vendar se mora zgoditi. Milo jih pogleda in začne od njih slovo jemati. jjŠe malo časn sem pri-vas, čez malo me pa ne boste vidili, zakaj grem k Očetu. Kamor jaz zdaj grem, vi ne morete iti; alj potem pa pridem po vas, da bote tudi tamkej, kjer sem jaz." Žalostni so njegovi učenci, ki slišijo te besede govoriti Jezusa. Alj On jih začne lepo tolažiti, rekoč: „Dobro je za vas, da grem. V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč, jaz grem, vam tamkej prostora pripravljat. Jaz vas ne zapostim. Glejte, jaz sem pri vas vsak dan do konca sveta." (Mat. 28.) Jezus tedaj ni hotel zapustiti svojih učencev brez tolažbe, brez pomoči, brez dubovskega življenja. Jezus ni botel svojih pastirjev, svojih ovčic, svoje cerkve zapustiti, ampak je hotel vedno pri njih ostati. Zatorej vzame po večerji kruh v svoje svete roke, zahvali, ga posveti, razlomi in poda svojim učen-
cem, reko6:_. wVz_ejm.itfi .ifljejte}- to je moje Telo, ktero bo za vas dano." Ravno tako je vzel tudi kelh z vinom, ter je zahvalil in jim ga podal, rekoč: ^gVzemite _ JfU4>žite.Jft..njega vsi; zakaj to je moja kri, kri nove zaveze, klera bo za vas in njih veliko prelita v odpuščanje grehov. To storite v moj spomin." — Tako je tedaj Jezus nar imenitnejši zakrament postavil, in v svoji cerkvi zapustil, da bi imeli zmirom Jezusa pri sebi, da se nam da zavžiti za duhovsko hrano, da bi naše duše poživel za večno življenje. O kolika je milost božja; kolika ljubezen Jezusova do nas! Pri nas še zmirom prebiva na sv. altarji, v tabernakeljnu noč in dan; v podobi kruha stanuje pri nas, v naših cerkvah; zakaj Njegovo veselje je, prebivati med ljudmi. Od tod se nosi k revnim bolnikom, jih tolažit, jih nahranit, jim za popotnico služit v dolgo večnost. Tukej se tudi podaja vserii v duhovno hrano, v kteri se s ponižnim sercem bližajo in ga v svoje serce prejeti hočejo. Tukej nas k sebi vabi, rekoč: „PridiXe_k_meni vsj, ki se trudite, in ste obloženi, in jaz vasTom poživel. Vzemite moj jarm na-se, in učite se od mene, ker sem krotek in iz serca ponižen, in bote pokoj našli svojim dušam. Moj jarm je sladek, in moje breme je lahko." (Mat. 11, 28.) — In vendar je veliko mlačnih kristjanov, ki se le malokdaj bližajo tej sveti mizi; ki nobenega serčnega poželenja, nobene gorečnosti do tega zakramenta nimajo. Od kod to pride? — To pride iz tega, ker nimajo zadosti žive vere; ker zapustijo studenec božje milosti; ker so veliko grehov storili in zgubili božjo milost; ker po temi hodijo, ker jim je luč svete zveličanske vere ugasnila; zatorej tudi ne spoznajo duhovnega zdravila, dušne hrane, ktero jim Jezus podati hoče; torej tudi tako redko pristopajo k sveti večerji, in še morebiti takrat jo nevredno prejmejo.
O kristjani! očistite torej svojo vest od vsakega madeža; prestopite večkrat k mizi božji, prejmite zveličanje svojih duš: tako se bo vaša vera zmirom bolj in bolj pomnožila, in sveta vera je tista zveličanska čednost, brez ktere ni mogoče Bogu dopasti.
2. Zavžitje tega nar svetejšega zakramenta nam pa množi tudi naše upanje.—Kristjani moji! Kaj je naše upanje? Kaj" nam je Bog obljubil? Kaj mi vsi tako željno pričakujemo — enkrat doseči? — Nič drugega, kakor večno življenje: to je cilj in konec, to je središče vsega našega upanja. Večno življenje je naše upanje; zatorej pravi sv. ap. Pavi, ako mi samo v pričujoče življenje svoje upanje stavimo (l, Kor. 15,19.), samo rpo časnih dobrotah poželjujemo, tako smo nar revnejši iz med vseh stvari. — Zakaj svet prejde in vse njegove poželenje. „Kar je vidljivo", pravi sv. Pavi, „je le časno; kar je pa nevidljivo, je večno." (II. Kor. 4, 18.) Ne tedaj vidljivo in časno, ne dobrote tega sveta, ne posvetno veselje — je naše upanje; ampak kar je nevidljivo, kar je večno. Boga in njegove lastnosti in popolnamosti zmirom bolj spoznovati; božje postave zmirom bolj dopolnovati, v čednostih zmirom močnejši prihajati; enkrat pa tje gor v veselo deželo večnega miru dospeti; Boga od obličja do obličja gledati, Njega ve-komej vživati, v družbi vseh izvoljenih brez konca se veseliti: to je naše vedno hrepenenje, to je naše serčno poželenje, to je naše edino upanje! — Ali[ to pravo in edino upanje vsakega brumnega kristjana še nikjer drugod in na nobeno drugo Yižo bolj ne pomnoži, kakor v zakramentu svetega • Rešnjega Telesa. Tukej se nam da Jezus za duhovno hrano; tukej pride Jezus v naše serce prebivat; tukej se z nami sklene, in prinese naši duši svoj nebeški mir. — Ako ta nar svetejši zakrament vredno prejmemo, nam da Jezus okusiti nebeške sladkosti, nam že da občutiti nekoliko tistega veselja, kterega nam je tamkej v nebesih pripravil, če pa že tukej na tem svetu tako srečo vživamo v tem nar svetejšem Telesu Jezusovem; če se že tukej nebeški ženin združi z našo dušo in jo z neizrečenim veseljem napolnuje; alj nas ne bo tedaj vse to poterdilo v našem veselem upanju, alj ne bo nam to naše zveličansko upanje poterdilo, da se nam bo milostljivi Jezus tudi enkrat na unem svetu vekomaj zavživati dal, ako ga bomo tukej vredno prejemali, in se ž Njim združili? — O ja, ta nar svetejši zakrament nam pomnoži nar bolj našo drugo zveličansko "čednost, sveto' upafij^rbrez kterega v nebesa priti ne moremo. Zavživajmo torej večkrat ta kruh
nebeški, angeljsko hrano, da si zagotovimo nebeško večno življenje!
3. Ta nar sVetejši zakrament nam pa tudi pomnoži ljubezen. Kdo se ni tega že sam prepričal? Iz ljubezni je -|e--Xez"uš*^ra žaf{rament postavil; zatorej ga je zapustil svoji cerkvi na zemlji, da bi s svojo nebeško ljubeznijo nase serca navdal. „Jaz sem prišel, ogenj zažgat na zemlji, in kaj hočem drugega, kakor da gori." (Luk. 12, 49.) — To je tisti ogenj Njegove neskončne ljubezni, ktero v naših sercih prižge, kedar ga v tem svetem zakramentu vredno prejmemo. Ja, ogenj prave, čiste ljubezni do Jezusa mora tudi v naših sercih goreti, ako premišljujemo^ kako milostljiv je vendar do nas, ker se poniža priti v naše revno serce, ker hoče tamkej prebivati in naša tolažba, pomoč in pribežališče biti! — Zatorej je bilo nar veče veselje vseh svetnikov na tem svetu, da so mogli Jezusa obiskovali; v tem nar svetejšem zakramentu da so se mogli ž Njim družiti pri sv. Obhajilu; da so zavživali tistega, za kterega je njih serce gorelo, in kterega je njih duša poželela. Prejemanje tega zakramenta je njih ljubezen do Boga tako množilo in povišalo, da so iz ljubezni do Jezusa vse radi zapustili, vsemu posvetnemu veselju se odpovedali in le svojemu Jezusu dopasti in služiti želeli. —
O kristjani! tako storile tudi__vi.__Škažite.Jezusu svojo edino
ljubezen; ljubite Njega,"ker"vas je On poprej ljubil. Zapustite svoje grehe; prejmite večkrat ta zakrament večne ljubezni: tako se bo tudi v vas čednost božje ljubezni množila; vas bo vnela za Boga; v vaših sercih bo pogasila vso ljubezen, ktera ni iz Boga; dala vam bo moči greha se varovati, in si zakladov spraviti za večno življenje. — Posebno zdaj v tem svetem postnem času skažite Jezusu svrijTT ljubezen. Postite se ž Njim, premišljujte božje resnice, molite pobožno; delajte pokoro za svoje grehe; zapustite svoje grešne navade; spovejte se čisto in odkrito: in potem se približajte angeljski mizi, pri kteri bote prejeli Jezusovo sveto Telo. Storite resnično pokoro!
Sklep.
Prejmite vredno Jezusa. Vi se bo(e.jami prepričali, kako nam vredno vživanje tega nar svetejšega zakramenta nar vele
dobrote in milosti deli — našo vero, upanje in ljubezen do Boga nar bolj pomnožuje. Prejmite večkrat Jezusa vredno, in te svete tri čednosti, vera, upanje in ljubezen,|bodo vedno se poviševale in rastle v vaših sercih; prijazno vam bodo svetile na popotovanju skoz to tujo deželo proti nebesom; pripeljale vas pa tudi bodo tje gor, kjer bomo gledali vekomej, kar smo tukej verovali, kjer bomo vživali vekomej, kar smo tukej upali, kjer bomo večno ljubili Jezusa, kterega smo že tukej ljubili, kjer bo naše veselje popolnoma, naša sreča brez konca I Amen.
Pridiga v dan sv. Jožefa, ženina device matere
Marije.
(Jožefa življenje; gov.—f—)
„Jožef pa, Marijen mož, je bil pravičen." Mat. 1, 19.
V v o d.
Danes obhajamo god svetega Jožefa, čistega ženina device matere Marije, Jezusovega varha in rednika, patrona naše dežele, umirajočih posebnega pomočnika, tedaj zares imenitnega svetnika. Lepo govori od svetega Jožefa s. Bernard, rekoč „Ta Jožef je tisti zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino, da bi bil božji materi v tolažnika, božjemu Sinu v rednika, in njegov zvest pomagavec pri velikem delu človekovega odrešenja na zemlji. O blagor mu, k' Jezusa ni le samo vidil, ampak tudi slišal, ga deržal na svojem naročji, ga sem ter tje prenašal, ga božal, ga objemal, in deležen bil neizrekljivih skrivnost, ktere so bile skrite pred svetom." — In pobožni Gerzon od svetega Jožefa govorivši zakliče : „0 čudna visokost! o nepozabljiva imenitnost 1 Mati božja, nebeška kraljica, te imenuje syojega gospoda ; večna Beseda, ktera je meso postala , te imenuje svojega očeta, in ti pokorščino skazuje." — Clo s. pismo svetega Jožefa lepo hvali, ter ga ^pravičnega" imenuje, ter s tim na znanje daje njegovo posebno pobožnost in veliko imenitnost. — Spodobi
ge, da tudi mi svetega Jožefa lepo "počastimo. Naj lepšo cafct pa mu skazujemo, ako posnemamo njegovo sveto življenje. Ih da bote tem lagleje posnemali Jožefovo sveto življenje, vam ga bom danes nekoliko opisal. Le poslušajte me!
Razlaga.
S. Jožef je bil iz roda naj imenitniših očakov stare *a-veze in iz kraljeve hiše (žlahte) Davidove. Njegov o6d j'6 btl Jakob, in njegov ded ali stari oče Matan. Vse to nam na zrianje dajejo bukve rodu JezusaKrisIusa, kijih s. Matevž popisuje v pervem poglavju svojega evangelja. Davidov rod je toliko časa sedel kraljevem stolu Judovskem, dokler niso bili Judje od Babil6Wč'ev v sužnost odpeljani s svojim poslednjim kraljem vred. Tudi se nekoliko časa pozneje so Davidovi mlajši imeli neko pbsebnO veljavo med Judi, pa tudi ta veljava se je polagoma žgubila, in zginila tako, da Davidov rod na zadnje ni imel nic vee te nobene posebne veljave, in da je bil pomešan clo med naj revniše ljudi. Zmed teh revnih ljudi je tudi 6. Jožef bil, in rfi imel nobene človeške visokosti, ne pozemljiške veljave in posvetnega bogastva. Bil je reven in nboien, in se je moral rii rokah živili s terdim delom.
S. Jožef je bil rojen v Bellehemu, prebival pa je v Naza-retu, malem mesticu Ctfbnlonovega roda na Galilejsketn^ iii bil, kakor vsplob lerdijo, tesar ali stenar. S; pismo iiam le malo malo pripoveduje od Jožefovega življenja ; pa že to malo zadostuje, popolnoma nas prepričati od njegove visoke popolnosti, in nam serce nagniti, da ga častimo in spoštujemo.
Ko je pa Bog ljudem Odrešenika obljubil, ter mu po svoji neskončni modrosti devico Marijo v mater odločil,'je.'fadi sklenil jej varha dati, ler ženina odbrati, kleri bo var<6WI njeno čislo devišlvo, in kar popolnoma pravičen moSŠ itrief /v$e čednosti nad seboj. Po posebni božji voditvi je brt s.! Jožef z Marijo zaročeh; s tim je bil odločen tudi v varha,* rednika in oskerbnika Zveličarjevega. In v teh besedah, ktere nam naznanjajo njegovo službo in njegov poklic, povedano je vse, kar nam svetega Jožefa častivrednega defa in cffstljivega. O koli— kanj zvest in pobožen hlapec si je moral Jožef biti, ko mn je Bog izročil naj dražji zaklad, svojega edinega Sina. S kratko
Slov, Prijatel.	6
besedo: „Jožef je bil pravičen," mu skazuje s. evangelije naj večo čast. Zvesto je namreč spolnoval vso božjo postavo, njegovo djanje in nehanje je bilo peomadeževano pred Bogom. Iz Marij nega življenja vemo, da je kmalu na to, ko je po an-geljevem oznanenju Jezusa spočela od svetega Duha, Marija sla obiskat svojo teto Elizabeto. S. Jožef nic ni vedel od te božje skrivnosti, ktera se je godila ž njegovo nevesto. Silno se je torej zavzel, ko je Marijo v drugem stanu zagledal, kedar nazaj pride od Elizabete. S. Jožef je Marijo priserčno ljubil, poznal in spoštoval je njeno deviško čistost in nenavadno sra-možljivost; zatorej mu serce nikakor ni dalo, da bi bil Marijo dolžil kake pregrešne nezvestobe. Ker si pa sam nikakor ni vedel svetovati, storil je sklep, kteri nam prav lepo razodeva njegovo pošteno serce. Sklenil je, Marijo skrivaj zapustiti, ter tako, da ju ne bo zadelo nobeno osramotenje in nobena kazen ne. Hotel jej je namreč dati pri Judih navadno ločivno pismo, ter od vsega tega gosposki nič ne naznaniti, in tudi v pismo ne postaviti, zakaj se je ločil od Marije.
Toda Bog čuje nad njimi, kteri vanj zaupajo. Bog sam pride svetemu Jožefu na pomoč v tej stiski. Pošlje mu svojega angelja v spanju, kteri mu naznani rekoč : „Jožef, Davidov sini ne boj se k sebi vzeti Marije, svoje žene ; zakaj kar je v njej rojeno, o/i svetega Duha je. Rodila pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov." Ves vesel lega nebeškega sporočila je vzel s. Jožef Marijo k sebi, kakor mu je Bog zapovedal, in je hvalil božjo neskončno milost in modrost.
Jožef je živel z Marijo v naj lepši zastopnosti, je zvesto služil Bogu, pa tudi pridno delal, da je pošteno preživil sebe in Marijo. Zdaj pa pride povelje od cesarja Avgusta, po kterem je moral tudi s. Jožef z Marijo v daljni Betlehem k popisovanju. To povelje je bilo svetemu Jožefu sila nadležno in težavno. Rojstvo Zveličarjevo je bilo že prav blizo, in ravno zavoljo lega tolika dolga boja za deviško mater neizrečeno težavna. Pri vsem tem pa je s. Jožef vendar le vbogal in se spustil z Marijo na pot. Kolikanj lep zgled daje s fim s. Jožef nam vsem, ter nas uči, da moramo pokorni biti deželski gosposki kar božji namestnici, in jo vbogati v božjem imenu in zavoljo Boga v vseh poštenih in pravičnih rečeh!
S priserčno ljubeznijo si je prizadeval s. Jožef, polajšati božji materi težavno popotovanje. Slregel jej je, kar in kolikor j0 |e moge!. In prav v živo ga je zabolelo, ko v Betlehem pridsl za svojo preljubo nevesto in mater Zveličarjevo nikjer ne more dobiti spodobnega stanovanja, in je 1>il prisiljen ž nj0 v revnem hlevcn prenočevati. Žalosten je, ko vidi, da bo v tolikanj revnem stanu na sveF|prisel Zveličat'šVeta. fa žalostno serce se mu spet razveseli, ko vidi in v naročje vzame novorojeno božje dele, in ko paslirci prihite Jezusa molil m pripovedujejo od nebeške angelske prikazni. In še bolj se 6ndi in zavzame, ko je pri darovanju v Jeruzalemskem tempeljnu glišal, kar je sveti Duh po bogoljubnem starčku Simeonu in po prerokinji Ani razodel od božjega deteta.
Jožefa je zraven blažene device Marije pcrvega zmed vseh ljudi dotekla sreča, da je Zveličarja sveta vidil in častil. Njegovo spoštovanje in njegova ljubezen do včlovečenega božjega Sina se ne da dopovedati, in kaj je njegovo serce pn tem občutilo, se ne da popisati. Njegova velika ljubezen do božjega Sina ga je pa ludi priganjala, da je zvesto spolnoval voljo nebeškega Očeta, kteri mu je v odrejo dal svojega lastnega Sina in v varstvo njegovo preblaženo mater Marijo. Zmed vseh čednost pa, fetere se svetijo in leskečejo nad svetim Jožefom, moramo sosebno občudovali njegovo nenavadno ponižnost. S. Jožef natihoma živi; nikomur razodeva imenitnih prednost, ktere so ga dotekle; nikomur ne razkriva velikih skrivnost, felere so se godile pred njegovimi očmi; ne išče jih s svojo pametjo preduhtali; marveč Bogu prepusti, da jih on sam razodene o tistčm času, o kterem bo dopadlo njegovi previdnosti; le v to ima obernjene svoje misli, kako da bi se obračal po vodilvah božje previdnosti, in skerbi le edino zato, kar je njegova dolžnost, da bi namreč izredil in varoval mater in dele.
Grozoviti Herod je hotel božje dete umoriti. In 8ngelj božji se prikaže svetemu Jožefa v spanja, ter mu naznani Herodovo grozovito misel, in mu velf, z božjim detetom in njegovo maleijo bežati v daljni Egipt S. Jožef se nemudoma vzdigne, vzame Jezusa in Marijo, in beži na tuje. Bila je pot težavna, bila nevarna zavoljo roparjev in divjih zveri; pa s. Jožef se kar nič ne pomišljuje : kakor hitro božjo voljo zve, jo tudi
že spolnuje, in se zaupljivo izroči božji previdnosti. In kedar po dolgem, trudopolnem potovanju pride v neznano Egiptovsko deželo med neznane ljudi, se ondi vseli in ondi ostane, dokler ga Gospod po angelju spet nazaj ne pokliče v domačo deželo. In kedar s svojo sveto družino nazaj pride na Izraelsko zemljo, umakne se v Nazaret, kakor mu je zapovedal Gospod.
Po svojem prihodu v Nazaret se je s. Jožef prijel spet svojega rokodelstva. Akoravno je bil iz kraljeve Davidove rodovine, akoravno je bil v Betlehem tudi on z Jezusom in Marijo od Modrih iz Julrovega počasten, akoravno je z božjo materjo prebival pod »no streho in samega božjega Sina na skerbi in v varstvu imel, vendar je le vedno ves ponižen in pohleven ostal, in se namiroma in natihoma vkvarjal s svojim rokodelstvom. In kako zvesto da je s. Jožef skerbil za svojega nebeškega rejenčika, vidi se tudi iz velike žalosti, ktero je imel, kedar je dvanajstletnega Jezusa v Jeruzalemu zgubil; se kaže iz velike skerbi, s ktero je zgubljenega rejenca iskal, posname se iz velikega veselja, kterega je občutil, ko je Jezusa tretji dan spet v tempeljnu našel.
V Nazaretu tedaj je s. Jožef živel do svoje smerti, vedno pravičen, in do konca v dobrem stanoviten. Bog se je z do-padanjem nanj oziral iz nebes, in radi so ga imeli pošteni ljudje. V Nazaretu je tudi sklenil svoje sveto življenje v naročjn^Je-zusovem in Marijnem. Ko sveto evangelije popisavaje že-nitnino v Kani Galilejski svetega Ježefa nič ne omenja, in ga tudi pozneje nič več v misel ne jamlje, je sveti Jožef berž ko ne umeri poprej, prejden je Jezus učiti začel; vendar pa se za terdno ne ve, o kterem času ravno da je umeri in kako da je šel iz lega sveta.
Blagor pravičnemu, ki v Gospodu umerje, ki ima z nobenim grehom obteženo in užaljeno vest, in mu na strani stoje in ga v smertnih težavah tolažijo bogoljubne duše, ktere so bile živemu in zdravemu naj bolj pri sercu. — Take smerti je umeri stari očak Jakob v sredi svojih ljubljenih otrok, ter je mirno zatisnil svoje oči. — Toda kolikanj srečniša in veseliša je bila še le smeri svetega Jožefa, kleremu ste naj ljubše in naj svetejše duši na strani stale. Na desni strani postelje mu je slal Jezus, klerega je Jožef prisrečno ljubil, ga molil kar
svojegfl Boga in Gospoda, častil kar svojega Sodnika; na levi gtrani pa mu je stala Marija, mati božja, njegova deviška nevesta, ktera mu je bila vdana v priserčni ljubezni. Oj koliko radost, koliko sladkost je občutil, ko je svojo umirajoče oko opiral v te dve svete osebi, ki ste stale pred njim , in mu sladko tolažilo sipale v j'iišo. Gotovo mu je zdaj na misel prišla vsa ljubezen, ktero sla mu živemu in zdravemu skazovtfla Jezus in Marija- Gotovo ju je zdaj lodivši se iz tega sveta priserčno zabvalil za vso to ljubezen. Gotovo je svojemu nebeškemu rejencu Jezusu še enkrat v roko segel, ter si jo pritisnil na svoje serce. Gotovo je potem tudi Mariji še enkrat in sicer poslednjikrat roko podal, da bi njej, svoji ljubeznivi nevesti, skazal zadnje znamnje svoje nepremakljive ljubezni. O srečna smert, pri kteri sla Jezus in Marija pričujoča 1
Kdo si ne želi prave 'tolažbe , . kedar se mu približuje sroertna ura! Resnična tolažba mu serce olajša in pokrepča. Kako kratko prigovarjanje in včasih že tudi ena sama beseda je zadosti, dp nekoliko posladi smerlno britkost.
S. Jožef je imel neprecenljivo srečo, da sta mu ob odhodu iz tega sveta Jezus in Marija ljubeznivo prigovarjala in ga priserčno tolažila. — Preblažena devica Marija mu je berž ko ne tako le prigovarjala : „Jožef, moj zvesti ženin, mi v varha dan od Boga, ki vse vodi in vlada, zvesto si spolnoval vse svoje dolžnosli, ki si jih do mene imel. Bodi torej poto-lazen, $ zakaj glej, tista, ktero si podpiral, jo tolikanj ljubil in lepo zanjo skerbel, je mati božjega Sina : v nebesih boš za vse to prejemal preobilno plačilo." — Enako ga je tudi Jezus tolažil, ter mu berž ko ne tako le prigovarjal: Moj Oč<; nebeški mi je tebe v rednika odbral, in ti si ves poln ljubezni in gorečnosti spolnoval svoje dolžnosli do mene: zdaj pa se bliža lista ura, da ti bo vse poplačano; poglej gori v Debesa in oglej si ondi gori presrečno mesto, ktero ti je pripravil tisti, kteri ti je hotel podložen biti tukaj na zemlji. — V živo ginjen od tega prisrečnega prigovaijanja je holel morda s. Jožef še kaj odgovorili, pa ni mogel' nobene besede več cez jezik spraviti, in je le samo z očmi še na znanje dajal svojo ljubezen in hvaležnost do Jezusa in Marije; po tem pa je zalisnil svoje. oči, in jih sklenil mirno in pokojno ravno
kakor popotnik, kteri po trudopoini hoji celega dne zvečer prav zlahkoma zameži in sladko zaspi.
Sklep.
Ako hočemo tudi mi umreti, kakor je s. Jožef umeri, ako hočemo tudi mi imeti mirno in pokojno smert, kakor on moramo tudi živeli, kakor je živel s. Jožef, moramo kakor on tako tudi Jezusa in Marijo priserčno ljubiti, greha se varovati, vse naše dela in opravila Bogu darovali , križe in nadloge voljno prenašati: in potem bomo tudi mi, kakor s. Jožef, mirno in srečno v Gospodu zaspali. Amen.	A
' f
Pridiga za praznik oznanenja Marije Device.
(Pervi greh — in odrešenik; gov. L. F.)
„Po grehu euega človeka so vsi ljudje obsojeni; po pravičnosti Edinega smo pa odrešeni." Rim. 5, 18.
V vod.
Pri Rusih je navada, da velike razbojnike in vse, kteri kaj velikega zakrivijo, k smerli ne obsodijo. Pošljejo jih marveč v deželo, Sibirijo imenovano, ktera je lal;o žalostna in strašna, da bi marsikteremu bila ljubša smert, kakor življenje v tisti deželi. Lelo in den je zima in^mraz, sneg komej za nektere nedelje toliko skopni, da jim še hujši želje po lepi domači deželi obuja. Sonce sije, pa nima moči in ne greje. Kako daleč oko seže, ne zagleda zelene trave in žlahtnih rožic, ali sadnega drevja, sneg in led je čez in čez, le tu in tam kako borno drevesce iz snega moli. V tej žalostni strašni deželi in še v žalostnejši tovaršiji morajo živeti ti ljudje.
Zato tudi to deželo imenujejo deželo nesrečnih ali pregnanih. Ako je pa še kteri tako srečen, da se cesarska milost njega spomni in ga iz te dežele nafcaj pokliče, mu to ravno tako pride, kakor da bi ga kdo k hovemo življenju obudil. Kaj pa ta dežela nas zadene, ki nismo pod ruskim cesarjem ? Spomnite se tiste molitve, ktera se po litanijah Device Marije moli: „K Tebi vpijemo, zapuščeni Evini otroci; k Tebi zdi— hujemo žalostni in objokani v dolini solz." Zastopite tudi, česa
„as besede te molitve učijo? Ravno to, kar tudi velikokrat počutimo, da smo tudi mi v dolini solz, v deželi nesrečnih, Kakor uni v Sibiriji. Kako smo pa mi prišli ,v to deželo nesrečnih, v dolino solz? Zastran tega nas aposlelj Pavi podučuje z besedami, ktere sem vam v začetku povedal:^ „Po grehu enega človeka smo vsi obsojeni v to dolino solz in ta greh je greh pervih staršev ali poerbaui izvirni greh. Zatorej sem si dans namenil razlagati, kako se je paradiž v dolino solz premeni!, ali pa pokazal vam bom veseli stan pervih staršev pred grehom — in žalostni stan ljudi po storjenem grehu — in kdo nas je poerbanega greha rešil in paradiž nam spet odperl. Pripravite se!
R a z I a ga.
1. Mi smo v dolini solz! Kako smo prišli v to dolino solz? in kdo nas je rešil? To dvojne uprašanje hočem vam dans razložiti, zalo ker se danešnjemu prazniku nar več primerja. Marsikteri umi in si glavo beli, 'zakaj mu je toliko težav pripravljenih; zalo ker se ne spominja, da je v pluji deželi, v deželi nesrečnih. To nam razodeva marsiktere skrivnosti, ktere se drugači ne morejo zastopiti. Te pa, ki si lukej domači zdejo, bi rad opomnil, da so ure tukajšnega prebivanja kratko seštele in da si naj o pravem časa pripravijo ključe v paradiž nebeški. Kakšen je bil stan pervih staršev v paradižu? Srečen je bif, presrečen! Mirno in veselo jima tečejo dni v dopadenju božjem. Nebo jima je bilo vselej jasno, s skerbmi in z žalostjo se ni. nikoli oblačilo. Jo božji podobi stvarjen je bil človek kralj svela, in vse njemu podložno. Bog je ž njima se obhodil, ž njima govoril, njn učil, in ravno lasmilost in dopadanje božje je bila njnna nar veča sreča . in veselje. Vse je bilo v človeka čisto $t nedolžno. Glav« še ni bila polna prevzetnih misel, v sercu se niso se kuhale hudobne želje, serce še ni bilo spačeno, še ni bilo. ognjišče in gnjezdo nevošljivosti, binavščine in zvijačnosti.
Ni bilo v sercu jeze in sovraštva, plamen ljubezni je v sercu čisto gorel in milo ga ogrejal. Jezik še ni bil tako strupen in hndoben, tako obrekljiv in zapeljiv — oči še niso bile poželjive, besede ne pohujšljive, roke niso bile krivične
in hudobne. Boga &ta bila pokorna in božjo voljo dopolnovati, bilo je njuno veselje; zato pa tudi nobena sovražna moč do nju ni oblasti imela. Kača do nju ni imela strupa, divje zveri so bile pohlevne in pokorne. Truplo boleznim ni bilo pod-verženo, tudi smert njima bi ne bila mogla škodovati. Sehce je bilo čisto, um in pamet popolniši, tudi prosta volja je bila njima dana. Le eno prepoved je Bog jima dal, prepovedal jima je jesti od drevesa spoznanja. Alj ni bil v resnici srečen stan pervih staršev? Pa oh, tako ni za vselej ostalo, veseli paradiž se je v dolino solz premenil, paradiž, kraj sreče in veselja, se je zaperl, in dolina solz s širokimi vratmi se je odperla. Poterdila se je že narpred tedaj resnica: »Kdor nevarnost ljubi, v nevarnosti se pogubi." Kdor se na svojo moč preveč zanaša, mora s solzami svojo slabost spoznati. Kdor priliznjenim besedam veruje, si strup in smert v sterdi kupčuje.
Pervi človek se v skušnjavo poda, da se zapeljati, prepoved prelomi in greši, Bogu je nepokorert. Sedaj se jima nebo oblači in zatemni, tudi božje dopadenje nad njima več ni, pri kraji so srečni in lepi dnevi v paradižu, revni dnevi žalosti in bridkosti se začnejo za nju in ves človeški rod. Iz serca je begnila ljubezen, serd, sovraštvo in nevošljivost je prevzela nje mesto, brat brata umori, v glavo se je prevzetnost vsadila — otrok nad očeta roko povzdigne in mater preklinja, to je sad poerbanega greha. Serce je spačeno, volja je pohujšana in božji volji nasproti. Sonce ni več sijtlo sreŠ-nim, le nesrečnim je posijalo nesrečo. Delo ni več bilo veselje, postalo je težava, tudi zemlja ni več bila* tako rodovitna, I* ternje in Osat jima je nosila. Trnplo je "bilo boleznim podver-ženo, duša pa bridkostim. Tudi smert'tedaj svojo oblast in strah sprejela, kakor nas sv. apostelj uči: »Po grehu je prišla smert na svet, in vsi moramo umreti, ker smo vsi v pervem človeku grešili." Greh pervih staršev je tudi nam paradiž zaperl, in dolino solz odperl. Po poerbanem grehu smo prišli v ptujo deželo, v deželo nesrečnih. Sedaj bole zastopili besede molitve: »K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci." (Konec prihodnjič.)
I______ ______ — __ HH , .
Odgovorni irdaj. in vred, Andr. Einspieler.—Natisnil J.& F. Leon v Celovcu.