Izvajanje štipendijske politike  in  štipendiranje   učencev in študentov iz združenih sredstev v občini Ljubljana Center
Problem ni v denarju
V skladu s stališči in sklepi izvr.šnega odbora predsedst-va RK SZDL Slovenije o pereči problematiki štipendira-nja, je izvršni odbor skupne komisije za štipendiranje učencev in študentov občine Ljubljana Center, 18. januarja obravnaval uresničevanje štipendijske politike v občini Ljubljana Center v dosedanji mandatni dobi.
od zaruaanih sredstev je bilo porabljenih:
—  v Jetu  1974/75 za potrebe štipendij   na   obmodju   oboine Ljubljana  Canter   3.326.394   dd-narj&v ali 14,2 odst. vseih abra-nih sredistev, zia preldvanje pa je šlo 21.732.725 dimarjev;
—  v    letu    1976    (do    30.11. 1976) sdio potirebavald 5.932.983 dinarjev ali  20,4 od 25.038.830, realdizirali  pa  smo le  5.528.491 din, naporavmiaiMih pa je aa leto 1976 še 404.492 dinarjev, in si-cer zaradi tega, ker smo od ju-nija   dialje   po   sklepu   skujpne komiisije z dine 12. 7.1976 dobi-vali le 70 odst. potrebndih sred-stev. Za solidamostno praiiva-nje je bilo porabljeno 21.630.184 dinarjev.
Kljub uspeJnu pri realizaciji podpisovanja samoujpraviiega sporaauma iz zdiruženih sred-stev ob discipilindirainiam iavaja-nju določil sparaauima glede zbiranja sredsterv, smo v drtigi paloviei leta 1976 irneli težave z iapladevanjem štipendij iz združenih sredstev, zaradi skle-pav 5. in 6. seje republiSke Slcupne  kamisije.
Skupna komijsija in izvršni odbor sta sd vseskoai prizade-vala za izenačevanje material-nega položaja mladine v času šolanja, da bi s bem omogo&bli šolanje tudi delavski in kmeč-ki mladjini, in sioer na podlagi kriterijev za štipemdiranje.
Iz podatikov izhaja, da so bi-la združena sredstva raadelje-na fcistim učenoam in študen-tom, ki so jiiii dejiamsko pofcre-bovali in bi se brez štipeodij ne mogli šolati.
Pri šbipendiranju iz združe-nih sredstev smo zagotavljali objektivno odtočanje tako, da smo povabili k sodetovanju predstavnike cesratra za soolal-no delo oboine Ljubljana Cen-ter, vzgojno issobraževatoih za-vodov (Tehnika, Gradis, Slo-venija ceste, žedezniško gospo-darstvo), strokovne službe iz skupnasti za zaposlovanje mla-dine in sindiiltoata.
Glede na to, da so štipendije sestavrni del vlagatraj v družbe-no reprodukoijo in imstruiment kadrovske poildtike adruženega dela fcer samoupravndh inite-boljšo povezaivo mlaidtoe z združenim delom in tako do-seči veojo skladnosit med ka-drovskdimi pobrebami adiruže-nega dela in odločanjeim mla-dime.
Podatlsov o raapisanih in nezasedenih kadravislmh šbiipen-dij<ah ter o planiramju potreb po kiadaniih v bemeljmiih in dru-gih argamizacijaih združenega dela ter samouprbvmalh tafee-resnili skupnostih, kator todi o udin/kiih uamerjanja v defisi-tame poklice, pa nam stro-kovma služba skupnostd zapo-slovanja m mogla pravočasno in v celavitem pogtedu pnLpra-vibi. Razlog je predvsem v sla-bi povezanosti in pamanjkJjdvi organiziranoati in strokovnosti kadrov v strokovnih službah, ki se ulcvarjajo z uresndčeva-njem družbeno dogovorjene kadrovEikie politike. Da je teanu tako, dovalj zgovorno pove podatek, da so OZD v letu 1976 prikazale patrebo po 545 Šti-pendistih, od kajterih ne vemo natančno, koliko je bilo raapi-sanih, vemo pa, da je bilo do-slej podeljenih 180 štipendij. V tem podatku pa niso zajete podeljene kadrovske štipeindije učencev srednjih poklioniih šol (191). Takih primerav, da bi OZD ukinj&le zakanske štipen-dije in štipemdiste preusmerja-le v stipemdiranje iz združemih sredstev v občind Ljubljana Canter, nismo aasledili.
Po dosedanjih izku&njaih iz-vršni odbor ugotavlja, da je udeležba organov socialnega skrbstva pri odločanju za šti-pendiiranje iz združenih sred-stev oomejeina le na poročene študeote in sainiohranilkie(ce) zato predlaga, da se zaradl oh-jektinmejše presoje o socialnifc vadikih prosdlcev obvezaio pri loži tudi mneinje arganov so-ciatoega  skrbsbva, kar naj   se
diosdedno   uveljavi   v   9.   ftlerau sporazuma.
Pra^v taioo ugofcav]ya, da je na obmooju oboine Ljubljana Centeff prdibliano dve tretjini štipendistov-učencev iz dirugih republik, ki zaoasno prebivajo v internaitdih delovniii organiKa-oij (Tehnika, Slovenija ceste, Gradis in 2G). Po predložanih dokazilih o premoženjskeon stanju le-ti iahajajo iz mate-rialno šibkaih dfružiin, zato v stooraj vseh primerih izpalnju-jejo pogoje tudi za priKioibitev štipenddje iz združenih sred-stev, kar predstavlja dive tret-jtoi vseh izplaoamih sredstev.
Predlaga, da se vsi ta učenci preaismerijio v celota na ka-drovske štipemdije, čepraiv so omenjene organizacije podpiB-nice tega sporazuma.
Za učdukovito uikreipairnje in spremljanje pau issvta^&niju Sti-pendijske politiike je potrebna točna in praTOoasna eivdideinca ian analiza v zvead z uresniče-vanjem štipendijske politike, kar strotoovna sHižba izvršne-mu odbaru in skupni komisiji ter drugtai pristajiniim arga-ncmn dioslej ni mogla v celoti zadostitd; potrebno jo bo or-gandaaoijsko in strokavno ofcrepiti.
Proces usmer|anja štipeindi-stov iz adruženih sredstev na kadrovsike &tipandije je v pre-teklem letu sicer pokazal do-ločene uspehe, preu&merjeinih je bilo 45 štipendistov, vendar IO ugotavlja, da je to uspel le pri tistih organizaoijah zdru-ženega dela, ki so se ravnale po družbenem dogovoru o ka-drovski politika, teh pa je na žalost le manjšina; zato pred-laga, da se preko političiidJi arganiiz-acij zaostri vprašanje odgavomosti za iapolnjevanje družbenega dogavora o kadrov-ski poldtikd.
V naslednji številki Dogovo-rov bomo objavili seznam šti-pendistov tistih srednješolcev, višje in visokošolcev (146), kj imajo stalno bivališče v občini Ljubljana Center.
M. J.