SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Z ÎTSSJSÎJ&nrST CMcego» m., pondeljek, 27. decembra (Dec. 27), 1926. WÉt -, 1. I a] i r> • 1 Uradollkl le «pravni»! I prostori ; . . " SSS7 g Laarudak Am j| IL Offlaa of rabUaetkaii tse? Soutk Uw*šak Aeâ t . i 0 TI- Predsednikov za upnik proti neodvisnosti Fillpinoev joator I vlekla korupcija w v urade » lastnino. _Jj Washington, D. C—-Predsednik Coolidge je poslal poročilo jrada za tujezemeko lastnino, ki p je izdelal vrhovni kontrolor IcCarl, kongresu. Poročilo je a-ižlo takoj na kritično rešeto. McCari je poročal, da je urad tujezemsko lastnino oddal ves metek v smislu zakona. Takoj je oglasil senator Borah iz dr-Mve Idaho in dejal da je kontrolor pozabil povedati, da je bila lastnina prodana po deset centov od dolarja in da ae je računih štelo le po deset centov mesto po dolarju. Ko je McCari predložil poro-iilo, je zadržal samo en ekshibit, ki je po zakonu prepovedan za objavo. Senator Curtis je dejal, da ae ta ekshibit ni priobčil, ker bi mogoče vplival na potek pravde, ki je zdaj pred eodišči. ■•Tatvina, graft in ekstrava-fgnce so životarile skozi osem »t v uradu za tujezemsko lastnino," je tožil Borah. "Ne dvomim," je rekel Borah, "da je bi-Jna milijone dolarjev ukradenih ali vzetih na nepostaven na-čin od onih, ki so imeli odgovornost za zaščito privatne lastnine." Borah je dalje Uvajal, da so bile vse žrtve prisiljene dati potrdilo, da je bila vsa njih lastnina vrnjens, kar je krilo aiabo gospodarstvo uprave. Izrekel je tojazen, daW**flWllB" T na. Kajti ti ljudj« se nahajajo položaju, da jim niti pomagati ne moremo, akotudi odkrijemo HBHHPMMI^IH Zakonska predloga za tujezemsko lastnino, ki je bila sprejeta v kongresni zbornici, je zda. ■senatu. Senator Borah je ta- ne stro-ogrskih državljanov, pridržana. Aacaptaaca for «attaj »t »padal rata al paaU«a la fMllea lit. KH al Od I. 1HT, aatkartaaš — Ja»« 11. l»ia u . i l.m Uuaarripuaa ttitt YnrU STEV.—NUMBER 302 Carmi je predložil obširno poročilo o Filipinskem otočju pred-aedniku.—Governer naj ima civilne svetovalce.—Združene države naj obdrže Filipinsko otočje. Waahiagton, D. C—Carmi Thompson priporoča v svojem poročilu na predsednika, da ae naj Filipincem ne podeli absolutna neodvisnost, ksr pomeni toliko, da si naj Združene države pridrie Filipinsko otočje, Poročilo priporoča neodvisno upravo za otočje, in otoka Min-ganao in Sulu naj se ne ločita od ostalega.otočja, kot je bilo priporočeno v kongresu. Ameriška kontrola nad Moroti naj se utrdi. Thompson pravi, da je legislatura skušala izvajati pravice, ki so podeljene governer ju, na drugi strani je pa sedanja uprava ustvarila mllitaristično atmos- fero. To dejstvo je povzročilo, da je bil governer obdan s krožkom oficirjev, ki imajo za sabo izvrstno vojaško preteklost, nimajo pa prakse o civilni vladi. Končno omenja, da naj civilna uprava nadomesti vojaško, ker so dolžnosti civilne uprave, ds razvije otočje gospodarsko. Thompson je prebil več mesecev na Filipinskem otočju kot Coolidgev osebni zastopnik, da preišče ondotne razmere. Nje govo poročilo priporoča nekak šno spravo z opozicijo. Filiplnako otočje je velike vrednosti za ameriške kapitall •te. Na njem upajo pridelati velike množine kavčuka, ki je izredne vrednosti v avtomobilski industriji. Dozdaj so angleški kapitalisti kontrolirali trg za kevčuk. Ameriški kapitalisti u-pajo, da imajo ugodao priliko, da se s pridelovanjem kavčuka na Filipinskem otočju osvobode svojih britskih konkurentov. JU M NAJBOLJE NASVETU Veliko etarik delavcev ni bilo pozvanih nasaj na delo.—Kadar bo pregled fciventarja dokončan, ae anasda t nlh še bolj pomnoži. Očak Davidova hiše Tešijo ga ženake, trdeč da so bile kot mladoletne članice Davi-> dove hiše izrabljene v nemoralne avAe. Benton Harbor, Mich.—Benjamin Purnella, očaka Hiše Davidove, so prinesli na nosilnici pred sodišče. Obtožen je, ds je mlada dekleta zlorabljal v ne-svrbe, kp jih je uvajal vero, ki jo Imajo stanovalci Hiše Davidove. Bilo je samo preliminarno zaslišanje na tiralico mrs. Bessie, ki obtožuje kralja dSvidovcev, da jo je kriminalno napadel leta 1921, ko je bila stara samo petnajst let. Purnell se je malo brigal za v senatu, senator noran je m»- purnell se je maio Drigai koj predlagal dva amendmenta. ^¿^je mrs. Woodsworthove, Prvi nmi* ' Kuomintang ne sprejeM brit-sksga programa za raacepltev Kitajske. DEČKU PRIZNANE 40,000 DOLARJEV ODÔKODNINE. __tm _ vouiev, /m V Chicago is ni bile priznsne U- ludaiski organltsrijg ko vkSka odškodnine za kg» -------^ ' bo Chicago, IB. —Porota, kateri je predsedoval aodnik Harry M Fi^eTT« priznala__ployaiusu Ketzeterju, staremu petnajst let, $40,000 odškodnine sa trajno pohabljen je deane roke. Povozil L je izvoiček Yellow Tazicab kompanije. To je najvišja odškodnina. ki je bila kdaj priznana v Chleagu sa trajno pohablje-nje enega uda NAKLAD ALlBČE ZA PREMOG ZGORELO. Pétrea v Atomi ji. Atene, 24. doc. — Hud potrea * < eraj obiakal albaneko obrež- * >s naredil veliko Škode. Pro-b,valci Drača po zbežali is m «t*. Waeklagtoai. Pa—-Pri premogovniku H.rhhill, ki je lsatnlas Medene Mining kompanije. jO zgorelo nakladal Išče sa premog Dre ato pet U dvajset rudarjev MUG ZA URUGIM ke—Star pregovor, da jalea nihče ne asara.__ Izpolnjuje nad atavkefcaai. Časopisje Ijujo napada novo vlado v Belg radu, ■■ BluvkwkHir je eeetavil Uaunovič In v kateri sU dva generala, Ljudstvo tudi nI «adovoljno a novim aunanjim ml- ^^sur pregovor, da Uda nistrom, ki je Nlnčlčev -durnm^. — Francija are-' ..... tuje Jugoelavlji» naj ae aprljaanl a aovjeUko Rusijo. ————— i i»,^!^ _Xvrdka Dun- Novi auP*' doe Textile Mllla, ki saposll v bormalnlh čaalh do pet sto de- zunanje politike Nlnčča. >«>aLUvkuJočiro| tekatllnlml deUvci. vluda ne bo dolgo šivata. Ju- u Um J# pr| UJ tvr(|J|i kon6ajm ^1 if p ,|stavka» ki Je trajale enajst me- kriso, ki bosek» reena. Tvrdlja isdeluje svilnato i ri , blago ca dašnlke In fino svilo sa Usnnovič, ki Je pnd ^»^ šanake obleke. Sporasum Je bil 4 organlslratlL j „ jlh Jde ^ ^^ k| w kaalleljako vbdo, je danes se- L, |K)dp|i|||t ^^ , unlJo. atavil «mv kablnet, k ¡^M^; i)elavcam ae prlsna pravica, da atrenkarako Uee. Vinko Ptrlč,i or|nmivlrAjo v organisacljl finančni m\n\mUr v prejšnji via- U|||ud T^Ktlle Workfn(| M. T1,^,Itlvno pogajanje, zaprta delavni. PariB. 25. dec. -/^. ca, aporl o katerih ae delavci in uradni krogi eo dali Jegoalavljl m -porMUinetlf nasvet, naj lile pomoči v ao-1..............^u*.« diktature. Bkatrsmni naciona-Ičnl elementi prihajajo na krmila, čaeopteje ijuto napada nov kabinet, kaUrege je orga-nfadral Usnnovič. ko nI mogel nihče dragi napeti. V novi vladi sta dve generala le Mir je ml-nlatrl, ki alao poalancl v parla* Uati avare ljudatvo, da ima vlada aačrt, potlanlU Jegeelevi-jo doli na atopnjo Rumualje, Grčije In ftpanlje ter Poljake, kjer generali diktirajo oatallm mlnlatrom. I Caeoplal so tudi raaočaranl, ker nova vlada ne bo Uvajala na široko razglašenega protiltall vjetakl Rualjl Italijo. Oboraiaaa amarlika hh tarvanoija v Mikaragvi Ameriški pomorščaki > prlataalščna msata In ŠIU liberalne vetaše. Ill raaoro- Waahlngton, D. Ch 25. dec. — Državni department Ja danea neznan 11, da so četa s ameriških bojnih ladij okupirale v četrtek pristaniščno mesto Puerto Caberas v Nlkaragvl, v katerem bil KHniftki revotaiionarM mL — I^P^mS&r «I »sdH vataške l^r^e Ml'tRÉiÉlfe mtfttiatt vlade. Admiral Utlmer, sme-" r ' w riški poveljnik. Je ukasal vsU- Haakov, KiUjaka. 24. dec. --Krajevni zaatopnlki ljudske strsnke (kuomlntang) so Imeli včersj generalno konferenco v Hankovu, na kateri so pretre. ssll načrt Velike Britanije glede delitve carinskih dohodkov med Cangtaollnom na aeveru In kuo-mlntangako vlado na jugu. kar bi značllo prUnanje dveh kitajskih režimov« Zaatopnlki so bili skoro aoglasno proti temu. 8un Fo, sin dr. Bunjsteena, prvega predsednika kltajaka republike in ustanovitelja ljudske stranke, Je dejal, da je velika zmota za Kitajce mUlitl na kakšno prijateljstvo z Angleži. Velika Britanija Je vedno Izigravala kitajske stranke drugo prot drugi; danes izigravs mandtur-skega diktatorja Can*taollna proti kuomlntangu. Nadalje je rekel, da ao Angleži IzvršUl naj več zločinov nad Kitajci, valed tega Jim ne smejo Kitajci niti malo zaupati. Kitajsko ljudstvo mora danes pretrgati vas trgov-ake zveze s Angini. Kltajaka ljudska stranka J« "klenlla zvezo z revoluclJonarnIml Indijci, In Itadar pride signal, ae dvigne Indije Ui otrese britakega goapod-stva. Kúomlatang ne ama - m\-.11 u na mir a Cangtaollnom. angleškim in Japonskim saveea kom. Vojna se mora nadaljevati, škemu predsedniku Sacaau, da mora Ukoj Izprazniti mesto In oddati orošje. Podrobnosti nI ao navedene. , <«. Managua. Nikaragva, 26, dec — Ameriški pomorščaki so sa-sedli glavno mesto nlkaragvišklh rebelov, Puerto Cabesaa, Po odredbi ameriškega r^valjnlka Latimerja Je Puerto Cabesaa zdaj "nevtralna cona", in elcar tolikem obaegu kolikor nesejo ameriške puške. Liberalni vsta-škl predšednik dr. Juan B. Haca-sa mora oddati oroije In oditi s svojimi četami Is nevtralne eo- Waahlngton, D. C« 26. deo. — Senator Borah Ja danea Isjavll, da bo jutri zahteval pojasnila od državnega depertmenta, sskaj I so Združene države začele oboroženo Intervencijo v Nlkaragvl. Waeklagton, D. C. — Pomorščaki s krlžarke "RocheaUr" so J v petek iskrcsll na suho v Rio Grande na obrežju Nikara-gve, kjer ao ae pojavile čete robe I na Becaeove vlade. Na drugam meatu, v Puerto Cabesasu, je amerlkša morska pehote šla ns suho. Kakor Izgleda, so ameriški pomorščaki pripravljeni na boj t rebell. VsMka ielezaiika » v • • — —p- - —' — — se poravnajo s razsodiščem, proti nobonemu atavkarju se ne ame poatopstl zaradi tega, ker Je bil na stavki. Kadar ss naje-majo delavci, imajo stavkarJI prednost. ^ Med atavkarjl vlatfa veeeljs, Mart Ga — V četrtek!kaJu Ppv«k»,»t v sgodovlni tu-ifftiSilu maSSSa ¡ajilje tekatllno induatrljs jim «vsjer sU I^P*1» j7 pr,iniins pravic, do organiza-vlaka Rogal H* UM * ^ Takstiinl delavci so prepri- vosi is Chlcags v Mismi, |„ Pea- L^, ^ |h n|t0 b||# ^ ca de Leon v In U aporasuml pomenijo, Po prvem poročilu Js okrog M dt ^^ kwpko orirantsa0ijo oaeb mrtvih In mnogo ranjenih. |y tek-tfln, industriji. Vlaka sta bila natlačsn* s potni kl, ki so se vrnčsll domov is Floride sa prasnlke. v tekstilni Industriji. Z Izravnavo stavke pri tvrdki Dundee Tagtile Mills se Je pob-vlsa alevkarjev vrnila ne delo, Še ne pomeni, da Je stavke M. Okrog šest tiso« dfteV» je le na stavbi. Stavka je še pri tvrdkah Forat-Huffmenn, .Oera, New Jereey Worsted Bpln-„ " . -u«, nlng In United Djre Works. — ^e botwni T# smsga, ki so bile IzvoJeva-dan je di^al tornado iflMdfee K doidj|j „ mHUva1# velike plohe daš Je so pov*ročUs povod- |rtyf N(ikj|j ^^ w Jik ^ „ji v TenneaseeJu In Mlssls^lp- Qmr0|j|i |M)|ldJi( Jf ^ v Jtč|( k#r plju, fti iri osebe so «jjj^^ obleetl sahtevajo Uko visoko po-krog tisoč ljudi Je Isgubllo do-^ V| urffimlMcljA uks-« movs In njeterlJalna škoda »na- ulnJh nf mor# prtikr.? . ^ —m t»" \Mi obrgmbn| Mkl||d n te da- . lavce Ja Šiva potreba. Ako da-POMORftCAKI v A KUJ RJO _ V|uvHtvo ne bo prl«pevalo v njih at|yj ||Haa| Dtujvnt vvem Btlrje mrtvi v južnih drftavak. Atienta, C ji Je divjal 'OMOKntASI »* lavaivu nr uv fiwtmymwmv * "ym TUJKZKMBTVU LR AMRRI- obrambo, tedaj se lahko sgodl, AKK BIZNlftKE INTERESE, da postansjo žrtve polkljskege ■ omrešenjs. lela je zgorela, nlao pe doki sa —- olje Oll Standard kompanije. hUHAAKI ZAKON SR NR DA __KNPOHHIKATI. PRAVI SRRIP. SestUs, Weeb. 7 Matodl- . .TTT*_____ámi „ stovaki škof Edgar Blake Ja i1^'^JJ!,"0 Jal na shodu cerkvene organiza- ert, Ima laiaatne isaiaanje. d je. ds ameriški pomorščaki ——-- varujejo v tujssemstvu le blznl- Cklceg^lksškl šerif Hoff-flíe~UlSaae> man, ki danea pods osUvko, je v Ko je blls Smlrna v Mali Asi- petek lijavll, da oflcljelna ko-il v plamenu, ao šoU Y. M. C. A. ruprlja in nezmožnost v Javnih p«»trebovale varatvo, Je dejal uradih izhaja več j Idel Is Volste-škof Izkrcali so se pomorščaki, adovega prohiblčnega zakona, ampak ti so bil! poslani v dok | katerega nI mogoče enforslratl. Ustava določa, da morajo oi bornlkl organizacije podaU t-skano poročilo, na katerem mora biti razvidno, koliko glasov Je kom VOjnjl M m««« ----------- vaška lokalna rudarska organi- M pada Cangtaolln ln ne -----------u ^r«-1prld<î Vinjena KiUjaka. zacija oddala za enega ali dru gega kandidata. Uatava dalje določa, da mora biti to poročilo noalano vaem Ujnlkom lokalnih organizacij do d^tega januar-ja prihodnjega leU. Ta točke so bile sprejete v uatavo, da se Ram kralja ao povišali glašen izvoljenim za preda«dni-kM. ni bilo takega poročila. Ako zdaj ne bo takega poročila, todaj mnogi prerokujejo vihy na koa-vencijl rudarake organizacije. Dunaj, 24. dec. — Rumunakl kralj, velik siromak, ki že dva umira. Je imel v amerl PROniMPERUALISTIČNI t HIIOD V SEATTI,U. —•» • Mi, warn.n* šnjem delav.kem učlllšču ae Je obdržaval velik protiimperijall-stlčnl shod, na kaUrem so bile ain*ejete resolucije proti InUr-vencljl v Mehiki, ze nehajaj© «Mamo nikov je pr^lplaala novo pogod- otroci ^«J^ •".JJ £,r dvajaetlmi podjetniki v tu- med s* «¡rok ^mnajst otrok ksjšnjem mestu. ^ I«» vrnilo škatljlc. -(.y»- » . PROS OSVETZ ILpyiNMi lAiODW FOfOtW JlPliUll MUCIN A SLOVKWHKBIN AEOPW1 fOPPOBW» MWSM OTB H (Jm ^MfT Vt fcttlWl. MWX — 1 Willi Maroénina: ¿adía)«»« dri-v^nz*« Chicago) ff.00 »^fj® »al UU tai ft j* K» tri bum; Chica«» tai Ciaaro ff JO m lala. ffJf sa pel lata. fi J» sa tri ai»» »ra ta aa inotematra ff M. »m m—m il i w"—-----------—n i m «mmhmm Haalav sa vaa, kar Im sdk s ii "PBOSVETA" W7-M Sa. LawaSaJa Al ^THE ENLIGHTENMENT^ Orgaa af tSa 81»?»o» Natl—il "- OtMi by tka Bit—a Matfcaal rata» aa __________Stata» (aseapt Chicago) aaë paar; Chicago ff JO. aad foraiga coaatrlss fMO aar yesg. Datap v aklapaja a. pr. (Nor. tO. lfSf) poUg vaiaga ^ m iaataa faavaai paUkJs âj ^aa| vaaijssaatavl Mat^ , „ .... KAM SO SLE MILUABDE? Odkar se je rimskemu papežu vzela posvetna oblast, beračijo v vseh cerkvah in farab za ubogega vatikanskega jetnika v Rimu, ki baje leži na slami, uživa kruh in pije vodo. "Daj, daj, daj," se glasi monotona pesem po cerkvah in farovžih, "za ubogega jetnika v Rinlu, pa boš deležen njegovega blagoslova in odpustkov." In verniki so dajali in še dajejo po centih, groiih, deseticah, četrta-kih, dolarjih in stotakih, tisočakih itd. Tako ni prišlo skupaj šestdeset tisoč dolarjev, sto tisoč ali en milijon, ampak skupaj so prišle milijarde. Kajti ta Petrov vinar se ne pobira le med ameriškimi Slovenci, ampak med vsemi pripadniki rimske vere, pa naj bodo bele, črne, rujave, ali rumene polti, ali pa naj govore slovenski, kitajski ali pa turški jezik. • Pravljica o ubogem jetniku nese, ki ne leži na slami in ne uživa suhega kruha in ne pije samo čiste vode, ampak ki prebiva v Vatikanu v sijajno in ugodno opremljenih 8oba(, za katerega najet kuhar kuha najbolj okusne jedi in ki si vzdržuje posebno telesno stražo, oboroženo staromodno s sulicami, da je bolj podoben prešernemu posvetnemu kralju, kot pa onemu, ki ni vedel, kam bi polotil svojo trudno glavo, in katerega namestnik se na-rivlje. Nabrali so milijarde in jih poslali v Rim! Kaj so storili s temi milijardami, zakaj so jih porabili? AU so z njimi gradili sirotišnice, zavetišča za sfere in obnemogle delavce, ali so jih porabili za osvoboditev delavstva iz kapitaliatične mezdne sužnosti, ali so mogoče te milijarde dali za osvoboditev malih in šibkih narodov izpod imperialističnega jarma? Ali so mogoče kdaj samo en cent potrošili za osvoboditev Slovencev izpod Musaolinijeve diktature? Nič od tega se ni zgodilo! Ubo-- gi jetnik v Rimu—papež je celo blagoslovil italijansko armado, da pridejo primorski Slovenci toliko preje pod Italijo. Kajti ubogi jetnik ni povzdignil nikdar svojega ' glasu, da bi bila velika krivica za Slovence, ako primorski Slovenci ostanejo odcepljeni od svojih bratov v Jugoslaviji Ubogi jetnik v Rimu je dobro sklepal zase in za Lahe ala Mussolini. Če se Slovenci pocepijo in se skoraj polovica njih poitalijanči, bo ubito slovensko delavsko časopisje in uničena bo podučna literatura, kajti Mussoliniji bodo skrbeli, da delavsko časopisje in dobra slovenska literatura ne prideta iz Jugoslavije in Amerike med primorske Slovence. Del teh milijard, ki so jih fajmoštri nabrali po farah, ker so pripovedovali povest o ubogem jetniku v Rimu, je šel za podjarmljenje slovenskega ljudstva v Primorjji. Ampak še večji del teh milijard je šel za podjarmljenje delovnega ljudstva po vsem svetu, torej tudi v Italiji. Medtem, ko fašisti v Italiji pretepajo nekatere duhovne, ki so z italijanskim delovnim ljudstvom in so za odpravo Mussolinijeve diktature, "ubogi" jetnik v Rimu molči kot grob, kvečjem se smeje podrejenim duhovnikom, ki jih pretepajo fašisti, ker so prestopili na stran italijanskega delavnega ljudstva, medtem ko mu prav gladko teče jezik, da bi mehiški delavci in peonl zopet pri-Ali i m KI «TTkTaturo krive palico mehiških škofov. Milijarde, ki so bile nabrane s pomočjo povesti o "ubogem vatikanskem jetniku," ki leži na slami, je črni kruh in pije vodo, niso šle za to, da se jetniku kupi postelja in tečna jed, kajti U ujetnik, za katerega se nabirajo milijardo, ni ubogi jetnik, ampak je cerkven mogotec, ki ukazuje s svojim svetom milijonom duhovnom in si Jaati oblast nad posvetno vlado, in nabiranl milijarde se trošijo za poneumnevanje in zasuinjenje delovnega ljudstva. Do danes ni bil o prispevkih za "ubogega vatikanskega jetnika" položen noben račun, ki bi povedal, koliko se je nabralo v celoti in pri vseh narodih, in bi detajlirano izkazal, v kakšne namene se je porabil nabrani denar. Ca* jc, da "uboKi vatikanski jetnik" položi .javen in de-tajliran račun o prejemkih in izdatkih in U račun ponatisnejo vsi klerikalni liati, slovenski tudi, da bo javnost po širnem svetu vedela, koliko denarja se je nabralo in kam je šel denar. Javnost ima pravico vprašati po raču* Dih, ako se vedno razlega pesem "daj, daj, daj za ubogega vatikanskega jetnika," nikdar pa javnost ne vidi računov o nabranih prispevkih in trošldh nabranega denarja, ki mora segati že v milijarde dolarjev. Čaa je torej, da se o nabranih milijardah za "ubogega vatikanskega jetnika" položi detajlirani račun! SLIKE B lASELBIN K prireditvi 'Mihraakee, Wia^-Prošla prireditev slovenskega doma dne 19. doc. in pa dolžnost mi dajeta povod, da «e zopet ogtaaim. Popoldanaka udeležba je bila majhna. Poleg gotovih znanih obrazov, ki jih vidimo na vaald prireditvi, ao bili tudi udeleženi skupni ¿lani, društva "Brato-Ijub" It. 284 S. N. P. J. in ie v večjem številu vrlo, podporno druitvo "Lilija", ki je vedno na mestu, kadarkoli gre za skupne intereae Slovencev. Do osmih zvečer pa ao se pri družili tem ie mnogi drugi, teko da je bilo število udeležencev te prireditve za razmefe, v katerih so nshsjsmo in v pogled, različnih naziranj glede slovenskega doma, lahko rečem, po» voljna. Program je vseboval govdT naAega mestnega župsaa Hoana, in petje "Jtapreja", "Danice" in novega ženskega pevskega zbora "Planinska roža", katere so vse članice društva Napredne Slovenke, ter igro "Vedež". Program je bil kratek, a vseskozi dobro izvršen, kakor tudi dobro zasledovan. Točno ob osmih se je pojavil v dvorani župan Daniel Hoan, katerega so navzoči pozdravili s krepkim ploskanjem. Kmalu na to je podpredsednik Joe Vidmar otvoril program in predstavil župana kot govornika večera. Zopet je zadonelo v dvorani ploekanje ki je povedalo, kako je cenjen in dobrodošel med nami. Ves njegov govor je bil zmeren, na mestu in tako primeren sedanjosti, da muje moral vsakdo pritrditi, kar je tudi pričal aplavz po končanem govoru. Pridobil si je fe- jeno igro "Vedež". Končno ne smem pozabiti tudi ženske, katere ao se tako pridno sukale za točilno mizo in pri prigrizku. Z eno besedo: Hvala vsem, ki so na ta ali oni način kaj pripomogli pri prireditvi. Največje priznanje in zahvala pa gre udeležencem zato, ker so se tako dostojno in mirno obnar šali za časa programa. V resnici izgleda, da smo se nekaj naučili. Le tako naprej! Zadovoljive božične in novoletne praznike želim vsem Čitate-ljem teh vrstic. Za Slovenski dom — J. Ma-tefc, tajnika K tukajšnjem samomoru. Terrs Ifaate, Indiana. — Da se med Jugoslovani ie sedaj dobijo avstrij^kanti, je tu dober dokaz: Tu se je obesil Mike Zi-dek dne 17. decembra. Tukajšnji listi so poročali takole: "A poorly written letter penned in mixed English and Austrian is all the coannunicatkm that Mike Zidek, 34, 1929 P. Street, who committed suicide Friday by hanging himself in a shed at the rear of his home left to his three children." S svinčnikom je zapisal par besed, zakaj gre v smrt in proei otroke, naj pišejo stari lftsteri v stari kraj na naslov; T. P., Lynk, Jugoslavia. Kakor vidite, je tudi ta govoril in pisal avstrijsko. Ali pa tisti, ki je to naznanil. Samomorilec je bil Poljak. — Pr. 2a- , Nafta Notarjem. Iz Ksesses — (Malo odgovora na progresivni blok). — Progresivni blok, Id razglaša, da ae bojuje za demokracijo in načela v naši jednoti, smatra akcijo _ glavnega odbora ko* očito krše- koj srca navzočih. Povdarjal nj# katera jamčijo pre- je vrednost in pomen dela, ki ga izvršujejo bratake podporne on' ganizacije vseh narodnosti kakšna je njih naloga in kako bla-žilno vpliva njih delo na trpeče človeštvo. Te organizacije so poklicane, da izpodbijajo sovraštvo in zavist ter mnogo drugih nečednih in škodljivih človeških strasti, ld so se posebno ukore-nlle izza časa zadnje svetovne vojne med vsemi narodi. Bratske organizacije otirajo solzo zapuščenim, pomagajo ubogim in razširjajo duh enakosti, bratstva in sloftnosti. Omenil je med drugim tudi, kako malenkostni so tisti ljudje, ki se pol-noma udajo strasti in pohlepnosti po denarju; nikjer niso priljubljeni, ne v družini ne v javnosti, nimajo nobenega odkritega veselja, niso nikdar srečni in ne zadovoljni. Odurni In surovi so napram vsakomur, posebno napram tistim, ld iščejo v svoji revščini od njih pomoči. Denar jim je vse in v borbi za istega pozabijo na vae drugo ter vidijo povsod samo sebe in svoje bogastvo. * Zaradi slovenskega doma je postavil par primer o drugih na-rodnosti, kako so oni polagoma delati In kako prišli do sVojih stavb, kjer se zbirajo, vesele in izobražujejo. Rekel je: "Tudi vi Imate precejšnje število podpornih bratskih organizacij, tudi vi imate prflotnost, da pridete* do tega."Povdarjal f* j* tudi, da to delo ni lahko, da je treba mnogo zatajevanja, mnogo dela ln mnogo žrtev, prodno so kaj takega dovrši. Poživljal je društva, da delujejo složno skupaj, da bomo nekoč tudi mi lastovali avoj doni. Za svoje besede je žel viharno odobravanje., Da bi le tudi kaj zalegle, da bi v bodoče s večjo vnemo ln večjo prijaznostjo so oprijeli ideje za alovenaki dom. O vseh drugih točkah, ki ao bile na programu, prepustim sodbo drugim. Jas čutim samo dolžnost, da se v imena organizacije «lo venskega doma Is aroa zahvalim predvsem "Napreju", * Danki" In "Planinski roži", za njih sodelovanje t milo slovensko pesmijo, d r a mak emu odaeku društva "Lilija** pa Za vprlzor- vico vsemu članstvu jednote do svobodomiselnega in političnega mišljenja. Odgovor je: Zakaj jih ne obtožite, ako imate dokaze? Opozarjate nas na nevarnost, 4a jih bo še več izključenih is jednote. To ai nič več kot prav, saj mi ne maramo takih članov, ki so nam aamo v škodo, a ne v korist Mi ne maramo nobenega diktatorštva od zunaj. Ako bi si ne znali gospodariti sami, bi ne bila jednota tako daleč narasla, kakor je. Blok torej ne služi sam ln ga tudi ae maramo, ker to je kakor banka brez čar-terja in brez pameti. Zgražate se nad, "socialpatriotsko" maši no, da se oni strogo pripravljajo izključiti vse člane jednote, kateri se ne strinjajo a socialisti. Tukaj jo zopet eden "bunk." Meni nI še nikdo rekel, da moram biti to aH ono, ker znam aam, da lahko pripadam k te j ali oni stranki; dokler se ravnam po pravilih S. N. P. J., me ne morejo izključiti. ' Od njih pa se zmerom sliši nekako diktator-stvo. Naši gi. odborniki se morajo ravnotako ravnati po pravilih, kakor mi člani. Ako naši glavni odborniki pripadajo tej ali oni stranki, ne briga to bloka. Vsaka organizacija ima svoja pravila, najafbo unija aH katera hoče. Ako nisi zvest član, kamor •padaš, te povsod izključijo. Blok tudi pretaka krokodilove solze ln nas opozarja na nekako nevarnost aH šife jfrMij V nevarnosti kakor člani 8. N. P. J. Lahko se mu še pripeti, da ga popeljejo nasaj, odkoder je prišel. Pravijo: Enakoprovnoet za vse! Saj je, ako se kateremu članu godi krivica, ae lahko pritoži na društvo aH jednoto. Bojujejo se proti razdiralni politiki socialističnih voditeljev, da se naj nikar ne pustimo izzvati. Mi se ne pustimo izzvati, poeebno blokarjem ne. Bojujte se za e-notnost, demokracijo in evobodo! To mi že davno vemo in nam ni treba njih N poslušati. Blokarji spadajo med tiste dogmaUke. ki pravijo, da je bog ustvaril aa-gel je vse po eni podobi in po« tem so se eni vsdignfli in so hoteli biti več kot drugI. To ao tudi oni. ki zahtevajo, da mora W-U vse samo po njih ukazu. iz Mib fatina Prod par dnevi je prinesel Journal dea Débate" članek pod naslovom: "V aimplonakem eks-preau," ki bolj kot marsikaj «drugega karakterizira razmerje italijanskega prebivalstva do fašizma. Zato ga prevajamo v sledečem: Na švicarskem kolodvoru v Domodossoli se ie ustavil sim-plonski ekspres. Častnik je takoj vstopil v vlak: prvovrstno eleganten, suknjič najboljšega kroja, široke hlače, spominjajoče na Knickerbocker .. . Ze je menjal par besed z vodjo vlaka, koraka z enega konca do drugega v vagonakem hodniku, pregledujoč s prijaznimi, toda izpraševalnimi pogledi kupeje in izgine naposled < v vagonsko restavracijo, kjer se prične okrepčavati z največjim apetitom od svojega truda polnega poala. Moj sosed se je priklonil pred njim vsak pot, kadar je šel mimo po hodniku in se nasmehnil nalahko. Govoril sem že z njim ob odhodu iz Pariza. Pripovedoval mi je, da je induatrijec iz Milana ter da se vrača v svoje mesto. Zdelo se mi je, da je v skrtfeh radi stanja trgovine v I-taliji; ni prikrival, da je bUo visoko atanje lire v razmerju s frankom osobito neugodno za trgovce in industrijce in da je o-viralo trgovske operacije. Ali bil sem diskreten in mu nisem postavljal drugih vprašanj. Vpričo njegovega nasmihanja sem si ipak dovolil vprašati ga po tihem: "Ali je ta-Je oficir, ld je šel pravkar mimo, zares oficir, dra-ki gospod?" Pogledal je na 'desno in na levo in odgovoril, ko je bil hodnik popolnoma prazen. "Ne," je dejal polglasno, "to je nekdanji armadni oficir, toda sedaj je častnik fašistične milice. Brez dvoma je poslan, da se prepriča, če more sfcnplonski ekspres na svojem potu skozi i-talijo na potnike napraviti vtis moči, sigurnosti in veličine." "Ali končno," sem mu dejal, "bodiva odkrita: kaj ima posla v tem-le vlaku?" "Prav nikakega posla nima, mi je odvrnil sopotnik, ko se je Še enkrat prepričal, da ga ne more nihče slišati. Stane pač veliko denarja, ali to nič ne škodi. Ali bolje je, da ta elegantni gospod postopa* po vlaku, nego po ulicah in dela škandale. Glejte, gospod, še zdaj mi gre mrzlo po hrbtu, če se spomnim na dobo preden se je Mussolini polastil oblasti ; vi ne veste in si ne morete predstavljati, kaj emo trpeli takrat mi industrije!. Treba se je bilo pokoriti poveljem nekega komiteja — ni se sicer imenoval so-vjet, aH bilo je nekaj povsem sličnega — nekega komiteja, sestoječega iz par delavcev, ld so nam diktirali, kaj je treba storiti. Seveda je Šlo vedno za to, plačati mnogo delavcem in jim dati manj dela. Skoda, ki so nam jo povzročali naši gospodje, je bila ogromna in po tem potu bi se moje premoženje v enem letu končalo. To stanje je trajalo tri mesece - tri mesece, tekom katerih nisem imel ene noči mirnega spanja; vsako jutro se sprašujoč v strahu, kaj postane is moje domovine. Prepričate ae lahko pri podjetju Michelin v Franciji, Id je imelo filijalo v Turinu in ta bi vam mogla potrditi točnost mojih navedb; tudi ta je imela nad seboj delavski komitej. Država je aaprla .o«:, pa države sploh ni bilo več, marveč kvečjem ie par plašnih politikov." "O vlakih ni govoriti; vstopili ste lahko kadar ste mogU in izstopili prav tako, koder ste mogli. Na vsaki postaji ja bflo treba isatopiti, dati deset lir vla-kovodji, ako ste hoteli, da vam niso pokradli prtljage. Sporni-ajete se. da ie ai delal oni čaa, ko ivicarskf zavarovalnice niso marale sprejemati zavarovanja u prtljago v Italiji. Tatvine v vlakih so bile popolnoma nizirane in akoro legalne." PONDELJEK, 27. DECEMBRA Apeliram na dobre člane 8. N P. J, da ne rman—njo škodljivcev in akebov. Vi skupaj želim veael Brataki pozdrav! — oraea, predsednik društva It 408. "Vzpričo tega boste razumeli, da amo hvaležni Mussolini ju, da je, seveda s sltraji** brutalnostjo, uvedel zopet red. Toda, "razume se, vsakdo al Cincinnatus. Malo je ljudi na svetu, ld so se zopet vrnili k plugu aH k svojemu prvotnemu poeHi, ako so si pridobili zaslugo, da so rešili domovino. Mussolini je Človek, ni botf.~Sedaj se ookori temnim silam stranke, ki ga vodi in ne vem, do katero mere vodi on stranko. Italija je mirna, dragi gospod." "Verjamem," sem odgovoril, "in zato se čudim, ko vidim sodeč po čaeopisju, silovito proti-francosko gonjo v Italiji. Precej sem že potoval po-vaši-deže-li in spominjam se, da sem prisostvoval premi jeri "Nerona" v Milanu. Prostori, ki so imeli blazne cene, so bili vsi razprodani in nisem mogel več dobiti drugega kot sklopni sedež, Italijan, ki je sedel zraven mene v svojem naslanjaču, mi je hotel na vsak način odstopiti svoj prostor, rekoč: "Vi ste Francoz, vi ste nsš gost Vi morate videti boljše nego jas". In prepustil mi je svoj aedel, ki je veljal 6000 lir. Ce je imel človek priliko srečati tako postrežljive-ga gospoda, ne moro verjeti demonstracijam, o katerih se piše." "Imate prav gospod, te demonstracije so umetne; so dek) peščice obsedencev, ki poskušajo prepričati svet, da predstav ljajo vso stranko. 4 Tako so incidente v Benetkah, v Trstu, Ventimigliji provocirali isti ljudje, ki izvajajo mobilizacijo nasilja." "V tej stranki je, glejte, nekaj nemirnih elementov, ljudi, ki so sedaj fašisti, ki pa so bili poprej begvedikaj." - Spomnil sem se besed nekega portirja v hotelu v Napol ju, kateremu sem izrazil skrb, da bi mi mogli ukrasti prtljago. "Nič se ne bojte, gospod, poprej je bilo obilo tatov, ali sedaj so vsi fašisti." Povedal sem to svojemu sopotniku, Id se je nasmehnil in nI nič odgovoril. Dospeli smo v Milan in odtlej se js delal, kakor da me ne pozna." proračun dunajske OBČINE. Največja socialistična občina je Dunaj. Omenili smo že ponovno, da so obrnjene oči socialistov celega sveta danes na upravo dunajske občine, ki tvori posrečen eksperiment onega po čemur se naj socialistična občina razlikuje od kapitalistične. Toda ne samo socialisti ampak tudi lcapitalisti gledajo strahom, kako se teorija spreminja v prakso. Kljub najneugodnejšim razmeram, ki jih je vstvarila kapitalistična petletna vojna, se jedunajakim aodru-gom posrečilo v kratki dobi par let, Dunaj sanirati zlasti na socialnem polju. Prod kratkim je bil objavljen dunajaki proračun za prihodnje leto, ki je zopet nov dokaz silnega razvoja kljub velikanski gospodarski krizi. Proračun izkazuje kolosalno vsoto na potrebščini 481,565.270 šilingov, ter kritje 414,188.860 do-hodkov. Primanjkljaj: 67 milijonov šilingov se pokrije iz blagajniških ostankov. Redna potrebščina znaša okoli 278 milijonov in za investicije je namenjeno skoraj toliko, t j. 208 milijonov šilingov in od te vsote zopet za zgradbo stanovanj: 118 milijonov ali 944 milijonov dinarjev, a čemur bode v bodočem letu zopet zgrajenih okroglo 10.000 novih stanovanj. Z o-stankom se bode zgradilo mnogo novih kopališč, otroških vrtcev, Javnih parkov, okrevališč ia mnogo drugih naprav katerih tukaj radi premajhnega prostora ni mogoče navajati. Take se utrjuje mogočna rdela trdnjava, katere ne more več noben sovražnik premagati, ker stranka, kateri eolnee ne zahaja, pridobiva od dne de dae več zaupanja kljub brcanju sicer ie silno močnega kapitala. Sodrug Broitner, Id vodi finančne posle mestne občine je ob enem aflno ia aovražena osebnost. Njega ee napada ia roti ter ob proei, da naj sa božjo vo- žamomet !>*•» je v otroku. Največji in najboljši j človekovega razvoja iz \ form življenja je doma vi hiši in vsak dan pred tvoj očmi: otrok, ako ga imail jatelj. Vaak normalen o™ predstavlja v svojem hitrem? dividualnem razvoju vse ¿1 skupnega razvoja , človeške, rodu. Vaak človek ponavljajT *>vino vse dosedanje evoluS človeštva in življenja, sploh Stopnje telesnega razvoja a ponavljajo pred rojstvom, it« nje mentalnega pa po rojitvu 4 15. leta. Skoda, ker ne mor* videti otrokovega razvoja 2 dne do dne skozi vseh devet n» aecev pred rojstvom. Vsak * trok je v začetku ena ?ama sta. niča. Tako je bilo vse življenji v začetku enostanično. V p« tednih se stanica razmnoži v k», pico stanic v obliki čaftice. T» Je stopnja čašičarjev, ki žive M danea v vodi Zaplodek nit« prehaja iz stadija v stadij vaek glavnih vrst živalstva: črv, ribj plazilec in sesalec. Med ¿esti« in sedmim mesecom je dete p» raščeno z dolgo dlako in na kos. cu hrbtenice ima palec dolg repi Končno pride zaplodek na d« kot ¿lovek. Razvoj oblike je do, končan. Z rojstvom se pa začne razv mentalnega življenja. Vlak vek se rodi divjak, čigar pai volja, spomin in zarot je ničli. Sami, goli živAki m ni ga so. Polagoma prihaj te lastnosti druga za drugo, zadnje pa pride razum: doli <}a je človek razvil to sposobr šele po dolgi dobi svojega staakf na zemlji. Kdor noče videt* teh dokazuj je nalašč slep — in zanj ni pomoči. i „a a a U Kam spadamo? Ameriški Slovenci, ki imo a naselili tukaj, nismo tič ne mil Nismo več Slovenci in nismo i Amerikanci. Na zunaj smo kaj eni z ameriškim dimom,! znotraj pa smo po večini^ še japotniki na Brezje, UM goro, k Trem faram in na želj. Govorimo angleško ilo\ ščino in slovensko angleščini Edina tolažba nam je, da bomo kmalu šli . . . . » a • 1 "Bratstvo" v Penni. Cenjeni Zarkomet! Poivdj sem na zapadno Penno, kj« Plttsburgh Coal Co. obrat«* premogovnike na open shop. " teh rovih delajo sami brstji: katoliški bratje, baptistovski brstje, protestantski brstje, progresivni bratje, bratje svobode, črni bratje, beli bratje, bivši unijski brstje, pohlevni bratje, vseh ver bratje, nemisleči bratje! Posili brst. a a • Rešitve ae bo! Dragi žarkom et! Rad bi vi-del, da mi kdo reši vpraisn* radi katerega mi je pred mnogimi loti katehet v šoli zmrzla ušeaa. Do dane« mi * še nihče dal odgovora. Vprs*j nje je sledeče: Ako je Bog duh «n Ima nm ter .volio- ^ pa he, kje ima um in voljo? -Kokošar iz Kalifornije. a a o Dirtcheap! Najbolj poceni pod solncesi * tista sreča, ki jo ljudje ponu)* Jo drugim sa novo leto. K. T. Ijo davke zniža, pe naj H aojilo najame. Todaonje t^ kot skala la se smeje stom ugoditi, tedaj ne b. ^ smisla, zakaj smov se mestno občino. Občin^^ Sane so po večini »red<*ot~ k lukeua in fo progr^vne^ « uradnik plača a. ^ sečno celih 90 grošev. 56.000 šilingov. Neka t»n PQNDELJEK» 27. v hišah, kjer so bili nastanjeni otroci, ker niso bila ta stanovanja zadostno greta in ker so bila jat In kaj hoče imeti od mene "Tu imal moj blagoalov, v njegovem "kulturnem" pozi- 1* več ti ns morem dati. takih slučajih dobi državno pomoč in nagrado; edina zapreka ml dal In že trt lota se ljubiva, « - tri leta, odo. In voe najine želje ™n® ktkor naj ostanejo le sanjo? Vsi slad- IJubl ki večeri naj sbežo v noč ln naj bo J nego tebql • m • . mi m Al. 11 "Ta nI na. I" stavi jati, da imajo v svojih lo- odseka pevskega zbora 'Zarja', kalnih municipalnih in občinskih propast Troletarca' In dnsvnlks odborih eno tretjino žens. In 'ProsvoU'. " Bodi uotrožonol V rsvno to JtJ/kar sam čltala v u- dokai moi¿ trditve prljstoljsko tjer je vsaj dobil nekoliko mleka in kruha. Toda umrl je; škrlatl-ca ga je ugonobila nekega nedeljskega jutra, ravno ko sem igravali. "Val prijatelj vam je govoril o meni, In to vas ja rasžalostilo. Mar ni tako? SIcer pa bodite iekrenl, — kaj ja dejal T Nor Tedaj Jo je on pogledal, kakor da hoče prodreti v globino nje- njej godilo, ki je zgubila svoje drage v revoluciji. Nato M je poročila, ko je bila stara devetnajst let. Poznejo je hotela na fronto, pa ji njen mož nI dovolil. Pustila ga je in so je bojevala cejžnje število ženskih zastop- mogli kar . tako uničiti, ker Cle- nlc. Najbolj vidljive so ženo iz voland že ni njegova srčns žila, Turkestana ln centralne Azije, vendar deloma bi gs ls. dede katerih matere le donos živo v "Prosvste" osmo to; "Ce vsm haremih z zakritimi obrazi. To- je znano ali nk, na vem, vodite In vso Je blip tako lopo, kakor ssnjs samé. "In ssdsj so omoh-Ijaš, pa ss 'Vzsmita, Is ss more- 4h*< Jugoslavija in Ruaija. Jugo-Lavanske vlade niso doslej hote-; «riznaU sovjetske Rusije. Kot Zgo nacijonalne in patriotske Moške vlade so se raje dru-r \ fašistično Italijo, kakor ljudsko Rusijo. Sicer je H, za Srbijo in Jugoslavijo kovala takorekoč samo sebe krvavih vojnah-pa kaj hva-rfnost in slovanska vzajemnost n vse take in podobne čednosti l SO le zs buržuazne volilne hode! • jffflM ■ Današnja Rusija ni več prej-ja reakcionarna, caristična fciija; današnja Rusija ni več ierajšnja Rusija, za teko Rusijo pa naša patriotska in vse-Jovanska buržuazija ne mara, «jti lastni žep in razredni pri-rfwiji so vendar za njo mnogo višji in svetejši kot narodni in plemenski ideali. V tem slučaju ji je sedanja reakcionarna Ita-jja pač mnogo bližja in ljubša. No pa je Italija, poslužujoč se „nih odkritih, čistih in iskrenih netod, ki od nekdaj odlikujejo mržuazno diplomacijo, podvrg-kratkomalo svoji premoči «srečno Albanijo Beg Zoge, ka-erega smo v kritičnih dneh pod. pirali in reševali. Zato pa vlada ^aj v našem političnem svetu veliko razočaranje in še večje razburjenje ln gospodje si belilo glave, kako parirati italijan-ki afront ln preprečiti še hUjše implikacije na Balkanu. Pa so se končno spomnili, da je Rusija tukaj in da bi apora-jum z Rusijo lahko močno od tehtal italijanski minus . . . Zato se sedaj bolj in bolj go-ivori in piše o potrebi sporazuma Rusijo, ko je pa naše delav-"vo^pred leti tlrjalo priznanje Rusije in sporazum z Rusijo, je ila ta njegova zahteva v očeh Baše buržuazije okrajno vele-izdajniška! Modra in dalekovldna je po-itika naših vlad Demonstracija tobačnega de-ivstva na Bleiweioovi ceatl. 10. decembra opoldne se je zglasila pri velikem županu-dr. Baltišu leputacija delavstva tobačne tovarne v Ljubljani in predložila ¡tvoje zahteve glede izboljšanja plač in pokojnin. Pri tej priliki m je pred palačo velikega županstva zbralo okrog 800 tobačnih delavcev in delavk, da na ta pačin manifestirajo za svoje u-pravičene zahteve in dajo po-vdarka absolutni solidarnosti »sega prizadetega delavstva. V deputaciji tobačnega delav itva so bili zastopniki strokovnih organizacij, zastopnika Delavske z&ornice Sedej in Tav iar ter strokovni tajnik Gajšek Deputacija je opozorila g. velikega župana na bedni položaj tobačnega delavstva in mu predlo-iila tabelarični pregled o gibanju plač in opozorila na vloge ki ro bile v tem pogledu pred ložene centralni vladi v Beogra du. Navajala jo, da je pred vojno zaslužilo na dan tobačno de-lavHtvo od 2.49—6.92 K. Danes sasluži tobačno delavstvo od Din 27.90 do, Din 89.40 dnevno. Po relaciji krone 1:14 da bi moralo delavstvo zaslužiti danes v*aj Din 34.86 do Din 96.88 dnevno. Deputacija je povdar-Jela, da je diferenca med predanimi in sedanjimi plačami ta-ko ogromna, da ne spremeni na *v*rl ničesar, če dobiva poleg [svoje Plače vsak noročenl moški flelavec za otroke pod 14 let po P Din dnevno. Skrajno olabo ao Poskrbljeni upokojenci tobačne tovarne, k^ dobivajo po 200 Din ®»eH«čne pokojnine. , Od tega Jn^ka pač ne more nihče živeti. Jpokojead oo zato IzpooUvljenl »«jvečji bedi. Glede na navede-dejstva je nujno potrebno, da * plače tobačnega delavstva takoj regulirajo ln zagotovi de-Uv«tvu današnji draginji edgo-J*rjajočl eksistenčni minimum. Odpraviti se morajo krivice Ju-»Ija meseca uveljavljenega pravnika, ki odvzema delavstvu i»ravico do pridobivanja otal-**ti in zvišati oe morajo pokoj-»>"' da ne bo delavec, ki je alu-™ celo življenje državnemu pod-na staroot oboo jen na •Padanje. ■ VVliki župan je obljubil, da bo J^vičana zahteve tobačnega •^vatva priporočilno predložU centralni vladi. Voditelj depu-tacije Sedej je nato pred palačo zbrani množici sporočil rezultat "ntervencije, nakar se je tobačno delavstvo razšlo. Impozantna in mirna demonstracija tobačnega delavstva je napravila najboljši vtis. Un v ruski melvoiji Anna Louise Strong. (Dalje.) Obesiti so nameravali v Ljubljani dne 10. dec. morilca Janeza Jarca, ki je lani, dne 21. novem->ra, umoril Angelo Kopačevo v Vašah pri Medvodah na zverinski način. V zadnjem hipu je bila usmrtitev ustavljena. Tri nemške kuharice za papeža. Listi poročajo, da si je papež naročil tri mlade kuharice iz Nemčije. To se bo kuhalo in jedlo ... Smrtna nesreča pri delu. V bližini Drenovega griča je 19. dec. pri sekanju drv smrtno ponesrečil Andrej Novak* iz Loga pri Brezovici. Ponesrečenec zapušča mlado vdovo z dvema o-trokoma. Konkurs Tekstllije v Ljubljani. Te dni je prišla v konkurs tvornica Tekstilije. V upravnem odboru je sedel tudi ljubljanski veliki župan dr. Baltič, ki pa je pred otvoritvijo kon kurza izstopil. Značilno je to. Tudi pri Slavonski.banki je bilo tako, da so odlični demokrati in njih časopisje krili s svojim imenom slabo gospodarstvo pri njej in s tem zapeljali javnost v mne nje, da je podjetje solidno. O Slavenski banki piše Radičev "Dom" celo, da sta dobivali Pribičevičevo vednostjo demokratska in radikalna stranka po 7% čistega dobička za svoji stranki in Časopisje, kar je u-tegnilo znašati nekaj let do dva milijona dinarjev. Seveda, če se tako gospodari in če se daje denar časopisju za propagando za slabe stvari, potem se mora polagoma omajati vsako zaupanje. Grozen zločin. V Skoplju, Srbiji je umoril žandarmerijski kaprol iz ljuboumnosti svojo 14-letno ženo in tri druge ljudi. Tržič je mesto. S 1. decem brom je bil proglašen Tržič na Kranjskem za mesto. Tržič šteje 2000 prebivalcev. Trbovlje so postale trg. Istočasno s Tržičem so proglasit Trbovlje za trg. Trbovlje^ je največji trg v naši državi. Štejejo 20.000 prebivalcev in so poznane po svojih premogokopih in po svoji proletarski bedi. Zagreb zida. Zagrebška občina je določila v svojem novem proračunu sredstva za 400 ndVih stanovanj. Tudi namerava podpirati zasebnike pri zidanju, kar mi socialisti ne odobravamo Občina naj sama zida. IZPMMOUI Idrija Je tegubila tehnični zavod, vzeli so Ji gozdarsko šolo ln sedaj je odšla podprefektura Tolmin. Bivši župan Treven omenil to pri odhodu podprefek-ta, dostavljajoč, da postaja drijsko mesto polsgoma neznatna vas. Državne podpore poplav-ljencem se Jo nakazalo vsega skupaj 70,000 lir in to za Idrijo Spodnjo Idrijo, Cerkno, Ledine Šentviško goro, Sebrelje, Dole Cekovnlk ln Vojsko. Škode pa na milijone l Davčna oblast Izvede cenitev škode za odpis posel; kadar se Trockij poda na jug na počitnice, tedaj gre ona z njim, ali pa ostane v Moskvi, kakor pač zahteva njena alužba. Da Žene delajo v sedanji Ru- , , ... .siji prav tako kakor možje, ni Kako so ruske žene opravljale Led4j prav nič novega v Rusiji »sna dela v takih razmerah?L» ^ kje drugja na >vetu> Zgodovinarji ruske revolucije (jd nekdaj 80 p^itivne ien€ de. prezrejo take male detaj e, ki pa lale na ^ , svojimi molmi| vseeno naprav jajo življenje za kakor u danea na v,likih polovico človeštva. Stisnile so se ravninah ob Volgi. Vedno je bi-v prenapolnjene sobe ter so bile ha i da pomaga Meti družino, ogrele. V praznih sobah so vse ker je i^i moi nUko mezdo. vodne cevi popokale in na spo- Tako vldim0| ko je delavgki raz-. - ^ _ klM , mlad pa je voda vdrla skozi nje. red v Ru8iji taviej vftld0( nl bli0 slovodjo "Enakopravnoatl , ka-o sem prišla v Moskvo v avgu- prav nič novega, da osUnejoh«ri ie »Pisal kulturni "Poziv na stu leta 1921, nl bil vodni si-| njih iene Se nadajjf na deju> Kar falota Uuisa Zorkota". Meni je JAVNA GOVORNICA Glaaovl članov 8. N. P. J. la čitatoljov ••Prosvete*. Kulturni posiv. Cleveland, Ohle. — Po preči- dopiaa. lH)sabUi pa m smete, da sa posledici boste odgovorni vi sami s vašo nerodno osebno taktiko. no pa Jas, ali kak drugI n.Mlelanič" ali "faloti", katerih vaa ,4nl strsh", pa so vss vendsr spravili v položaj, ki nl nič dru umrem, ali pa tudi došivinrt čas—kratkomilo: ujel me j«, sem pločoval vsak dan. In danea ml jo poštni Francolj prl-neoel to pismo. Ho, ha, ha, Ade-ls, ali vidiš !u In Adela plane očetu krog tanju "Enakopravnosti" s dne rem edino orodje, ki se gs poslu-14. decembra sem se popolnoms lújete, Je ooehnost. Si^r Je to prepričal, da je rea, da včasih stvar drugih '"falotov , kateri tudi Iz malih vzrokov pride ve- bodo že poskrbeli, da se takim lik učinek. Eden teh je mojUl^om nekoliko pristrlžejo po. gega kot zmešan beg, pri kat*| vrata in šo tati večer oo je oo- - 'drug sv. Miklsvž smehljal, da mu je brada poskakovala. Kaj- stem mesta močnejši kot toliko, je novega, je enaka priložnost, jsko tal, da so * ^brafh bUerov aI^ZS " da je pritisk gnal vodo v drugo katera j* bila 4ele UVodena z re- "Enakopravnosti", gospod G. H. Ja oči f^ nadstronie ut a novan i ali hote-1 t% ŠaMa wilaL î l. jlnlutiitAtl k'mlo.i tvu*tav)ia na irlavo seb »n ikmo ro*e «« IIJUKM na uatna nadstropje stanovanj ali hote- volucijo za žene ruakih delavcev. Kabaj, poatavlja na glavo sobi I ov, zato ker so bile v več krajih Prej je dobiia iena naj8iabša de-vodne cevi razdejane in je voda ha in najslabšo plačo. V sovjet-| uhajala na mnogih krajih. V teh dneh so navadno zbrali vse otroke skupaj ter so jih po-ali ven iz mesta v kraje, kjer so lahko dobili zadostne hrane. skromen dopis v "Prosveti" s dne 13. decembra. Učinek je, da je drugI dan kar raznealo po- ruti." — Louis Zorko. Soring Miklavž ski Unijj Jo še sedaj opažati to, ker niso žene že povsod trenirane v tem pogledu. Toda na vse načine si sedaj prisadevajo, dal širokimi koraki ti videl jo tri oročne ljudi Adela jo slonela s svojo glavieo na Ivanovih prsih ln on JI je božal slate laso in Jih poljubljal in govoril: **Ljuba Adela, sahvaH-va se vendar sodrugu sv. Mik lavžu za to dobro dejanje — — in — ln mlollm, da bova tudi mi dva imela nekoč dete, ki bo potrebovalo dote , » , Adoliea t Adela Joka in njeno veliko mo-1 ^varujeva so še midva I" In Ivan pa Jo po- __JIM I ljubi na ustna tako, da oče sa- vlzasmeh, drugim v sabivo. I (oraari, Prodno drugič pride o takimi «^Ubtogal odpravijo tudi to grdo navado, I "kulturnimi" pozivi na dan, bo t)f® P* ■ vaa B. Veliko število krasnih vil ruske I kar jo je že ooUlo. Z vsakim boljo, ako si nadene močan P° •J" in plpft 1,0 1 r aristokracije je bilo sedaj napol- dnem je videti več in več ruskih 0broč okrog trebuha, da ga nebo „p^^mltel* njenih z otroci, ki so bili takore- žena v javnosti, ki zavzemajo rasneoel kak skromen dopis kot ssi koč brez vsake obleke in ki niso odgovorna in važna mesta, in h« bil rsvno moi. auoio »ajuc® m j. imeli nikake hrane. Otroci v vedno jih je več, ki pohajajo m J , . I . "Kako naj se vzameva? Da- ------------------- teh časih so dobili najboljše, kar višje šolo. Danes nl v sovjetski , V približno ^olonskem po- nw ^ Mlklsvžev večer ln nimam ploščadi hoUla tik ob morju. I* e bilo dobiti, toda tudi to naj- Uniji nikake zapreke politične v u je beseda falot rabljena nWesar, kar bi mu dah Ksko vdlkt dvortM ^ ^^ ^^ boljše ni bilo veliko. Epidemije ali socialne ali pa ekonomske za nič manj kot šestkrat! naj oo vsamsva? Jas nimam nl- np, Q|1J| |(m§kj|| $ ^^ „ so se jele pojavljati in razširjati | rusko ženo; niti ni nikake zapre-1 U\ot na vsakih trideeet besed, jčaaar on le ovoje roko, t» gre pred oltar. No rasuml * ^ krlvol Ne govorim o njeni vfl Mloeti. Zastran meno ja prenapolnjena, in tako je umrlo I je njena Ignoranca, katera ps je |vu? Sledečo: "PoloU Zorkota šelnaj vssmom, ksko naj " kolikor jej Jih priplaujajo. Tedaj veliko število otrok. In vseeno že sedaj tako razpržena z zdru- nekrat poživljam, da doprinese doto? Delavec, kot som uu, Kje M Ntj 1judji mi je neka mati pripovedovala:|ženimi močmi vlade, stranke ln|ns dan dokaz reanlce ln osobJu|naj si kaj^ prihranim 7 tioai ven-k ^^ ^ ^ ^ očetovi \M}L»hF "Torej Jo vendarle vsamsš sa šsnof' "Da!" Oba prljatslja sta slonela na "To je bila edina pot za mojega strokovnih unij, da je veselje po- pri našem dnevniku dokaže, kar dar pametna! otroka. V mestu, kjer sem dela- gledati na te izpremembe z ozl-1 je zapisal v dnevniku "Proove- ln llmdalje širil so a, ni bilo nikakor mogoče skrbe- rom na rusko ženo. te". Na kaj zahteva mojo doka-1 koraki, debele megis se ti zanj. Niti kaplje mleka ali Kjerkoli lahko alllimo baha- ze? Na sledoč| odlom* Iz » njim. skorjice kruha ni bilo najti, da nja, da Imajo druge vlade žte- mojeg* dopiaa: . . oo par fak- Jn ^oia omanno bi mu ga dala. Zato sem pa mo- vilo žena v vladnih uradih. Ni- torjev prizadeU in prerokuje »rcevit je njen joa, ega otroka poslala na deželo, kjer drugje pa oe ne morejo po- razpad ooc, kluba ln njsnsga' na vlsčljo| stol in I "KsJ pa U veš o tam r "Ona sploh nl zmošna koga rada Imeti. Poglej si njen okrog.vrata! smaragdno vari oo, ki jI je podaril neki kit šTtrtVu^ ljubiva,I^Piomat To ss ml no vidi i asjsrvo, aa ona nMii mnogo ivan—tako je dober. Vse bi ga prišla obiskat. Bolezni so se rodnem glosilu vlade v Kijevu. LvetuJem g. Kabaju, da še «t S^ nrvlS L ie i^ Jubll na plo-l zelo naglo širile v teh kraJih, Najvišja šhižba, ki Jo opravlja krat prečiU, akoravno nerad,reJ' ^ ^ " \Tr vil k menlJ kjer so bili nastanjeni otroci." iena, je tisU služIm, VI jo js i- čUnekt kl ga je spisal sodrug ^no kako? da veter poljubi Ta žena, ki ml je to prlpovedo- mola Kolontajeva še predno je Joaeph A. Slskovlch pod našlo- ■"¡¡V. { ^ ¿¿j u vala, je bila šele 23 let sUrs. In I postala prva šenska posUnka ss vom «Polemika, kritika, slavo- J™m J i« V®a«J naj Jas osUnsm kljub temu Jo to dejstvo nl po- tujezemstvo. Bo pa še druge ij- ipff» kateri je bil prlobčen v TO? „ on naj po -Vstu sam, trlo, kakor bi brez dvoma potr- ne* kl imajo zelo važna moota 1004 |Uvllk| -proUtaroa". Tsm bre, menfT No# nt| fujšl „ . , ------u„ ¡..i.. ..i—ix .. zgodovini,, Jakovlsva Js1 " DrugI je globoko vsdlhnU. Tebi pa vsem vldosu nl rešitve I SIcer pa evo Ja — prihaja." / Hladno ja posdravll damo, kl Jo bližala Ur odšel. Bila Jo v plesni opravi. Msseo jo radovedno buljil v to lppoto. Okoli vratu ja noolla vortšloo od ženo, kl bi se ne nahajala v prvič v »»^«/t....,,,.»^.«..-^., jMno povedano, Kaj so jo zgo-igbtšlm v mrak ln oe ne vrnem) takih okolščinah, temv^kf i na čelu izobražev^ega do^ri> dilo , ^^ xborom "žarjo". *7v luč domače hiše. Rada gaL^, vr.iU „ ^ .^ mela v«** ^¿ I111 ^ ^ klub* 27> ,n 1)0 imam t I«, takrat, ko js pritol.maragdov, ki Js pradsUvIjala a v njenem življenju je bila U- pošiljanje več kakor m., argumentih onih faktorjev, kl so L», kako^gs prljasno trepljal, calo boVastvo, kopogosU,ds je taka mala stvs- poljaklh ^Jnlkov iU^^^madevall, da uničijo U od- S/ "Dol^r moš bošl" .1 rekel^NV»JoU plooall?» reče ona. ri niso .. imela e r^ssk. Je ravno ta zbor vzdržavalUm .ročna Veš, tudi ona je stara 23 let; mož JI Je bi mr- gunce iz pokra Ine, Js n»- L, b T ^ jg b|| unWlti L, kar tak*. Bama Iskra Jo Je „ j# v ^u S vTsii KutaSr soliva "tiča" z snim kamnom. Ako|in prldnost^lo«vMmltass,^^^ ¿, ki je gonila rusko ženo ravnanjice tov^ren in ^"¡h ^ od^kom,|Ca »oootrof,- «. on sej,,. „KtJ ViW j#r 8 Nol« druga Žena ln moja pri- ^^ M ^ ^ffi ift l^«« ' ^ ^ jateljica mi^e dejala, kako te je najvišja postavodsjna u.Unovs U.ec", katersgs klub. .doloma jljAlMnte m oči lnw usta.| ,fUiUWtm|H ss oglasi ga ne Oče, ti i>* skakal, kakor otrok Jo, da bi vzdržuje. Res na~f rontT leto ln pol; orgonlzlra-lda njih hčere so ps sktivns v I p*, da ravno "falotjo" oo tisti ^ m|J r[u gub|c# kr0g „Ih oči, Vss js drhUl. la je veliko vojalko bolnllnlco, Javnem življenju z njihovimi faktor, kaUrl oo vam prlpo-N§ntd<)nia p. ^ u-Uvl ln "lUkol Jo, da vam oleharnl U kjer je bilo pozneje nastanjenih možmi. v . J mogli, da ss Js zvllala HsU na- kamen, kl ga noolte okoH vrata, na tisoče bolnih vojakov, kl so Vse U Žene Imajo»zs seboj ročnlkov "Enskopravnost" v jokajl Bom v oll ml po- vol vslja od vso mojo IJubeMir oboleli ns tifusu. Ko je prišla zgodovino trdegs dela ln trpijo- ciovolandu za dobrih pot sto na- , . { ^ odgovarjaj na mo- "In vi to vsruJeUT" nazaj, je izvedela, da njen mož nja Ur pridobitve. Spominjam Ločnlkov, kajti svoj čas Js "Pro- ^¿J J^m tivl z drugo žsno; razporočila se ss neke mlsde deve, stare^šele iVfta» ima|a nekako ooom sto oUfl ^^ [n pogU- je ln noj bodo njehe notranje dvajoot let, kaUro ^ naročnikov v asvslsndu, a ss- da ^^tao. misli kskršne že, ni ns zunaj ko sem nočeljovsls v laku, kl e daJ> ko w «^0"' dolovaU zo ^ pa vpr^ujo: kazala nlkakega znaka žalosti; vozil iz pokrajIne, kjer^ je r> 10 «Enmkopravnott", zato, da Jih »Ali som star šestdeset let? njena šola trdega dela in izkuš-1,ljudstvo nsjbolj £«*>*> ilda volitvah, Jih Ima dobrih Ali nlaem?" ------- — ------------------.... "geveda sil Pa sakaj nje Ji je dala vse drugsčno obzorje, da bi se radi Uga brigala. Kar naenkrat, ko je delal*„z menoj blizu Volge, v času lako-U, je zvedela, da Je njen mož sam Ur da trpi na tifusu. Sonja, Uko Ji Je bilo ime, Jo UkoJ opravila skupaj svoje stvari Ur odšla v Moskvo, da mu streže. V davka na zemljišče ln zemljiški kak4n, ameri4ki noveli bi bUo tu Kakšen bo rezultat? J0v¿íj gradiva, da bi I« napolni- dohodek. Iv Postojni 00 prišli na sled veliki slepariji v škodo carinarnice. Njeni organi 00 slutili že dalje časa. da prihajajo železniški vozovi nepravilno zacarinje-ni. Začelo se je oumlti uoluž-bence špedicijske tvrdke FraU -11 CondramL Ravnatelj špedicijske podružnice Eichenberger iz Švice in knjigovodja Bivol sta živela precej potratno. Po dolgi prelakavl se je dognalo, ds Je bi lo o strani obeh Imenovanih Izvršenih mnogo sleparij v škodo državnega denarja, ki utegne znašati nad 200.000 lir. Blagajnik podružnice Del Pra je Izginil. Nova goriška pokrajlaa šUje 121 občin o približno 211.912 prebivalci. Od Uh je Italijanov in Furlanov blizu «0.000, Slovencev okoli 160.000. To po zadnjem ljudskem štetju. Slo-vencev je gotovo več. lo debelo knjigo, v kaUri bi oa-mo U epizoda nudila dovolj ono-vi za analiziranje čuvotva duše Toda v njenem aktivnem živijo-nju je bil U le mol dogodljaj Sla Je nazaj v Moskvo, ne kakor bi šla k možu, pač kakor bi šla k bolnemu sorodniku, ds mu streže.Ur da ga zopet zapusti takoj ko postane nekoliko boljši, da si sam lahko pomaga. Revolucija Ju je odtujila kot ljubimca, toda ostala sta še vedno dobra prijaUlJa. f Ruske žene danea, vsaj v mestih je tako, so zelo neodvisne ¡** ku!i!I' tri sto. "Falotjo" so so zmotili, a «gaveda sil Pa sakaj-- kjer so dobil zado-tn« hrano. L č|oV6lko> ^ M „„„.n J (>kaxJI|# ak<) mm res kak 'falot',. Ad#ia "Kaj Jo to, tories za kmeUjokl oddelek vla- kakor nazlvlja Izobraženi in de.Pravi,daasto«loUbolJšepj>- |nieU(fenin, poslovodje dlčnegal p. 4lldri kakar p»HB čuti danes, kot pa ss js v starih dnÄVnlka "Enskoprsvnosti L^ «oiUn se sasmejo: dneh. Ako hoče še več dokazov, po- «vidU, sa Miklavža Mm se sa- Skorovaaka žena, kl jo jaa pod "Kaj ^uTskrbim. ds Jih Ui dobil prsvo-varova, fa dvaj^tlml lea ___« .voi# delo Izven svo- meni tedaj/btt^ im moji 00-L ni. ^ W |r#ba tnenl pisati Mraz Je btt, pa ml prlds n-kl. . . íi tí , m ssočiji Ur * poročitlln ostaU^ w nUo n[t druf#fA. kot af,nt. pa m« pregovarja In pro-£ ^ ™ doma na velikem posestvu mo- ^^„je!. Ako ^ ar ja; tri leta oi bila starajo nI oe čuditi umu. se jego očeta. Sedaj se pa ŠUJem, Ima svoje delo Izven jego posla doma. Leninova žena, ki je obdržala svoje Ime Krup-skaja. je načelnlca biroja v department Izobrazbe. Trockijeva ima je ravnateljica muzejev v Moakvl, ker je zelo zmožna za U resnica, povejU,|potogno oče bel papir Iz omare] ^ f Adam> ^ p^^ ^ koše številko povoju kraj, od-koder pismo pričakujeta. ,-ir'komkuset, colo. Kar 00 tile delavskih razmer v ti okolici, oo bilo nekaj časa želo slabo, a sedaj 00 00 po nekoliko izboljšala. Kar Je nas rudarjsv, smo delali samo par dni v tednu, imamo pa tukaj rojaka, kl jo bolj navihan kakor smo bili ml ln je vodno oeM o-skrbel, da Jo delal vsak daa v dnu, vslod Uga ga tudi ovoji C ta. **d*l " PJ "*^' u „ro£ poolužlU se on^ Skrst. Ia ml pripoveduj., da rszli n ÄV fe W mUlit!., ds - lahko JN M modln, da I^^^ ^ IÎJ1 mesecev zspors radi mojega1 doto-da pa Jas Uhko prejo poviaii j. ča* aa vsa društva S. N. p. j Slede knjig Ameriški Slov«* in upamo, da ete jih vai prej* Nekatera društva ao knjig« p» dala in naročfli ao še več knjig.1 Druga društva zopet niso prJ dali nobene knjige in sedaj » prašajujejo kaj naj store a knjigami. Mi apeliramo na vsa društvaj orirumn aa društvene tajnike, kateri niso predali knjig Anei riški Slovenci, da naj knjig« * držijo toliko časa, da se bošt razprodale. Nam nazaj jih ni treba poli. I jat i, temveč jih obdržiu pri drnktvu, da ae bodo prodale kadar bode razmere ugodne zala. Z bratskim poodravom n Književno Matico, S. N. P. J. Philip Gudina, upravitelj. In ostal je sam s teto. Teto je zvečer pravila pravljice... O roparjih je znala ia o vitezih ... Štefan je hodil po polju in ara-Čer je stal ob robu gosda, ko je rapadalo solnce. Zagledal ae je za aotneem in mislil daleč tja po svetu. Pomislil je na roparje in viteze ia na vae tiste devete dežele ... In zdelo ee mu je, de je tudi to prevara; kar je pravila teta, je bilo le tako. ker je mislila, da je otročji in da verjame. Čutil je, da je vse, kar se vidi, drugače, kot pripoveduje teto in Bog ve, kdaj tn k je je bilo vse tisto, če je bOo... Zakaj ni sdaj tega, kakor je bilo! In zakaj prihaja nekaj tako težkega od ne- kako so zaničevale svoje pastorke in jih mučile. In predstavljal al je to pisano -mater kot stara babo, brez zob s hudimi očmi fn lasmi, kot bf lili rožički ns glev! » . » » Nekoč ae priukali fantje na vosu In godec je godd na vrhu. Baliž ao «ripeljaH, vse nove škriaje, omara, stole, kolovrat in drugo . . Pili so iz polnega soda in prepevali po hišL Tudi teto Neža je bila vesela . .t)n pa je gledal, kaj je poslala pisana mati k hišL In drugi dan je bila svatba na daljnem domu v dolini Teto ga je ohlekla lepo. celo pušete mu je pripela na novi klobuk ter sedla ž njim na raa. Ko-lesel je letel po potih sem ter tja in hlapec je ukal spredaj ter bfl s bičem po konju, da je bežal kot divjL Teta ni rekla nič, oblečena je bfla lepo in je bfla videti ponoana On pa je ves čas mislil, "Pisano mater," je ponovil Štefan kot brez misli. In potem je mislil, kaka je to pisana mati. Oče je prihajal veud domov. Delavci eo prišli, popravljali ao hišo ia belili znotraj in zunaj. Vaeoval je cd dan pri delavcih in zvečer jih je poslušal, ko so počivali ter ležali prad hišo. 2e-Id je tudi on biti tako ... In spomnil se je, ko boš jedd tajili meter kruh . . . Jn vendar d je ždd iti ž njimi tako po sveto; če skusijo oni, zakaj U so bul on ... In tako se je vse pripravljalo sa prihod pisane matere. PripeUaU eo jo v dolino ter ju pozdravili že z daleč. Godec je prišd iz hiše in mlad velik fant je prijd njega ter ga need v nar ročju v hišo . . . Svatje eo sedeli za mizo. Oče je eedd v kotu ln poleg njega mlada nevesta. Pogledala ga je smehljaje, a čuden je bil njen pogled. Poeadfl ga je fant k očetu in rinili so predenj vsi ob jednem dobrih jedli, vina, češpd j in vse . . . Pogledal je pšaano mater in je vfdel, da je čisto drugačna, kakor tiste, o katerih je pravila teta. Dala mu je koe dobre jedi In se mu nasmehUfla. - "Kadar bodo tuje matere kruh rezale ..." ee je spomnil Štefan ... No, nekdo jo prišd in nevesta, pisajia mati, je šla pfceat. Tako ao jedli in pfli cel dan in celo noč. ' Štefan aa je apomnil, kako ao tako nekoč jedli in pili in prišli ao potemf^ati otožni dnovi, polni osamčtoeti in priča-kovanja, t»lni sanj in vendar tako prazni iii tffHptežkega je v tem pra&jfariTžfvtJen j u . . . Zvečer je z*Ad za mizo in ao ga nesli v posteljo . . . Drugi dan so ga naloSIH a teto na voz in cela avatba, Vrata koleseljev je drdrala po ceeti, godec je godd in fantje so ukali. Doma so zopet pili in'iftečer so se svatje razšli . . . tn potem je bil dan jednak dnevu, zmiraj bolj neprijazen obraz ju dobivala mačeha; teto Neža ae je skregala in je morala od hiše in potem je moral zibati in več ko je bilo pri hiši bratov in sester — rekli eo, da eo popolu bratje in sestre — bolj se je čutil samega iz želd d je kam daleč . . . Rezale mu je tuja mati kruh in vidd je, da je manj, kot eo drugI pri hiši in bolj ko so prihajali drugi, bolj se je ponavljalo: od hiše naj "Vstani no. kaj polegaš . . ." dišal je glaa Iz vete . • * " Štefan se zdrami iz spomi- Frank Lukančič, sedaj potuje državi Penna, ter nabira naro nike za list Proeveta, proda knjige Književne Matice S. 1 P. J. in deluje za našo stvi Tem potom priporočamo roji kom, da mu gredo na roko mu 'pomagajo pri agitaciji.-Philip Godina, upravitelj. Navdušen študent jo skočil na atd in govori. Rodoljubno. Trat, Trident, podjarmi jeni bratje v krempljih črnega orla — ploskanje, brum, navdušenje. Publika rjove po Garibal-dijevi himni. Kapdnik gleda nekaj čaea brezbrižno, toda ko šum ae poneha, da znamenje. Igrajo Garibaldijevo himno. Ploekanje brez konca in brez meje — niti takta ni slišati. In na atolu stoji že drugi govornik, spet najbrže študent. Govori z ognjem ln z gestami — Tergeste -— Trento, podjarmljeni bratje — črni oral — več ne slišimo In komaj diši kdo drugi več. Toda ploskajo in rjove. Neki ao-cialist je spet zažvižgal, vržejo se nadenj. In godba igra Inno dl Garibaldi . . . La terra dd flori, dd suoni e dei carmi, ritorni, qual era. la terra ddTarmi! Di eento catene d avinae la mano ma aneor di Le gnano — sai ferri brandir 1 Pol enajstih. Vojaki so doigrali. Ljudje se razhajajo. Domov, v kavarne, v gostilni-ce . . . ' Venti Settembre je minil . .. TITIH. DedlčL "In ko so ga bili križdi, so si razddili njegova oblačila ..." Tako se je zgodilo po besedah evangelista na Golgati, tako ee je zgodilo v imperiju, ko je položilo zmagovito krščanetvo svojo nogo mrtvi antiki na tilnik, tako se je zgodilo po 20. septembru 1870. tu v večnem mestu, ko so zapla-poldl zeleno-belo-rdečl prapor j i j Angelakega gradu, zadnje papeževe trdnjave. . Homo homlnl lupui: predno padlega pokop-Ijcjo. ga oropajo vraga, kar ae da oropati, idej, orožja, dragocenosti, denarja, peeeatev, to je že ena izmed večno prakticiranih resnic hietorije. 8 čimer je papeštvo tako dolgo živelo, je prevzelo Iz antike: Idejo imperializma, bojne institucije, formo avojega življenja, nebeea in pekd, podkupovanje božanatva z daritvami in molitvami, celo vrsto avetišč, in če že ne celih svetišč, pe vsaj zidov, stebrov in kipov. Edino, ker je dodalo k temu iz svojega, je bilo zasuž-njenje človeškega duha In znlvelizlranje človeške individualnosti. Moderna Italija ni vodila boja proti pepe-štvu kot cerkveni Instituciji: nji je zadostovalo. da Je vzela papežu posvetno vlado. Pustila je svetega očeta v njegovem Vatikanu, pustila mu je obleddi pomp in dekadenco njegove jJtvc. z.akaj v Himu je doigralo vse, kar je bilo srednji vek. Ni vodila boja proti nJemu, kajtT tu v Rimu je boj dobojevan: nasprotnik je padel in nI bilo treba niti enega udarca. In zato tudi boj proti cerlprl ne bo bojevan pod zidovi Vatikana, temveč zunaj, daleč zunaj, na periferiji njene mogočnosti. In s periferije ae bo vsili proti središču, pe tudi potem ne bo kon-čdo papeštvo s kako veliko kstastrofo, kskor končavajo dolgoletne drŽave. Papeštvo bo životarilo valed zgodovinske vztrajnoeti še keko stoletje, odevalo ee bo še vedno v obleddi svoj pomp in bo pri tem vedno največji in naj vati jI-vejšl Izmed vseh beračev —- toda ko bo na pe-rfferjji pobita človeška neumnost, bo ugssnllo tudi ono v najostudnejši smrti, kar jih pozna zgodovina — valed amošnostl. Idej nI prevsela modema Itolija od papeštvo nobenih. Niti forni. niti orožja, niti bojnih institucij. In čisto prav. Papeštvo je tako srednjeveška prikasen, da srednji vek sem. da se ne da ia njega prav nič porabiti za šumno življenje nove dobe. In Rim je živel svoj srednji vek vse do 20. septembra 1870 .. . Le par poslopij js mogla vporabltl, In to je torej vzela. Za ovoje ministrstva, sa svoja sodišča In sa CHICAGO* ILL. AMKRlftKI SLOVENCI—izvrstna krona knjiga, obsega 882 strpni, trdo vesana, vredna evoje cene, stane~~$5.00 Slovensko-Angleška PBomha aelu pflufao In lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščine, g dodatkom raznih koristnih informacij» «tone eamo.--12.00 Zakon ftingwaoaljo tolmači naravno *akone In aptošni razvoj, knjiga Iz katere zamoreto črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro ...........'___J$L50 ^Ga že jaz naučim," je rekel gospodar iz Podkraja. (Konec prihodnjič.) ŽENITVENA PONUDBA. Rad bi se seznanil s Slovenko v svrho ženitve. Jaz sem vdovec in imam sedmero otrok; i-mam dve posestvi, v enem stanujem sam , drugo je v najemu. Jas sem mašinlst in imam stalno delo. 2dhn dobiti Slovenko v starosti od 26 do 86 let za ženo. Ako katero veeeli, naj se hitro priglasi na nadov: Mr. M. M., 400 W. R. Railroad, Gary, Ind.— (Adv.) In doüvljaji rojaka, Ja- j tega dda življenja dovenddh delavcev v AmarikL J17I uraüe Higgtne—krasna povest, Id jo Jo gpIpd sloviti ameriški plaatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan "Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom in epi- , I logom—mehko vezana, etaneaamo ..........................25e a Pišite pouje na: J KNJIŽEVNA MATICA a N. P. 7. ■ 2687 So. Laimdale Ave„ Chicago, IE . * "Danes torej," pomisli, Trudna In težka je glava. Sinoči je jd s očetom. Seboj ga je vzel v gostilno, ker je bil njegov god. Popoldne ga je bil vzel seboj in rekd: "Pojdi, Štefan, tvoj god je, z menoj pojdi *.." Sla sto v dolino v cerkev .. . In ko eo šli la cerkve, vstavil se je oče iuTvian Mfiogo Hud tj je stalo tam in vsi so očeta posndi. "tfo, gremo na liter,", ao rekli, "danes je štefanji dan." > Pomaknili no kučme na stran in so šli v gostilno . .. Sedli eo n oče je poklied Štefan vina, ter je danee štefanji dan in kar je njegov sin na-ta dan krščen. 'Kaj je to tvoj?" vpraševali ▼sbito at veneti«, ta shode, vizftnice, ftmnftis knjige, koledarje, iti. ▼ sftotVMfean, hrvmtokoB, slovaškem, Mkw. oeanškera. ang- "I no, moj je moj ... Od raj- mA od Mane. vidiš, tvoja raj-nice . . ." Stefan jo podušd in gledd. tot da Jih ne razume. A razumel jo dobro, govorili eo o njegovi materi ... Dobra Je bila. Bog jI daj dobro," je rekd oče, "na pij, Štefan, tvoj god je danea." -Saj jI je podoben," eo rekli mošje. ravno toka ie bde v oči In v nos. čieto nič nI tebi pode- ta • • • ran sa nosa na Zeljo tudi yaa ustmzka rojismc*