—¦   125   —
1 -  -
Ob smrtni postelji.
Ob postelji vas gledam jaz,        Pokaj bi jokali zato?
oči vam žalosti rosijo,                 Ni sreča cvela mi na svetu,
her končno mi je prišel čas,      a up me teši zdaj Ijubo,
da zadnji dahnem uam »Adijo !"   da grem k nebeškemu Očetu !
Za mano pridete ui vsi,
in tam, irisoko nad zvezdami,
kjer ni gorja in solze ni,
neskončno srečen bodem z vami! ...
Janko Lelmn.
Glasba.
0, glasba, rajskomila deva.                       Kaj bi brez tebe bil na sveti,
ti angel s/, poslan z neba,                        Le misel stresa me samo;
da mrzle duše nam ogreva                       zato hčem svirati in peti,
in teši nam bolest srca!                           dohler ne ugasne mi oko! . . .
Janko Leban.
Dež in solze.
Padaj, padaj, drobni dez,                      Lijte, lijte iz oči,
na venoči cvei,                                      grenke mi solze,
da ves pomlajen in suez                       da srce se umirf,
dvigne glavo spet!                                mine me gorji! . . .
Janko Leban.
Ui«l     Um                                               *                              fatiii     !¦!¦!
V«           'K?              ^se m'nU'V0 Je na s«e''\                         V^          yTJ7
&3          6?)             mine lica kras, denar;                          j?3          S3
gpo        hTh           česar ni ti možno vzeti,                      HH        h)
f~n       fj           lepih čednosti je dar;                         ~~Tj          j;
R&S        ft&t            ^e' °' ^ekle, skrbno giiji.                     /fj        aL,
nQ         rSC             v plemeniti duši svoji!                           "fflfj         ~fflr
rvi         Ov                                                           -lanko Leban.            \^         \^