sa to. 35. številka. Izdanje za četrtek 21. marca 1895, „EDINOST" iihaja pn trikrat na teden t Je*tih i*, danjih ob lorklh, četrtkih m MboUlha /jutranje iidanje izhaja ob fi. uri zjutraj, »ećerno pa ob 7. uri tei'er, ~ Obojno icdanjp h lune ; za Jfiltn nimf . f. —.90, i*m> Av»lriJ» f |.*i »* tri m>>Mc, , . a.HO , , , 4 za fiol lata , . . .'>,— . „ , za vh leto . . . 10.— ... N« naročbe brez priloiene naročnine ne Jemlje tilr. fotam ičre iteritkfl io dobivajo * pro-dajalnicili tohakn v Trutu po SS nvi'., iZTin Trjta pn 3 nTČ. Sobotno ToAemo imanje v Trstu « n*.. izren Trsta S nt. (v Trstu, v četrtek zjutraj dne 21. marca ISl»."») Tečaj XX. Oblast so rakune po tarifu » petitu; aa ■a«loT? i debolimi frk^mi »"» pl&čujo prostor. koMkor obf-jj* Tr»'ir. Poslana osmrtnico in javnozahvale. Jo« mač i oglasi itd. s« računajo po pogodbi* V m dopisi naj s« pošiljajo nreilni*tfn: ulic* Canermi *t. 13, Vsako pino i m.ir» hiti frankoTano, k.«r nofrankoT via »o m« ipritj Mnajo, Rokopisi na no vračajo. Naročnino, roklaraaei j« in .» «pr<»-i eni a u prumiitro ulieu Moline pie-oolo hit. 3. II. nadtt. Odprto reklamacij« Olaaiilo alovenake^a političnega druitvn za Primorako »o prosto poimino. n t * "•«».(< J« ■»•!• / ' Castitim našim gg. naročnikom! 15. t. m. potekel je rok onim č.č gg. našim naročnikom, ki so še na dolgu za leto 1894 ter smo začeli razpošiljati jim poštne naloge. O onih č.č. gg. naročnikih, ki se ne. odzovejo niti na to, smatrali bodemo, tla ne ž>lć držati več našega lista ter ga jim ustavimo s koncem tega meseca. Zastano naročnino iztirjali pa bodemo drugim potom. Ponavljamo prošnjo, da se nam dopošlje tudi naročnina za letošnje prvo četrtletje. ZTpravništvo. 0 izpremembi krajevnih imen. Naša notranja vlada je na posebno interpelacijo gledć rabljenja italijanskega iz-najdenega imena „Piedimonte" za slovensko P o d g o r o pri Gorici odgovorila, (la ne more nič storiti na to stran. S tem je povedano, da slovanska krajevna imena se morejo izpreminjati, ne da bi se mogli braniti temu. Se ve da isto svobodo bi imeli tudi Slovani, da bi mogli tujim mestom, trgom/ rekam in goram, krajem in deželam dajati svoja imena, bodisi zgodovinska, bodisi popolnoma nova. Tega Slovani pa ne delajo, imeli bi tudi preveč posla, ker dober zapadni del Evrope do Švice, Rena in prek Rena in do morja .Nordsee", kakor daleč doli proti Italiji bi morali sedanja imena ali popolnoma zanieniti, ali pa jim dati staro, še znano ali v sledovih ohranjeno obliko. Tega Slovani ne storć, to pa za to ne, ker nimajo tistih prikritih in očitnih politiških namer, kakor v Avstro-Ogerski gospodovalne in agresivne narodnosti. Znano je, kako se ravno glavne stranke teh narodnostij trudijo sosebno zadnjih dvajset let, da bi slovanske in tudi drugače hi-storiške sledove pri imenih dežel in krajev zatrle popolnoma. Nemško-nacijonalna stranka nafiega cesarstva že ne imenuje drugače, kakor ,0 s t m a rk" (vstočna mejna dežela); vse, kar se nahaja v zgodoviuski romantiki, spravlja ta stranka na dan ter po svojih listih razglaša kot p r i s t n o nemško in skuša v nemških množicah utrditi. Kakor si prisvajajo nemški .burši" na vseučiliščih stara, tudi le izmišljena imena dežel, ravno tako ta imena vsa nemškonacijonalna stranka porablja že javno. Kar le zaslede, da bi bili za časov Karolingov ali še prej zapisali kronisti, to je tej stranki sveta zgodovinska resnica, in to hoče z vso silo uvesti v sedanjem času, naj se prilega ali ne. Pri neinškonacijonalui stranki je njena namera najočitniša, ker razglaša naravnost, da avstrijskih dežel veči del spada historiški pod nemške dežele; če prebivajo v njih tudi druge narodnosti, morajo se vendar pri- PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spisal A. Š e u o «. IV. Ali kakor biskup in kaptol, tako so počenjali tudi druga gospoda velikaši in tijih ljudje. Gospodarji medvedgrajski bili so od nekedaj na glasn brezbožnih zlotvorov in so-vragov mesta Zagreba, a tudi sedaj napadali bi včasi varuške kmete in meščanske snahe, kakor volk janjeta. Gospoda Henin-govci, vladarji susjedgrajski, znali bi oropati do gola zagrebške trgovce, ki so hodili na optujski semenj. Zriuovidi zasipali bi Zagrebčanom zlate in srebrne rudnike v zagrebškej gori in požigali kleti v Bukovcu. Vukovin-ski gospodarji Alapidi prežali so nekdaj pri sv, Klari na mestno gospodo uprav hajduški, jn ko so prišli sodeč in starejšine v čolnu dobiti za velikonemško politiko. Schonerer-jev program je dobro znan tudi našim državnikom, in vendar se kažejo onemogli nasproti uvajanju roniantiškib imen po društvih in v javnosti. Italijanska iredentovska stranka na Primorskem in po vseh deželah, kjer ima knj moči, dela ravno tako, razlika je le ta, da ne more izslediti toliko „pristno rimskih" ali latinskih imen po sedanjih slovanskih deželah, kakor jih kopiči nemška nacionalna stranka s pomočjo pravljic in kronik. Zato pa iredentovska stranka kar prekrščuje slovanska krajevna imena, katera imajo sama po sebi kak pomen. Kakor pa s slovanskimi imeni, dela pa tudi z nemškimi, in vse to opazujemo tudi na Primorskem. Jednako postopajo tudi Madjari, ti pa dovoljujejo izpreminjati celo priimke oseb in rodbin poleg tega, da nadomeščajo svoja skovana imena za slovanska zemljepisna imena. Madjari brišejo slovanska in drugona-rodna geografska imena, da bi mogli bahati se s čistim svojim globusom. Nemška Sclione-rerijanska in laška iredentovska stranka pa i zvišuje ti take izpremembe krajevnih imen z namero, da kažeti Nemcem v „vajhu" in Italijanom v Italiji, kakor da bi po teh deželah prebivalo povsod nemško in italijansko prebivalstvo, potem pa, da slepiti prebivalstvo teh dežel, kakor da bi kazala zgodovina, da ima nemški in italijanski narod zgodovinske pravice do teh dežel. Vidi se iz teh namer, da se ne obračajo samo proti slovanskemu prebivalstvu teh pokrajin, ampak tudi proti interesom naše monarhije same. Tu so torej interesi negospodovaluih slovanskih narodov z interesi cesarstva našega skupni ali jedni in isti, ker gre monarhiji in njenim negospodovalnim narodnostim do ohranjenja tega, kar imajo kot svoje. Ako gleda na vse to ne morejo zabraniti naši državniki pačenjain prekrščevanja krajevnih imen, ne ostaje slovanskim narodnostim druzega, kakor da se ti dno drže tradicij in svojih pravic, da silijo na to, da se dosedaj pravično uvedena imena krajev rabijo pravilno i nadalje. Slovani naj protestujejo, kjer se uvajajo popačena ali nova imena poleg starih slovanskih. Kolikor se ne morejo takih imen ubraniti vsled občinskih, krajuih i u deželnih avtonomij, naj pa v zasebne m o l> č e n j u gledajo, da ne sprejmejo n o b e u e g a p i s m a, v o b č e nobenih listov, na katerih bi ue bila zabeležena prava krajevna imena. Privatne potrebe vežejo tuje stranke na Slovane ravno tako, kakor narobe, in takti morejo Slovani prisiliti tuje agresivne stranke, da bodo vsaj zanje rabile stara in slovanska imena. Tolažiti nas more naposled dejstvo, da ribe lovit, obsuli so jih Alapii-i gorečoj smo-loj, ranili so sodca na smrt, pa oteli meščanom lov in čoln proti vsakej pravici. Za posestva Hrašce in Petrovino morali so se pa Zagrebčani boriti od Časov Šišmatia luk-senburSkega vse do Rudolfa II, Habsbur-govca z vsenii pleiuenitaši kraljevine Slavonije. Pravdanja bilo je radi tega še preveč. Ali kaj pomaga! Nebo visoko, kralj daleko, sablja in buzdovan bili so v onih časih sod in zakon. Morali so ob l.o tudi stari Gričani časih zavihati rokave, izbiti klin klinom. Akoprem so bili priprosti, bili so za se dovolj pametni in delali so na vse kriplje, tla se ograde proti sili. Pred vsem so pazili, da jim bode mesto krepko in trdno. Vrhu tega okoriščali so sa mejsobnim klanjem plemstva s tem, tla so pomagali protivnikom svojih sovragov. Slednjič skušali so vsoj siloj polastiti se onih dandanes ne pomagajo mnogo več talsitikacije i zgodovine in po njej zapuščenih imen, pač pa so drugi faktorji, ki odločujejo usodo narodov. In Slovanom je treba gledati, tla jim ne opešajo druge sile, ki delujejo na zgodovino. Hranimo se parenja in prekrščevanja imen, a ne pozabimo, da za pravo brambo nam je potreba pred vsem dobrega kulturnega orožja. S tein zaprečimo nakane agresivnih strank, a s tem povspešnjemo tudi interese državne. A I p h a. Politiške vesti. Državni zbor. V predvčerajšnji seji poslanske zbornice predlagal je posl. I)eym v imenu rudarskega odseka z ozirom na nesrečo, ki se je te dni pripetila v premogarni v Uoheneggu in o kateri je zopet poginilo več rudarjev, da naj se takoj razpravlja o predlogu Mrnreitherja, ki zahteva: tla se ustanovijo posebni nadzorniki za rudnike, da se imenuje posebna komisija, ki naj preišče premogarne na Moravskem in v Sileziji in da se osnnje nov kazenski zakon glede ne-marnoatnega poslovanja v rudarstvu. O razpravi, ki je pričela o tem predlogu, sta poslanca K a i z 1 in Pe r n e r s t o r f e r ojstro napadla rudarski odsek, ministra poljedelstva grofa F a 1 k e n h a y n a in rudniške pod-vzetnike. Posl. Pernerstorfer je rekel med ostalim : „Avstrija je nesrečna država, v kateri se nikdar ne ukrene nič dobrega in koristnega, dokler se ne prigodi na stotine nesreč.' Minister grof F a I k e n h a r n in pa posl. S u e s s sta pobijala te napade. — Minister pravosodja grof S c h ti n bor n je izjavil, da se hoče baviti o kazenskih določbah za tako slučaje. Zbornica vsprejela je nujnost predloga, odklonivši vse predložene dodatke. — Koncem seje predložil je linančui minister dr. P le ne r začasni proračun za dobo od 1. aprila do 80. junija. Deželnozltor.skc volitve v Istri. Kakor javljamo na drugem mestu, priobčil je »Osservatore Triestino" nainestniitveni razpis novih volitev za deželni zbor istrski. Ta objava se glasi: Ker je bil deželni zbor mejne grofijo, lat rije razpuščen vsled ces. patent a z dne 2G. januvarja 1895., drž. z. 1. št. određujem s tem v smislu 19. in 20. volilnega pokrajinskega pravilnika splošne nove volitve za deželni zbor, odrejujoč zajedno, da se imajo vršiti volitve v tej pokrajini v doli označenih krajih te-le dni: 1. Volitev poslancev za kmetske občine dne 16. m a j a t. I. in sicer : za volilne iu politiške okraje Koper, Piran in Buzet v Kopru; za volilne okraje Poreč, Bitje in Motovun v Poreču; za Vod-njan, Pul.j in Rovinj v Vodnjanu ; za Pazin in Labinj v Pazinu ; za Volosko iu Pod grad važnih mest blizu Zagreba, katerimi bi še bolj utrdili svojo trdnjavo. Debeli kameni zidovi, visoki stolpi, globoki jarki in železne velike puške krog Zagreba niso bili toliko ščit pred turškim strahom, kolikor pred nasilstvom velikašev; iz tega zavetja ošinila je marsikral mestna vojska nevarne goste do krvi. Ali v šestnajstem veku pretrpela je grička trdnjava hudih udarcev. Sime Erdlidi in Zapoljevei p -rušili so bili zagrebške zidove težkimi krog-ljauii, ker so se Zagrebčani po arcidijakonu Petru Kiepachu poklonili bili cesarju Ferdinandu, vsprijemši celo v goste tabornika (generala) đon Pedra Laz o de Častila iu njegove španjolske polke (regimente). Kadi tega upoguili so se luespii stolpi in tudi zidovi so tu pa tam zazijali. Da bi si zvesti Gričani kolikor toliko opomogli in svoje zidove iu stolpe kolikor možno pokrpali, poklonila jim je kraljeva milost ves prihod za- na Voloskein; za Krk, Čreg in Lošinj v Krku. '2. Volitev poslancev za mesta, trge iu obrtne kraje ter za trgovinsko zbornico Rovinjsko, dne 21. maja t. 1. in sicer: za volilni okraj Koperski v Kopru ; za Piran v Piranu; za Rovinj v Rovinju. Nadalje : z;i Buzet z Izolo in Miljam; za Poreč z Novimgradoin iu Umagom; za Moto. vini z Bujam, Vižnjan iu Oprtljom ; za Pazin z Labinjem in Plominom ; za Tinjan s Puljem; za Mali Lošinj z Velikim Lošinjem ; za Ores s Krkom ; za Volosko s Kastavom, Lovrano in MošČenicam (V vsakemu tu navedenih osmih volilnih okrajih vrši se volitev in sicer je prvo imenovani kraj vsakega volilnega okraja tudi kraj, v katerem se vršijo volitve); za trgovinsko zbornico Rovinjsko v Rovinju. 3. Volitev poslancev za veleposestvo: dne 2-1. m a j a t. 1. v Poreču, za ves volilni okraj mejne grofije Istre. Interpelacija o listini istrskih porotnikov. V poslednji številki našega lista objavili smo, da je zagledala luč sveta listina porotnikov za prihodnje porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Rovinju. Povedali smo tudi, tla laški listi v Istri strašno hvalijo to novo listino, kar dokazuje jasno, da jim je ista zelo po volji. No, baš to sumljivo hvalisanje dalo je drž. poslancu g. S p i tič i č u povod interpelaciji. Dne l!>. t. m. namreč predložil jo predseduištvu zbornice interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila o načeli h, katera so vplivala na sestavo te listine porotnikov. To interpelacijo priobčimo v nje celoti, čim dobimo stenogra-liški zapisnik. Škofovska konferencija. Dne 19. t. m. (lopoltidiie odprl je kardinal V as zar,v v Budimpešti škofovsko konferencijo. Prisotnih bilo je 14 cerkvenih dostojanstvenikov, 8 se jih je izpričalo. Konferencija je razpravljala o stališču, katero naj zavzame episkopat v ogerski gosposki zbornici nasproti cerkveno-politiškim zakonom. V Knsiji imenovan je dosedanji upravitelj ministerstva zunanjih poslov, knez L o-banov, za ministra. Različne vesti. Delelnozborske volitve v Istri. Tukajšnji službeni list objavil je dne 1R. t. m. n.unestništveui razglas, s katerim se razpisujejo nove volitve za deželni zbor istrski. Pobližje o temu razglasu objavljamo meti politišHmi vestmi današnje številke. — Volilna borba bode izvest.no huda, kakor še nikdar, kajti od izida prihodnjih deželno-zborskih volitev je zavisno, da-li ostane laška stranka v Istri še dalje na krmilu, ali pa pride do veljave poleg italijanske manjšine tudi slovanska večina prebivalstva. grebške tridesetnine. Mestna gosposka pobirala je vrlo točno ta daiij, ali zdi se, tU niso kaj odveč zidov podzidavali. Vsaj je kralj Maksimilijan II. še 15711. leta pisal Vidu Halleku, taborniku slavonske krajine, baš hrvaški, tla je razumel, „da to misto Zagreb u slovinskom ursagu i ona tvrdja zlo spravna i poimeni d vi tnrnji i zid ves gol i nepokriven, i na vnogih mistili ni šlige na zidu nije, tla bi se moglo na zid brzo šeto-vati i u vrimenu neprijatelju naprvo stati i braniti se I skoz one purgare tla potlam pokojnoga Lenkovića smrti nikakova računa ni dodano.* Zato jim je poročal kralj po taborniku, „da on na nje ni malo srdca ne. nosi", in tla ima imenovani llallek .rečenim purgarom pod vernost i srditost kraljevu reći, da one zaprošena račune dodaju, jesu li one piueze verno potrošili i u naprldak tla bi gradu zid postavili.4 (Hatje prih.) Instalacija novega župnika. Dne 19 t m. dopoludne bila j« v župni cerkvi jni Sv. Mariji Pomagaj (sv. Antonu starem) slovesna instalacija novega župnika, don Antona Lupe t i n e. Slovesnosti so se udeležili poleg mnogih vernikov zastopniki raznih civilnih oblasti in bratovščine. Don Peter Martellanz, prejšnji župnik pri sv. Antonu starem, izustil je slavnosti primeren govor. (Novi župnik duii Anton Lupetina je rodom iz Istre;rojen je bil dne 5. junija 1845., v mašnika posvečen dne 16. avgusta 1869. Ur.) Razpisana služba Deželni odbor istrski razpisuje službo II. dež. računarskega preglednika v IX. pl. razredu. Plača je IlOOfl., doklada aktivnosti pa 200 gld. na leto. S to slu/.bo je spojena tudi pravica do dveh kvin-kvenij in do mirovine. Prošnje do 15 aprila t. 1. Družba sv. Cirila in Metoda si je nabavila jako pripravnih in ob enem lepili namiznih nabiralnikov. Trdno upamo, da bodo ti nabiralniki v oskrbi čč, rodoljubkinj in rodoljubov družbi na veliko korist. Naročati pa naj blagoizvolijo naše podružnice ali tudi posamičniki ne pri podpisanem vodstvu — ampak pri buko vezu Ivanu H o n ač-u, Ljubljana — Šelenburgove ulice. Nabiralnike prepuščamo iu pošiljamo prejemnikom brezplačno — toda ostanejo družbina lastnina. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. „Slovansko pevsko druttvo' v Trstu. Podpisani odbor uljudno vabi na Veliki Koncert, katerega priredi .Slovansko pevsko društvo" v nedeljo dne 24. t. in. v redutni dvorani gledališča „Politeama Itossetti" (uhod iz ulice Chiozza). Pri tem koncertu sodelujejo il prijaznosti do društva gospice pevkiujein pri posebnih točkah gg.: Zdenek Vrbka, Vladimir Odstrčil in V. S. ter vojaški orkester c. in kr. pešp. št. 8 7, Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina je 40 nvč. za osebo. Podporni uilje društva iu člani njih družin so prosti vstopnine. Cena sedežev je: v I. vr. 30 nvč., v II- vr. 20 nvč. iu v III. vr. 10 nvč. Vstopnice in sedeži se prodajajo v tiskarni Dolenc in v uradniji „Delniškega podpornega društva". Priporočajoč se za mnogobrojno udeležbo, beleži se z velespoštovanjem Odbor „Slovanskega pevskega društva". Veliki umetniški večer, kojega prirede trž. slov. biciklisti v soboto dne 2'A. t. m. v telovadnici „Tržaškega Sokola", po-stati mora povsem sijajen, ker se delajo zanj velike priprave. Sodelovali bodo umetniki iz vseh delov sveta in peli se boste celo dve „operi", pri katerih nastopijo največji umetniki sedanjega veka. Danes došla je tudi brzojavka, da se udeleži večera slavni orkester »škripačev* iz „Lačne vasi"! Razun tega imeli bodemo ta večer priliko videti prvič in zadnjič v Trstu najslavnejše virtuoze na vseh instrumentih. Med temi so: Servacij Cigu-migu, Jonatan Klimpaklampa, Benvenutto Tremolini iz Milana i. dr. Vrhunec umetniškega izvestja podajal pa bode nedosežni umetnikna blagodonečem „lajerkostnu*, slavni Achille Pireferari iz Kalabrije. Prezanimiv, natančen program priobčimo v kratkem ter opozarjamo naše slavno občinstvo že danes na ta krasni umetniški večer. Dvorni koncert pri c. kr. namestniitvu v Trstu. Čujemo, da se Nj. c. in kr. Visokost, cesaričina-udova nadvojvodinja šte-1 a n i j a osebno udeleži dvornega koncerta, ki bode dne 2'». t. m. pri tukajšnjem ces. namestništvu v prid družbe „ZlategaKriža". Slavnemu finančnemu ravnateljstvu na znanje. Pod tem zaglavjem priobčili smo v poslednji številki našega lista vest, v kateri je povedano, da preglednik g. Abraham T. finančnega oddelka na Belvedeijn, sramot i svoje podložnike slovanske narodnosti. Dotični gosp. preglednik prišel je v naše uredništvo, izjavljajoč, da dotično poročilo n i-kakor ni resnično, kajti on sam da je rodom Slovan iz Spleta. Spoštuje pa jednako vse narodnosti, kakor to velevajo obstoječi zakoni. Objavljajoč te vrstice, vstregli smo želji gosp. T. — Obžalujemo pa, da po besedah omenjenega preglednika, trosijo nekaterniki o njem izmišljene vesti ter mu s teiu prirejajo m o r a 1 n o škodo. Poveljnik finančnega oddelka na Helvederju preiskal je stvar, da se osvedoči, koliko je resnice na njej, toda ni jeden finančniih stražnikov ni priznal, da bi bil gospod T. kedaj žalil njegovo narodnost. Posebni vlak v Rlcmanje. Prekrasni, zares pomladan-ki dan, vporabilo je na praznik sv. Jožefa kakih 2000 oseb k izletu v Kic-manje, k sv. Jožefu in v Boršt. Pravih ho-dočastnikov bilo je menda le malo med njimi, no, vendar je dala množica tamošnjemu ljudstvu vsaj nekoliko zaslužka. Okollčansklm vinogradnikom na znanje. Visoka c. kr. vlada je podelila naši družbi HOOO ameriških kolči, katere razdele v nedeljo 24. t. m. med one, ki so se zanje oglasili. Priti je via Romagna št. 1, tik „Sene-uega trga" od 10—12 ure predpoludne. — Okoličani, ne zamudite tega, ker je le vam v korist. „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico v Trstu". Odjemalcem .Edinosti" v okraju Barriera javljamo, da se naš list prodaja tudi v žga-njeriji g. C o I j e v ulici Aroata. Z Dunaja. Presojevalci „Matičnih" koncertov, uprizorjenih od Hubada, tekmujejo od leta do leta v oduševljenju vskipečili poročilih o njih velečastnem izidu. Ne da se tajiti, zasluga takih izidov ijedino Hubadu. Njega uzorno glasbeno stremljenje kaže se v sestavi vsporedov, med katere so uvrščeni najbolji klasični cerkveni, moderni in pristno narodni biseri in njega temeljito poučavanje in spoznavanje veledel vseh dob ; čudovita vstrajnost, spojena z vsemi svojstvi genijalnoga glasbenika je vir takovih vspehov. Ljubljanskemu občinstvu baš ni prisu-jeno, da bi se zanimalo za naravne lepote v umetnostih iz zgolj drugega vzroka, nego iz poagitovaiio-dolžnega rodoljublja, ono srka raje vonjave Kleopatre, sestoječe iz razno! i čilih kemičnih in izozemskih tekočin v sć, nego vonj priproste narave. Evo, fre-netičnega vsprejema Parniove tvorbe, katero bi poštena duša označila: ovočje iz voska, kateremu nedostaje soka in moči! In baš to znači ukus ljubljanskega občinstva: danes zateče se v to strujo, jutri izvabijo ga zvoki lahkokrilnili siren v drugo strujo. Iu kakor občinstvo, takovi kritiki: sodbi občinstva podrejajo lastno sodbo. Vsakemu delcu utis-liiti se mora pečat neumrjočnosti, da si z malo „mujo" lahko vsakdo izklesti z neba zvezdo, katera naj mu sije onstran groba. Kaj pa da pouziočijo takove prizanesljive kritike mnogo zla. Pošteni glasbeniki se ne ozirajo na občno mnenje, kompilatorji pa preplavijo naš glasbeni trg z makulaturaui. Ali Ljubljansko občinstvo in njega kritiki greše pa še v drugem ozirn in namen teh vrstic je, opozoriti merodajue kroge na vnebovpijočo krivico. Duša vsega glasbenega gibanja v Ljubljani je Huhad. Ali kako se izkorišča ta mož! Od zore do mraka in tudi p o z n o v n o č poučevati mora gojence „Glasbene Matice", Toda rojenice niso ud ali ni h; Hubada božanstvenoga duha zbok tega, da bi se njega genijalni dar u-porabljal v pouk pojedinih abcgojencev „Gl. Matice", ampak da bi je razodeval v stvar-jenju lastnih duševnih proizvodov in to je znanje Hubada. Kakova moč, kakov duh biva v tem možu, pokazal je z jednim delom : ex tumo lux. Ali koliko bi nam še vstvaril, ako bi zamogel le svojemu znanju živeti! In tu mora narod zahtevati, da se njemu da, kar je njegovega. Hubad ni last občinstvu jednoga mest a, a m p a k last celega naroda! „Takove može", pravi Wagner, „katerih duh veje nad ozemljem, da vstvarja veledela tisočletne vrednosti, obsipati moral bi narod z vsemi darovi svojega ozemlja". Mnogo se je že v nas grešilo „z navadna nemara" iu skušnja nas je že dovolj poučila. Prizanesi nam Bog, da bi se v tem slučaju iu na našem narodu uresničile besede Preradoviča ob smrti Lisinskega: 1 narodne tebe ruke prime, I grle te u naručjo svomu I pleskaju k djelu ti svakomu Ali s tebe bremena no siline. To breme gnalo je Lisinskega v — smrt! —v. Izganjalec hudobnega duha. Predvčerajšnjem so zaprli v Trstu 741etnega kmeta Andreja Novaka iz Sežane, kateri si je dobavljal lep postranski zaslužek, izganjajoč — „hudiča* iz lahkovernih bab. Ovadili so ga namreč „hudobni11 ljudje, da je „izgnal hudobnega duha" iz trupla vratarice Tereze Uršič, stanujoče v ulici liellosguardo hšt. 8. Zajedno je policija zaplenila temu „izganjalcu hudobnih duhov" vse njegove „vračnrske (coperiiiške) ropotije". Ta „vražja" umetnost baje dobro .nese", kajti Novak imel je 28 gld. pri sebi. Sedaj bodo menda veseli „hudobni duhovi" v peklu, kajti ubogi Novak jih bode odslej puščal pri miru, ker sedi sani — pod ključem. Ogenj. Trgovec g. Licher, stanujoč v ulici S. Michele hšt. 5, vporabil je na praznik sv. Josipa ugodno priliko, ter se odpeljal s svojci v Ricnmnje. V tem je nastal ogenj v njegovem stanovanju, ne zna se kako. Gasilci vlomili so vrata in v kratkem vdušili ogenj. Pogorelo je nekoliko pohištva, perila iu obleke. Škode je okolo 300 gld. Poskušen samomor. 40Ietna zasebnica Karolina S., mati 7 otrok, hotela je po noči na včeraj raz obrežje del Sale skočiti v morje, Na srečo zadržala st* jo dva stražarja, ki sta prišla po naklučju tam mimo. Ogromen dar. Dunajski pivovarnar g. Ant. Drelier, kateri ima tovarne po raznih mestih Avstrije, (tudi v Trstu pod „Doschet-toni) slavi danes 25letnico svojega obrtnega delovanja Tem povodom podari g. Drelier svoto 100.000 gld. za različne dobrotvorne ustanove v različnih mestih. Lakota v Italiji. — Po poročilih, ki prihajajo iz Italije, ljudstvo od gladil umira. Časopisi prinašajo imena tako umrlih oseb. To se je zgodilo v Teranu. V Acceri pa se je ljudstvo uprlo radi doklade na žito ter sežgalo občinsko knjižnico. Škode je do 10.000 lir. V Gaeti se tudi upirajo proti občinskim dokladam — Tako se torej godi v blaženi državi! 0 Šolstvu na Ruskem. Iz Peterburga poročajo, da je car odobril načrt za osnovo medicinskega zavoda za ženske dijake. — Kazni listi razširili so vest, da v Rusiji na-merujejo skrčiti število gimnazijev. Temu nasproti zatrjujejo ruski listi, da se je car izrekel nedavno, naj se ohranijo vsi ti zavodi v dosedanjem številu, a izrazil je željo, da bi se nekoliko premenil pouk le v tem, da bi se mladina poučevala tenieljitejše v klasičnih predmetih, kakor se je to godilo doslej. Za črnovojnike. Dotični črnovojniki, ki so rojeni v Trstu leta 1857. in 1858., in ki imajo kakoršenkoli vojašk dokument, morajo se z dotičnim dokumentom prijaviti na mestnem magistratu (III. nadstropje, vrata št. 1), kjer dobijo svoje legitimacije za črno vojsko. Policijsko. Organi komisarijata v ulici Scussa so zaprli 191etno hišino Josipino Z. iz Trsta, ker je ukradla svoji gospodinji perila, vrednega okolu 13 gld. — 271etni so-dar Jakob Sttligoj ukradel je predvčerajšnjem v gostilni, ki je v hiši št. 1 ulice Š. Mauri-zio, nekemu finančnemu stražniku njegov bajonet, Stražnik je, opazivši, da mu je izginil bajonet, razgrajal po ulicah. Dva stražarja sta ga ukrotila in odpeljala v zapor. Pozneje so stražarji prijeli v isti gostilni Suligoja iu zaprli tudi njega. Koledar Danes (21.): Benedikt, opat; Serapijon, škof. — Jutri (22 ): Oktavijan, mučenec; Bazilij, mučenec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 8 min., zatoni ob 0. uri 8 min. — Toplota včeraj: ob J7. uri zjutraj 7'5 stop., ob 2 pop. 13 5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunaj 20. (Poslanska zbornica.) V nadaljevanju razprave o davčni preosnovi predlagal je posl. H a j ek , da se obnovi vladina predloga pri g. 12. Posl. Auspitz potegnil se je za predlogo, kakor jo je sestavil odsek, Češ, da je ista boljša nego vladna predloga, ker bi po njej bile le 4 skupnine, v tem ko bi se moralo po vladnem načrtu zasuo vat i več nego 300 „okrajnih parlamentov", (okrajnih davčnih komisij.) Budimpešta 20. Zbornica inagnatov pričela je danes razpravljati o proračunu. Kodanj 20. V dobro poučenih krogih govori se, da pride prihodnjo soboto semkaj ruska carica-udova, da obišče kalja in kraljico Dansko. — Burean „Ritzau" poroča, da je tudi danska država vsprejela povabilo Nemčije za udeležbo pri otvoritvi „Nord-Ostseekanala*. Trgovlmk« brzojavke. Eudimpesta. Pšenica 7.n spomlad <> 77- 6 "ft. Pšenico zii j oho n 180") 7.08 >li> 7 0'J Oves za sps-mtad 0.11« n as Ui za »pomlad 5 74 5 Tri. Koruza /u niaj-juiii tt'35 (i 37. PAcnica nova o.l 7S kil. f. 8-ftO—0'f»5, od 79 kil. C. (> ilri - 7-—. od 80 kil. 1.1--7 05 od SI ki!, f. 7 05 7 10, od Hli kil. Cor. 710—7.15. leč men « 61- 8 20; proso 7 20—7 30. Pšenica: Trif mirneji, prodalo «e je le 8000 nit. »1. Cen-i mlačnsRi tudi 10 nč-ceneje Vreme; dež- Pra£*. Nerattnifsni sladkor /a mara f. 12 32', maj l'J-40, nova letina 12.80. Praga. Centrifuga! nori, postavljen r Trti in * car no vred, odpošiljate* pr*cnj I. 28 J.j- -29. Mar« Avg. f. 2'J.50--.— Cuncas»ii z* inare-april 29.50 —•—. Četvorni za mare 30"75, V glnvah (godili) za mare 30 75 Havre. K:»vi\ ftantos gcoiI avtor)- Največa zaloga toTarni&kegu sukna ▼ »rodnosti V, milijona goldinarjev. — Pošilja a« 1« po poštnem povzetju! Svarilo! Atfontje iu kroinjarji ponujajo nedo4iatno svoje bla^o pod znamko „Stikarnf-skoga blaijo*, Da zabranim vnrunje p. n od jemalcev, naznanjam, da takim Ijudom u« pro* dojam bln^'a pod noboiiim pogojem. (24) Laitnik paliticii« društv* »Edinost*. — Izdavatelj in odg»v»rni urednik: Julij Mikota — Tiskarna Dolenc v Trstu.