Postni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.00 šil., mesečna naročnina 5 šilingov pil ismMlili Letnik XXVI. Celovec, petek, 7. maj 1971 Štev. 18 j1503) NEKAJ NAPOTKOV za ljudsko štetje 1971 Te dni bodo prihajali k posamezen družinam tako imenovani števil komisarji, da pomagajo pri Izpolnitvi uradnih tiskovin za redno ljudsko štetje dne 12. maja 1971. V tej zvezi opozarjamo naše ljudi **o naslednja dejstva: 1. Že dejstvo, da uradne tiskovi-n® niso dvojezične, pomeni kršitev § 3 člena 7 državne pogodbe. Ven-*tar pa ima v smislu odloka ravnatelja deželnih uradov dr. Hauerja 1 dne 19. 8. 1968, štev. Praš. 1200/ 3/1968, in v smislu priporočila kolikega deželnega glavarja z dne 3- 9. 1968, štev. LH 109/14/Ta/1968, V|ok pravico, da potrebne podatke **jovi števnemu komisarju v svojem lolerinem jeziku. 3. Predvsem ima vsak pravico, 'ta od števnega komisarja zahte-v° izročitev tiskovin, da jih lahko I°nr izpolni in potem izpolnjene Proti potrdilu pravočasno odda na občini. 3. Odgovori na stavljena vprašaja v uradnih tiskovinah morajo odgovarjati resnici. Zato bomo pri vProlanju po občevalnem jeziku P°d točko 8 s svinčnikom prekrižati *nak za „deutsch" In s črnilom pripisali „slowenisch — slovensko". C* kdo nemškega jezika ne obvla-jta» znaka za „deutsch" seveda ne bo prekrižal. 4. števnim komisarjem je prepo-Vedano kakršnokoli vplivanje in Prosimo, da nam vse morebitne lokorektnosti takoj javite. Prigovarjanje ali tudi zgolj omemba, da kot občevalni jezik lahko zapišete Jamo „deutsch" ali tudi „windisch", kakor se to ponekod že dogaja, je vplivanje in torej prepovedano! Pri ljudskem štetju ne gre za popisovanje narodne pripadnosti ali laterinega jezika, zato že vnaprej °dfekamo veljavnost in priznanje V*Qkršnim iz kakršnekoli izjave pri Judskem štetju izvirajočim zaključ-*om o narodnostnem stanju na Koškem. Zlasti pa rezultati Ijudske-pa Štetja ne morejo služiti kot pod-'°9o za reševanje odprtih vprašanj 'lena 71 *Vo,a slovenskih organiiacij na Koroškem Gasometergasse 10 9020 Klagenfurt - Celovec LETOS V AMERIKI: „Vroča pomlad" Brutalno nasilje nad nasprotniki vojne Letošnja pomlad je v Ameriki spet zelo vroča. Vrstijo se demonstracije proti vojni v Vietnamu, množijo se protesti proti politiki predsednika Nixona; na drugi strani pa se stopnjuje nasilje policije in vojske nad nasprotniki vojne, nad borci za miir in enakopravnost. V zadnjih tednih je prišlo do množičnih demonstracij, na katerih se je zbrat o na desettisoče, v Was-hingtonu pa tudi na stotisoče ljudi, ki so protestirali proti vojni v Vietnamu, proti rasni diskriminaciji. Zahtevali so, da mora vtada takoj odpoklicati vse ameriške vojake iz Indokine domov, da se mora končati zločinsko vmešavanje Amerike v notranje zadeve drugih držav in narodov. Protestnim demonstracijam nedvomno daje poseben poudarek udeležba bivših vojakov, ki so si v Vietnamu »priborili" visoka odlikovanja, ki pa jih zdaj — kakor se je zgodiiilo na primer pred Vladnim sedežem v Washingtonu — demonstrativno odmetavajo in tako izpovedujejo, da nočejo priznanj, ki so jim bila podeljena za »zasluge” v krivični vojni. Zlasti pa je pretresljiv protest bivših vojakov, ki so bili na vietnamskem bojišču ranjeni in s svojimi telesnimi hibami zdaj nemo, vendar zato le še bolj glasno obsojajo režim, ki pošilja ameriške vojake v tuje države, da tam krvavijo in izkrvavijo za umazane interese imperialistične politike. Nenehno naraščanje protestnega gibanja povzroča oblastem čedalje večje skrbi ter jiih spravlja ob svo razsodnost. To se je zelo jasno pokazalo v zadnjih dneh v Washing-fonu, ko se je več kat 10.000 policajev in vojakov dobesedno izdiv-jailo nad demonstranti. Prizori, ki so se dogajali po vvashingtonskih ulicah itn trgih, so biti vse prej kot vredni civiliziranih ljudi: »oblast" je spet enkrat razgalila svoj ogabni protiljudski obraz, s tem pa le še bolj potrdila upravičenost protesta proti režimu, ki se sicer hoče ponašati z demokratičnostjo, v resnici pa vsako drugo mnenje že v kali zatre z brutalnim nasiljem. Samo v Wash ing tonu je bilo v zadnjih dneh aretiranih 6000 do 7 tisoč demonstrantov, ki so protestirali prati vojni v Vietnamu in jim bodo zdaj sodili. Toda tudi vse formalistične obtožbe 'in obsodbe ne bodo mogle prikriti resnice, da se med ameriškim ljudstvom nenehno širi odpor proti vojni in proti krivici. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV VABILO na JUBILEJNI OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV ki bo v nedeljo 9. maja 1971 s pričetkom ob 9. uri v dvorani IV (1. nadstropje) delavske zbornice v Celovcu, in sicer v znamenju naslednjih zgodovinskih dogodkov: 0 na dan osvoboditve 9. maja O ob 25-letnlci obstoja Zveze koroških partizanov 0 ob 30-letnici vstaje slovenskega naroda 0 v letu, ki so ga Združeni narodi proglasili za leto boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji. Glavni odbor JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK TITO: Ml BOMO STORILI VSE da bosta naša skupnost in enotnost še bolj trdni Na Brionih je v zadnjih dneh aprila zasedalo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, ki je proučilo trenutni politični in gospodarski položaj v državi ter sprejelo sklepe za rešitev aktualnih problemov. Med razpravo so temeljito obravnavali tudi napake pri dosedanjem delu ter sklenili, da jih v celoti odpravijo v najkrajšem času. Razprava je bila zlasti v začetku Po vsem svetu so proslavili 1. maj Tudi za letošnji 1. maj — mednarodni praznik dela — so bile po vsem svetu različne slavnosti, ki so potekale slovesno, pa tudi borbeno, odvisno pač od razmer v posamezni državi. Tako so bile prvomajske proslave v vzhodnih državah po tradiciji precej bučne. V glavnih mestih so bile spet prirejene velike parade, na katerih so delovni ljudje, mladina, športniki in vojaki korakali mimo tribun, kjer so bili zbrani najvišji državni in partijski voditelji. Pa tudi gesla, ki so jih objavili ob 1. maju, so bila podobna tistim iz prejšnjih let: pozivala so na enotnost socialističnega sveta, na boj proti imperializmu, na sožitje narodov in na obsodbo sleherne diskriminacije. V zahodnih državah so bile proslave in druge prvomajske prireditve precej manj izenačene. Ponekod je potekal 1. maj v znamenju rezničnega praznika, drugod pa je bil pravi borbeni dan. Marsikje, kot na primer v Španiji, so za praznik dela organizirali stavke; v filipinskem glavnem mestu Manili je med prvomajskim zborovanjem več študentov celo zgubilo življenje, ko je policija streljala v množico. V Italiji je bil letošnji 1. maj vsekakor razveseljiv: prvuč po drugi svetovni vojni so tri velike sindikalne organizacije priredile skupna zborovanja in tako zelo prepričljivo demonstrirale enotnost delovnih ljudi. Prvomajskih slovesnosti na Japonskem se je udeležilo 7 milijonov ljudi, v Ameriki pa je bil tudi 1. maj v znamenju množičnih demonstracij in protestnih zborovanj proti vojni v Vietnamu. Z različnimi prireditvami so praznik dela obhajali tudi v Jugoslaviji, kjer so ob tej priložnosti zabeležili tudi nove delovne uspehe, ko so prav za ta dan otvar-jali razne nove objekte. Mimo tega pa so bile prireditve, •kakor na primer v Labinu, hkrati manifestacije enotnosti in bratske povezanosti jugoslovanskih narodov. Pri nas na Koroškem in sploh v Avstriji se je praznovanje 1. maja spet precej razlikovalo od stranke do stranke. UVP in FPU sta se tudi letos odločili za tradicionalne prvomajske izlete, KPU je v nekaterih krajih, kolikor je pač dovoljevalo slabo vreme, priredila običajne povorke, pri SPU pa je letošnji 1. maj potekal pretežno v znamenju zmage na nedavnih predsedniških volitvah. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU gostuje v nedeljo 9. moja 1971 ob 14.30 url v Mestnem gledališču v Celovcu z odrskim delom koroškega ljudskega pesnika ANDREJA ŠUSTERJA DRABOSNJAKA IGRA 0 IZGUBLJENEM SINU v desetih slikah Po rokopisnem prepisu iz Čezpalja priredil Bruno Hartman Režiser: Slavko Jan Dramaturško vodstvo: Bruno Hartman Lektor: Majda Križajeva Scenograf: Melita Vovk-Štihova Plesi: Iko Otrin Kostumograf: Mija Jarčeva Glasba: Uroš Krek Vstopnice v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, pri vaditeljih farne mladine, v pisarnah SPZ In KKZ ter eno «ro pred začetkom predstave. SLOVENSKA Na Predstavo vab,,a KRŠČANSKA prosvetna zveza kulturna zveza precej ostra, vendar so potem dosegli popolno soglasje o vseh vprašanj ih. O poteku seje in o njenih sklepih je govoril predsednik Tito na prvomajski proslavi v Labinu v Istri, kjer so ob tej priložnosti slavili tudi 50-letnico vstaje istrskih rudarjev in tako imenovane lobinske republike. Imamo seveda vrsto stvari, ki jih moramo reševati, je dejal predsednik Tito, ter naglasil, da so na seji •predsedstva ZKJ 'postavili temelje nadaljnji dejavnosti, tako da bodo lahko delali hitro pri vseh vprašanjih. »Moramo delati hitro, ker nasprotnik naše notranje konsolidacije, našega dela pri tej konsolidaciji, ne miruje. Vsak trenutek nam skuša metati polena pod noge. Če spremljate tuj tisk in to, kar se okrog nas dogaja, vidite, kako mnogi ,skrbijo' za nas. Neverjetno je, kako so ,močno zaskrbljeni', kaj bo z Jugoslavijo. Menda se bojijo, da bo razpadla itd. Jasno je, kaj je za tem. Tu ne gre za kakšno iskreno skrb. To je poskus, da se uniči naš ugled, da se podceni ali zmanjša vse tisto, kar smo dosegli med vojno in v povojni izgradnji. Lahko rečem, da se bodo vsi tisti, ki so želeli razpad naše skupnosti, tudi to pot, kot zmeraj doslej, pre-varili v svojih napovedih. Mi bomo storili vse, da bosta naša skupnost in enotnost še bolj trdni." Posebno ostro je predsednik Tito govoril o tistih, ki hočejo zasejati seme razdora med jugoslovanske narode. Mi smo demokratična socialistična država, je poudaril, in smo demokracijo povzdignili do visoke ravni ter jo postavili na trdne temelje. »Toda za sovražnike našega socialističnega družbenega sistema, za sovražnike tistega, kar še hočemo doseči, ne more biti demokracije. Doslej smo preveč tolerirati početje teh sovražnikov. Na seji predsedstva smo sklenili, da se odločno postavimo po robu vsem tem pojavom, vsem takšnim nasprotnikom in sovražnikom. Ne dovolimo, da se nam v državo infiltri-ra nekakšna šesta kolona, temveč jo že v kali zatrimo. Zato smo sklenili, da v tem pogledu povečamo budnost." PRVI PODATKI LJUDSKEGA ŠTETJA: Prebivalstvo Slovenije znaša 1,725.000 oseb Komaj 12 dni po končanem popisu prebivalstva v Jugoslaviji je zvezni statistični zavod že objavil prve podatke, iz katerih je razvidno, da je bilo v Jugoslaviji popisanih 20,504.516 oseb. To pomeni, da se je prebivalstvo Jugosla- Popis prebivalstva ije tudi ugotovtl, da je bilo konec letošnjega marca začasno zaposlenih v tujini 682.262 Jugoslovanov, in sicer iz Bosne in Hercegovine 138.274, iz Črne gore 8.030, iz Hrvatske 227.841, iz Makedonije 56.449, iz Slovenije 49.563, 'iz Srbije 202.105 in ožjega področja 116.575, iz Vojvodine 61.518 ter s Kosova 24.012 oseb. V občinah glavnih republiških mest so ugotovili naslednje število prebivalstva: (zaokrožene številke) Beograd 1,204.000, Zagreb 602.000, Skopje, 388.000, Sarajevo 292 tisoč, Ljubljana 258.000, Novi Sad 214.000, Priština 153.000 in Titograd 99.000. V Sloveniji so — kakor že povedano — našteli 1,725.088 prebivalcev; to je za 8,4 % več kakor pri popisu leta 1961 in za 14,7 °/o več kakor 'leta 1953. Prebivalstvo petih občin Ljubljane znaša 257.640 oseb, torej se je prebivalstvo slovenske prestolnice od ileta 1961 povečalo za 24,8 °/o in od leta 1953 za 46,3 %. Občina Maribor šteje zdaj 172 tisoč prebivalcev, to je za 13 % več kot leta 1961 ‘im za 37 % več kot teta 1953. Prebivalstvo občine Celje, ki znaša zda(j okroglo 58.000 oseb, pa se je povečalo za 15 oziroma za 30 odstotkov. Od vseh ostalih slovenskih občin kože najveoji porast prebivalstva občina Velenje, kjer živi zdaj 29.000 'ljudi, medtem ko porast znaša 30 °/o od teta 1961 1 Obrekovalci I 1 se sami karakterizirajo / področje 5,241.524), Hrvatska 4,422.564, Bosna in Hercegovina 3,742.852, Vojvodina 1 milijon 950.268, Slovenija 1 milijon 725.088, Makedonija 1,647.104, Kosovo 1,244.755 in Črna gora 530.360 prebivalcev. in celo 64 % od teta 1953. Prebivalstvo občine Koper je v zadnjih desetih letih naraslo za 21 % na današnjih 35.400, v občini Kranj za 18% na 56.300, v občini Domžale za 17% na 32.000, v občini Kamnik za 13% na 22.400, v občini Novo mesto za 10 % na 50.000, v občini Škofija Loka za 11 % na 30.700 in v občini Nova Gorica za 10% na 51.400 oseb. Nasprotno pa je v 15 občinah število prebivalcev v zadnjih desetih letih nazadovalo, in sicer v občini Ljubljana Center za 8 odstotkov, v občini Tolmin za 6,7 %, v občini Sežana za 4,6 %, v občini Ilirska Bistrica za 3,9 % in v občini Radlje ob Dravi za 3,6 %. Od teta 1953 je najbolj nazadovalo (namreč za 12,6%) število prebivalcev v občini Ilir- ska Bistrica, kjer živi danes te še 15.150 ljudi. Glede gostote naseljenosti v posameznih občinah je popis prebivalstva dal naslednje podatke: Najbolj gosto naseljena je razumljivo občina Ljubljana Center, kjer pride nad 8000 ljudi na kvadratni kilometer, v ljubljanski občini Bežigrad znaša gostota blizu 900 oseb, v ljubljanski občini Šiška 420, v občini Trbovlje 320, v občini Piran 280, v občini Maribor 230 in v občini Celje 250 'ljudi na kvadratni kilometer; najredkeje pa so naseljene občine Kočevje (22), Tolmin (23), Cerknica (29), Mozirje (30), Ilirska Bistrica (32) in Sežana (33 prebivalcev na kvadratnem kilometru). Število gospodinjstev v Sloveniji se je od zadnjega popisa leta 1961 močneje povečalo kot število prebivalcev, namreč za 12,4 odstotka od prejšnjih 459.000 na 516.000. Hkrati se je zmanjšalo povprečno število članov na eno gospodinjstvo (od 3,47 na 3,35), pri čemer so bite ugotovljene precejšnje razlike med občinami. Po vsej Sloveniji so letos popisali 479.000 stanovanj, vendar v tej številki niso zajeta zasilna stanovanja, ki jih je skupaj z vikendi 10.600. OSKRBA Z MESOM POSTAJA AKUTEN PROBLEM V sodobnem gospodarstvu se razvoj proizvodnje ravna po povpraševanju. To velja tudi za kmetijstvo, v kmetijski proizvodnji pa posebej za mleko in meso, ker ne preneseta skladiščenja za leto dni in več, kot ga preneseta žito in koruza, pa tudi sladkor in vino. To je eden izmed vzrokov, zakaj je treba pri mleku in mesu ponudbo vedno spet uskladili s povpraševanjem. Pri tem se vedno znova poraja težava, da povpraševanje za mesom nagleje narašča od povpraševanja za mlekom. Povpraševanje za mlekom in mlečnimi izdelki v vrsti evropskih dežel že nekaj let stagnira, medtem ko povpraševanje za mesom, zlasti za govejim neprestano narašča. V Avstriji se je n. pr. letna poraba govejega mesa v zadnjih petih letih povečala za 4,5 kilograma ali za 30 odstotkov na 19,4 kg na osebo. Temu porastu prireja govejega mesa ni mogla slediti. Leta 1965-66 je vnašala 122.500 ton in je do leta 1968-69 narasla za 33.500 ton na 158.000 ton. Zaradi krčenja prireje mleka oz. Števila krav je v letu 1969-70 nazadovala na 148.000 ton ter je bila le za 20 % večja kot pred petimi leti. vije v zadnjih desetih letih povečalo za 1,955.215 ljudi, kar predstavlja povprečni letni prirastek 195.000 oseb. Za posamezne republike in pokrajine so bili objavljeni naslednji podatki: Srbija ima 8,436.547 prebivalcev (ožje Ne zdi se nam vredno, da bi odgovarjali na vse tiste izlive brezvestnih obrekovalcev, ki se teden za tednom vrstijo v delu koroškega tiska. Saj tudi ne povedo nič novega; ponavljajo stare, zastarele in preživele „resnice", kot se morejo poroditi le v možganih narodnih nestrpnežev. Prežvekujejo jih vedno znova: enkrat od začetka do konca, drugič od konca do začetka; tukaj pod takim, tam pod drugim naslovom; danes v Ruf der Heimat, jutri v Siid-press, potem v Kdrntner Nachrichten. Spremeni se morda vrstni red, toda vsebina in predvsem namen pa ostane. V ta okvir sodijo tudi najnovejša „odkritja“, ki jih v zadnjem času zelo marljivo objavlja glasilo koroške FPO Kdrntner Nachrichten. Zato tudi v tem primeru smatramo pod svojo častjo, da bi zavzemali stališče do posameznih ugotovitev — obrekovalci se sami dovolj jasno karakterizirajo. Samo nekaj hočemo nedvoumno poudariti: 0 Ko so drugi navdušeno služili nacističnemu režimu in sodelovali pri njegovih strašnih zločinih nad narodi Avstrije in mnogih drugih držav, smo koroški Slovenci trpeli v gestapovskih zaporih ter izseljeniških in koncentracijskih taboriščah, torej doprinašali žrtve, s katerih ceno je bila plačana ponovna svoboda in neodvisnost Avstrije! Q Ko so drugi v „obrambo“ nacističnega rajha „junaško“ podjarmljali tuje države in narode širom po Evropi, smo se koroški Slovenci borili proti nacifašizmu — za osvoboditev tudi avstrijske domovine! Zato ljudem, katerih preteklost in deloma tudi današnje nastrojenje je vse prej kot dokaz brezpogojnega priznavanja k Avstriji, odrekamo vsako pravico, soditi in razsojati o lojalnosti koroških Slovencev do republike Avstrije. To lojalnost smo dovolj jasno izpovedali v besedah in jo predvsem izpričali tudi v dejanjih. Kakor kažejo ponovne izjave vodilnih predstavnikov dežele in države, o tej lojalnosti tudi ni dvoma. Tistim, ki nas kljub temu nesramno obrekujejo in nam očitajo nečastne nagibe, bi povedali samo toliko, da je njihovo argumentiranje le preveč nestvarno in nizkotno, da bi se izplačalo nanj odgovarjati. Vprašanje, ki baje trga krinke z obrazov, bi se namreč moglo glasiti tudi takole: Če bi Nemčija ponovno z vojaško silo vdrla v Avstrijo, ali bi bili Vi in Vaši sinovi takrat pripravljeni, z orožjem braniti Avstrijo? Leto 1938 nam je vsekakor še dobro v spominu — nepozabno v spominu pa nam bodo ostale tudi številne žrtve, ki smo jih koroški Slovenci že doprinesli za svobodo in neodvisnost naše avstrijske domovine. Porastu porabe govejega mesa za 30 % sloji torej nasproti porast prireje za 20 %. Iz let, ko smo imeti resnične viške govejega mesa, smo lani prišli v položaj, ko smo imeli dejanski primanjkljaj. Leta 1969 smo izvoziti 64.714 klavnih goved in jih uvoziti 25.750. Lani je vendar že v prvih enajstih mesecih stat izvozu 52.817 goved nasproti uvoz 60 tisoč 382 goved. Iz te primerjave sledi, da smo Imeti teta 1969 še resnični izvozni višek 38.964 klavnih goved, ki se je tekom leta dni spremenit v resnični primanjkljaj okoli 8000 goved, ki smo jih morali uvoziti. Ta razvoj kaže, da je vprašanje oskrbe z govejim mesom postalo sita akutno vprašanje. Akutno tem bolj, ker ima z istim problemom opravka vsa Evropa. Med letom 1968 in letom 1970 se je v Evropi vključno Sov- Večja pozornost maloobmejnemu prometu Prejšnji mesec je bil na Dunaju sestanek avstrijsko- jugoslovanskega gospodarskega odbora za stike, ki sta ga ustanovili avstrijska in jugoslovanska gospodarska zbornica. Na sestanku so razpravljali o trenutnem položaju na področju trgovinske izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem so zlasti ugotovili, da je jugoslovanski izvoz v Avstrijo v primerjavi z avstrijskim izvozom v Jugoslavijo veliko premajhen. Bolj kot doslej hočejo v gospodarskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo posvetiti pozornost maloobmejnemu prometu ter kooperaciji in je bila v ta namen ustanovljena posebna komisija pri skupnem gospodarskem odboru za stike. Po sestanku je bila na jugoslovanskem veleposlaništvu slovesnost, na kateri je veleposlanik Mitja Vošnjak predsedniku avstrjskega dela odbora za stike Hansu Popovitschu izročil red jugoslovanske zastave z zlatim vencem. S tem visokim redom ga je odlikoval jugoslovanski predsednik Tito za zasluge in prispevek k razvoju jugoslovansko- avstrijskih gospodarskih stikov in sodelovanja. V_____________________________ J jetske zveze število govedi zmanjšalo za 2,7 milijona na 218,3 milijona glav. V deželah zahodne Evrope se je njihovo število povečalo za 2,1 milijona na 89,5 milijona glav, toda v deželah vzhodne Evrope vključno Sovjetske zveze se je njihovo število zmanjšalo za 3,4 milijona na 129,2 milijona glav. Še bolj kot lo priča o pomanjkanju govejega mesa v Evropi ugotovitev, da je ’EGS lani morala uvoziti 700.000 ton govejega mesa, medtem ko ga je leta 1967 uvozila le 550.000 ton. Zaradi raznih operacij v zvezi s 'težavami pri vnovčenju mleka in mlečnih izdelkov v deželah zahodne Evrope, pa tudi v zvezi s težavami, ki so se zaradi prevelike koncentracije govedi po družbenih farmah pričele pojavljati v deželah vzhodne Evrope, je ves ta razvoj v bistvu posledica krčenja števila krav. To krčenje je sprožilo nazadovanje števila telet, s tem pa števila prirejenih klavnih goved. Ker je podoben razvoj mogoče opažati tudi v nekaterih prekomorskih deželah, ki 'izvažajo meso, in ker tudi tam njegova poraba narašča, je treba računati, da bo postol položaj na trgu z govejim mesom čedalje bolj napet. Povpraševanje bo najmanj pet let večje od ponudbe. Spričo tega bo postalo pitanje goveje živine rentatailnejše kot je bilo. Prve nastavke za tak razvoj je bilo mogoče opažati že v zadnjih treh letih. Razvoj na trgu z govejim mesom pa tudi kaže, da bodo v prihodnje mesnati prašiči pridobili na pomenu. Povpraševanje za svinjskim mesom bo še naraslo, ker je svinjsko meso praktično edino resno nadomestilo za goveje meso. To so pokazali 'tudi zadnji meseci, ko ni prišlo do napovedane gore prašičev, vsaj tam ne, kjer so se prašičerejci že odločili za prirejo mesnatih prašičev. Pri taki prognozi razvoja na trgu z mesom pa kmetijstvo in kmečki ljudje ne smejo prezreti dveh odločilnih faktorjev za optimalno rentabilnost prireje mesa. To sta: # Prireja in organizirana ponudba po kvaliteti izenačenih In vedno boljših klavnih goved in mesnatih prašičev. # Časovnemu povpraševanju odgovarjajoča ponudba, kakor Jo zahteva čedalje bol| naraščajoči turizem v Evropi. (bi) posiROKecpsvecu RIM. — Komisija za notranje zadeve italijanskega senata je odobrila vladni zakonski predlog, ki predvideva spremembe in dopolnila deželnega statuta dežele Tri-dentinska-Gomje Poadižje, ki se torej nanaša na tako imenovani „paket“ v korist južnotirolske manjšine. Ob zaključku razprave je stališče vlade izrazil podtajnik za notranje zadeve poslanec Sarti, ki je poudaril, da zakon temelji na želji, da se ustvari sožitje med vsemi jezikovnimi skupinami, medtem ko za nemško jezikovno manjšino določa najbolj napredno ravnanje, ki je v Evropi prav gotovo najboljše. Predvsem pa hoče — kakor je naglasil Sarti — italijanska vlada z ohranitvijo dežele ustvariti zavest zaupanja v sožitje in sodelovanje različnih narodnostnih skupnosti v okviru ustave in ene ter nedeljive republike- STOCKHOLM. — Od 20. do 25. junija bo v Oslu zasedala »Mednarodna preiskovalna komisija o ameriških vojnih zločinih v Indokini". Na zasedanju bodo proučili različne argumente, kot so vietinamizacija, položaj v begunskih taboriščih v Indokim ter posledice kemijskega in bakteriološkega orožja, ki ga uporablja Amerika v vietnamski vojni. Udeležencem zasedanja bo o položaju poročala mednarodna delegacija, ki bo posebej v ta namen obiskala Indokino- TRST. — V okviru prisrčne slavnosti j® jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž prejšnji teden izročili znanemu tržaškemu narodnemu in kulturnemu delavcu prof dr. Andreju Budalu visoko odlikovanje »Red jugoslovanske zvezde * zlatim vencem", s katerim ga je odlikoval predsednik Tito za njegovo dolgoletno kulturno in literarno delovanje ter požrtvovalno delo, ki ga je opravljal kot predsednik Slovenske prosvetne zveze in upravnik Slovenskega gledališča v Trstu. WASHINGTON. — Na zadnji tiskovni konferenci je ameriški predsednik Nixon poudaril, da njegova vlada še ne bo spremenila svojega odnosa do LR Kitajske. Sicer je menil, da si bo Amerika prizadevala zboljšati odnose s Pekingom, vendar ne bo podpirala zahteve po sprejemu LR Kitajske v OZN in bo še naprej — »zvesta vsem obveznostim do Čangkajškovega režima — dajala vso podporo Formozi. Glede položaja v Indokini pa je Nixon ponovil stare teze in še enkrat potrdil, da ne namerava določiti dokončnega datuma umik* ameriških čet. To je po njegovem odvisno od poteka »vietnamizacije" in od rešitve vprašanja ameriških vojnih ujetnikov. _ . PARIZ. — Prvič po drugi svetovni vojn* se bodo letos oktobra zbrali v Rimu predstavniki vseh evropskih nacionalnih in mednarodnih organizacij borcev. Na to srečanje, ki je predvideno za čas od 18. do 20-oktobra, bodo povabili tudi udeležence odporniških gibanj ter predstavnike organizacij žrtev nacizma in žrtev vojne. ŽENEVA. — Ob zasedanju držav članic GATT (splošni sporazum o trgovini in carinah), ki so pred nedavnim v Ženevi razpravljale o statusu držav v razvoju, je glavni tajnik OZN U Tant pohvalil evropske države, da 'kljub politčinim razlikam z uspehom izboljšujejo medsebojne gospodarske stike. Dejal je, da čedalje večja gospodarska kooperacija odseva »novo, sodobno resničnost v svetu". Ta resničnost je po njegovem v tem, da so danes vsak posameznik, vsaka socialna skupina, vsaka država ali kontinent odvisni drug od drugega. RADENCI. — Prvič v stoletni zgodovini zdravilišča Radenska so pred nedavnim v enem dnevu nalili več kot milijon steklenic mineralne vode. V enem saniem dnevu je po tekočih trakovih drselo 1 milijon 60.700 steklenic svetovno znane radenske mineralne vode. Kljub temu rekord0 pa v Radencih le s težavo izpolnjujejo vsa naročila, kajti povpraševanje po »ra' denskii" stalno narašča doma in tudi v mnogih drugih državah, kamor jo izvažajo. WASHINGTON. — V Ameriki še vedno odkrivajo nove zločine, ki so jih zagrešili ameriški vojaki v Vietnamu. Tako je javnost šele zdaj zvedela tudi za naslednji primer: Sredi aprila 1969 je padel nekj vojak iz čete narednika Notleya; naslednji dan je njegova četa vdrla v bližnjo vas i° v njej pobila najprej 10 žensk z otroci, p°' tem pa še kakih 20 neoboroženih prebivalcev. Zločin se je — 'kakor je pred odborom ameriškega kongresa izpovedal bivši narednik Notley — zgodil nedaleč od južn°' vuetnamskega naselja My Lai, kjer so ameriški vojaki leta 1968 umorili veliko število civilistov. , TOKIO. — Na Japonskem živi danes blizu 104 milijone ljudi. Lani oktobra Je imela Japonska 103,720.060 prebivalcev, & je skoraj 5,5 milijona več kot leta 196?' Japonska je zdaj na sedmem mestu glf. števila prebivalcev — za Kitajsko, Indij0; Sovjetsko zvezo, Združenimi država01* Amerike dn Pakistanom. V samem Tok*0 živi 8,840.000 ljudi. H Lfl LL U a UJ H 12 U v-exvc/nx^ Ofi DOGODKOV: KOROŠKI SLOVENCI nismo turistična atrakcija Mednarodni študentski seminar razpravljal o pogledih na narode in narodne manjšine , Lepe pesmi in ljudske običaje imajo Slovenci in Hrvati v Avstriji. Sa-mo pojejo in gojijo folkloro; od te-8« živijo, kaj drugega pa ne delajo. jako vsaj smo izvedeli pretekli teden iz oddaje „Draga moja domovina — meine teure Heimat“, ki sta ]o v regionalnem programu pripravila celovški in gradiščanski studio o Slovencih in Hrvatih v Avstriji. °da je dvojezična, ne, celo trojezič-na — nemška, slovenska in hrvaška. Ko bomo Slovenci na Koroškem že zdavnaj izumrli — upajmo, da kmalu, sicer nas bodo morali vedno spet Preštevati, dokler ne bodo več imeli *aj šteti — bo celovški radio še Zmeraj lahko dokazoval, kako tole-r*ntni so bili nekdaj na Koroškem. Slovenci niso kmetje, delavci, inte-yktualci in še kaj, nimajo svojih pomičnih in drugih problemov, ne kot Posamezniki in ne kot narodnostna skupnost, ne, Slovenci so predvsem gojitelji narodnih pesmi in ljudskih običajev. Slovenski narod ni subjekt sVojih političnih teženj in prizade-Vanj, ampak samo še statist, statist v ‘H zanlankani deželi, ki se ji pravi Koroška, statist, ki služi razstavljavcu denar in jo za to dobi še po buči. Kajti Slovenci so na Koroškem zaželi in sprejemljivi samo kot turistič-atrakcija, kakor eksotična žival, ** jo hodijo turisti gledat in poslušat. Kadio kot masovni medij opravlja subtilno zatiralno in manipulativno funkcijo, ker prikriva vse, kar je bistvenega, ker ne pove, da so tiste žalostne pesmi pesmi teptanega na-\°da, Hv dokaz njegovega težkega oljenja, pesmi zatiranih ljudi, kadrih protest in upor se v tem prime-Tu izraža v masohistično-melanholič-njb pesmih. (O najsvetlejši dobi v zgodovini koroških Slovencev, ko sa *v°j upor proti krivicam izpričali tudi drugače, pa celovški radio dosledno molči.) Te manipulativne •unkcije ne spregledajo niti sodelavci ■— Slovenci! —, sicer ne bi sodelovali pri oddaji, ki služi samo kot dokaz za neko „toleranco“. Jak pojav pa ni omejen na Ko-r°sko, ampak ga najdemo npr. tudi v Ameriki, kjer so zadnje Indijance *aprli v rezervate in svetohlinsko °bcudujejo njihovo ljudsko umetnost, Jedtem ko so jih prej pridno iztrebljali. Ljudje se sicer smejo predstavljati v muzeju, ne smejo pa živeti v človeških razmerah. „ Ta oddaja je spet pokazala, kak-s*n odnos vlada na Koroškem do Slovencev. Sicer s krokodilskimi sol-2.ami v 0čeh svetohlinsko obožujejo l°lkloro in se ponašajo z njo, če pa Začutijo iz slovenskih vrst količkaj Kasnejše čivkanje in miganje, to ta- Od 18. do 25. aprila je bil na Bledu — kakor smo kratko že poročali — mednarodni Študentski seminar, ki se ga je udeležilo okrog 50 Študentov iz 20 evropskih, afriSkih in azijskih držav. Tema seminarja je bila »Narodi in manjšine". Organizator, mednarodni odbor skupnosti Študentov, se je odločil za obravnavo te problematike, ker kaže razvoj povojnih let, da Se zmeraj obstajajo nacionalni problemi in se ravno v zadnjih letih večajo emancipatorična gibanja v evropskih državah in nacionalno obarvana osvobodilna gibanja v »tretjem svetu” ter da zaradi nereSenih manjšinskih vpraSanj nastajajo meddržavni konflikti. Predavatelji iz Ljubljane, Trsta in Beograda >so skušali najti vzroke temu razvoju. Predavali so na sledeče teme: Osnovni pogledi na narod in narodne manjšine (Božidar Debenjak); Sociatno-historični pogledi na narod in narodne manjšine (Janko Pleterski); Narodi rn narodne manjšine v Evropi (Drago Druškovič); Nacionalne manjšine v Italiji (Samo Pahor); Narodi in narodne manjšine v mednarodnem pravu in politiki (Joža Vilfan); Nacionalni problemi v jugoslovanski družbi (Mustafa Imamovič); Ekonomski problemi v mnogonacional-ni družbi (Ljubiša Adamovič). 'Po vsakem predavanju se je razvila živahna diskusija. V manjših skupinah so razpravljali o nacionalnih problemih v »tretjem svetu" in o bodočnosti narodov, pa tudi o pomenu samoupravljanja pri reševanju nacionalnih problemov. Diskusije so pokazale, kakšne so razlike že pri pojmovanju »naroda". Kakor je prof. Debenjak uvodoma povedal, pojmi »la nation", »Natio-nalitdt", »Volk" iin .ljudstvo" nikakor ne označujejo eno in isto. Pojem »Volk" npr. je mističnega pomena in označuje neko krvno skupnost, slovenski pojem »ljudstvo" pa stoji za neprivilegirano skupino ljudi (»ubogo, zatirano ljudstvo"). Diskusija je nadalje pokazala, da je reševanje naoionalnega vprašanja tesno povezano s socialnim ustrojem družbe. To spoznanje je tudi vzrok, zakaj postajajo manjšinska gibanja 'levičarska in vidijo rešitev nacionalnega vprašanja samo v koncu kapitalizma in v boju proti njemu. Kapitalizem se namreč do vseh razlik vede unifikatorsko, se pravi, da teži k poenotevadju jezika, kulture, mnenj itd. Potemtakem je sovražen vsakemu samostojnemu koj v kali zadušijo. Slovenci na Koroškem smejo biti le preteklost; sprejemljivi so samo kot muzejski inventar in kot turistična atrakcija. iibl razvoju nacionalnih skupin. Po Debenjakovem mnenju ustvarja kapitalizem kvečjemu rezervate (najboljši primer so Indijanci v Ameriki). Lahko rečemo, da tudi sistem v Avstriji kaže podobne težnje, ko je pripravljen manjšine podpirati samo v toliko, da bi 'lahko aktivno gojile svojo folkloro, predvsem še tedaj, če to folkloro potem lahko »prodaja" kot turistično atrakcijo. Nadalje potrebuje kapitalizem nacionalne skupine (pa tudi druge, npr. dolgolasce, »uporne" študente) kot vsegakrive grešne kozle, kot domnevne sovražnike, ki ogrožajo sistem. Predstava nekega notranjega ali zunanjega sovražnika lahko družbo zedini kljub nasprotujočim si 'interesom, 'ki 'jih imajo nosilci družbe (delavci rn posestniki to- (Dalje na 4. strani) VABILO Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na Šolsko akademijo ki bo v nedeljo, dne 23. maja 1971 ob 14.30 url v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu. Vstopnice dobile v šolski pisarni Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo »Rozznjogd« v Celovcu Preteklo nedeljo, dne 2. maja 1971, je bila v celovškem Mestnem gledališču na poskusnem odru (Probe-biihne) koroška krstna predstava odrske enodejanke „rozznjogd“ — „lov na podgane" Petra Turrinija. Dejanje, če je o tem mogoče govoriti, se godi na smetišču, med kupoma odpadkov, izrabljenih m odvrženih predmetov, kot so to staro pohištvo, avtomobilske gume, lonci, škafi, pločevinaste doze in škatle, šasopisni papir, cunije in druga ropotija. Glavna junaka, on in ona, se dobesedno Vrsta razstav v Deželnem muzeju Pretekli teden je direktor Deželnega muzeja poročal o delu, ki so ga sodelavci muzeja opravili v zimskem polletju, in orisal naloge, ki jih nameravajo opraviti v poletni sezoni. V zimskem polletju so se baviil predvsem z notranjimi opravki v skiodišču, z inventarizacijo in katalogizacijo ter z obširnim znanstvenim delom. Med drugim so končali delo na novih katalogih za MagdaJensko goro, za muzej na prostem in za Deželni muzej sam. (V teh katalogih in vodičih so tudi povzetki v francoščini, angleščini in italijanščini, zaman pa bi v njih iskali kako slovensko besedo, čeprav je Jugoslavija ravno tako soseda kot Italija in poleg tega tudi v deželi sami živijo Slovenci.) Za poletno sezono bodo pripravili razne razstave, stalne razstave v Deželnem muzeju pa so odprte od 3. maja naprej. obereta, izpraznita žepe, odvržeta vse, kar imata pri sebi in na sebi, se duševno in telesno slačita in se končno docela slečeta, medtem ko drug drugega prekašata s krepkimi, direktnimi izrazi, vpričo katerih bi marsikak farni mladinec zardel. Vmes seve streljata podgane, ki jih je vse polno okrog njiju, največ pa pred njima, ker to morata početi. Pri tem vselej posvetijo v dvorano žarometi avtomobila, s katerim je junak pripeljal deklico na kraj odpadkov; v soju žarometov so podgane vidne. Sama postajata podgani, ki se podgansko lovita, dokler ju ne ustrelita dva druga lovca na podgane. Takšen je konec zgodbe, ki je od začetka do konca napeta in se odvija v avstrijskem narečju. Kljub vulgarnemu jeziku je odrsko delo polno tankočutnosti in oznanja »poetično blagovest", vsaj avtor to zatrjuje. Vsak pisatelj nosi v sebi roman- kar mu priobesimo. Turrini hoče šo-tične potrebe in želje, tako pravi, kirati, vendar z namenom, da začne- zelo nesodobno in stereotipno zahtevo, češ nobene moderne umetnosti, predstave nikakor niso motili, nobene pozornosti si niso zaslužili, kaj šele aplavza, 'kakor na Dunaju prodajalec časopisov, ki je baje med predstavo med gledalci prodal vse izvode. Konfrontacija s tako družbenokritično literaturo in predvsem njen učinek pri publiki je opozoril na dolgočasnost in jalovost naše običajne, z ideologijo pitane in s privatnim strankarstvom obrejene kulture in prosvete. Današnji človek ne nasede več lepim besedam, obljubam in idealom, ki so prav nam koroškim Slovencem tako hitro pri roki, ampak se odloči za resnično življenje, življenje pod skorjo in lupino, za življenje, za katerega nas družbeni red, verski jarem, konvencionalna načela in mesijanska poslanstva prikrajšajo. V središču je človek in ne to, samo da te romantike v današnjem svetu več ne najde. Tako mora pisatelj postopek obrniti, namreč odložiti resničnost in po literarni poti dospeti do romantike. Nenehni in vedno znova se ponavljajoči aplavz ni veljal samo osebno navzočemu Turriniju in njegovemu odrskemu delu, temveč je nagradil tudi giralce Petra Uraya in Hor-sta Ederja, predvsem pa Georga Trenkwitza in Gundo Konig v glavnih vlogah. Delo je insceniral Tarnaš Ferkai, opremil ga je Gerhard Jan-da, režiral pa Fritz Wawrik. Reči je treba, da je uprizoritev po deljenem in razburkanem sprejemu v Volks-theatru na Dunaju v Celovcu potekala v miru 'in žela pri publiki navdušen uspeh. Nihče ni zapustil dvorane predčasno. Trosilci letakov z jo delovati človekovi možgani; kot kaže, so še ljudje, ki mislijo s svojo glavo. To se je pokazalo že v teku prireditve, kajti večkrat, ko se je odrska beseda z bodečo pikrostjo uprla ustoličenim normam in edino zveličavnim receptom, je bila uprizoritev prekinjena z aplavzom. Peter Turrini, ki je doma v La= bailkLdolini na Koroškem in živi na t Dunaju, je star 26 Tet In je prepotoval že vrsto pokldcov, preden se je lotil pesništva. Bil je med drugim delavec v jeklarni, vojak in hotelski direktor. Piše eksperimentalna dela, kot je pričujoča »rozznjogd", uprizorili pa bodo še druga, kakor »zero-zero" in »sauschlachten" (svinjske , »4 bitke). Tako čaka publiko še dosti prilike, da se pohujša. Florian Lipusch »Med nama rečeno, vsega je kriva ženska. Zdaj sem ^zdravljen. Bom odkrit, če boš obdržal zase. Zmedla me I® ko} karte hazarderja. Zaradi nje sem izgubil čelo 'izpred °či in še sebe. Mislil sem, da si me želi, da Ijo bom dobil pr-'ko bova sama, pa je nisem," je dejal Orlov z glasom, se ije samemu sebi smilil. »Dajala mi je samozavest in uPanje ,;,n mj ga jemala. Izrabljala je mojo naklonjenost 9iede na pomembnost, ki sem ji jo prisojal. Ta ženska je sfin-9°, kača, mačka iin riba, vse v eni koži. Ali bolj po domače, ®vica iin cipa. Za nobenega od nas ji ni nič. Šla bi z Ame-^'čanom. Ni ji bilo ne za četo ne za gibanje. Plehka ženska, ' najbrž še sama ne ve, kaj hoče. 'Predlagam ti, komisar, a se je čimprej znebimo.” . Pajku se je daljšal' obraz, 'tako se je čudil. Nedavno jo j® še hvalil, in če si samo omenil kaj o njej, je vzkipel in se ^oljeno kremžil. To je bil Orlov. Zdaj navdušen do neba, ?°lam spet no tleh, padajoč iz skrajnosti v skrajnost. Pajk vedel, da je vzrok njegove spremembe Anina naklonje-,'0*» do Primoža. »Ta predlog je vreden premisleka." »Brez premisleka, Pajk. Odkar se je vrnila, mi pomeni *?onj od vsakega drugega v četi. In tega se bom držal, **°'kler bo pri nas. Vsak dan odkrivam nekaj novega, kar ^ odbija. Skrajno je apolitična. Prava malomeščanska gos. Prepričana je, da se vsi vrtimo okoli nje. Vse razumem, le tega ne, kakšen veter prinese take cvetke v vojno in revolucijo." »Pa celo skojevka, taka malomeščanska gos," ga je zabodel Pajk, ker jo je Orlov v času naklonjenosti spravil v organizacijo. »Saj imamo celo v partiji marsikakšnega malomešča-na," se je izognil odgovoru Orlov in dodal: »Tej ženski je vse, kar se ne vrti okoli nje, popolnoma tuje." »Morda ji pa ni," mu je oporekal Pajk. Orlov pa je trdovratno utemeljeval svojo misel z novimi dodatki, ki so bremenili njegovega nasprotnika za vse težave v četi. »Vse bi verjet, samo Primoževe 'izmišljotine ne, da je špljonka. Za te stvari je preneumna. To se je spomnit, ker sem jo potegnit v četno komando 'in mu nisem pustit, da bi potežavala z njiim. Pa poglej neresne ljudi I Primož je človek z bolno fantazijo. Sedaj je pa vse v redu, ko se spet suka okoli njega in leži prt njem. Nič več ni špijonka, njemu ne reče nihče nič, komandirja ipa za vsako pasjo figo vidijo vsi in mu očitajo." »Naj bo, kar koli hoče. Četo morava spraviti v redi Predlagal bom na brigadi, če si za to, ndj Vojka' dajo meni za pomočnika. Primoža pa za vodnika voda. Ta dva in Nande v četi največ pomenijo, ker Imajo vpliv na ljudi." Orlov se je zamislil in sence so mu 'legle na oči. Potem pa je ugovarjal: »Za Primoža 'imam pomisleke, pa vseeno pristanem tebi na ljubo, da bo mir. Seveda s pogojem, da Ano čimprej spraviš ven iz čete. Naj gre kamor koli!" Zdaj so se tudi Pajku zaiskrile oči, ker je bil prepričan, da je trmasti Orlov popustil in da želi drugače voditi četo. Medtem ko sta se pogovarjala, je sonce spolzelo za hrib in le nekaj pramenov je rumenilo obrise oblakov, ki so potovali prek neba. Sive sence so padle v grape, gore pa so še žarele v večernem soncu. V vejevju je rahlo potegnil nočrvik. V zasedi no skalovju je izvidnik dal znak s suho vejo. Nekdo ije prihajal po stezi. Vodja zasede Ije prišel poročat ■komandirju. Orlov se je vznemirjen zamaknil v grapo, kjer se je steza spustita v kotel pod njimi. »Nemci!" si je mislil. »Če se razgovarjaš o volku, volk pride." Čutil je, da bi ga borba sprostita. Namesto Nemcev pa je v globeli spoznal borca 'Blaja, ki ga je zjutraj postat z Repnikom v 'patruljo. Sam je koračit po stezi, brez orožja, opiral se ije na palico in težko 'premikal noge, da je lezel v strmino kot polž. Počakali so ga, da se je vzpel do zasede, potem pa ga je Orlbv po kurirju dat poklicati. BJaj je z negotovim korakom in s strahom v očeh stopil pred komandirja in komisarja. Povedal jima je, da so ju zjutraj na 'koncu soteske gorski lovci ujeli in ju gnati v Idrijo. 2e blizu mesta pa se je Repnik pognal po strmem pobočju v grmovje in za rtjtm tudi on. Videl je, kako se je tovariš zadet zvrnit, som pa je med gostimi debli odnesel pete. Orlov in 'Pajk sta ga poslušala in sumljivo motrita. S sumom so mučiti vsakogar, ki je pobegnil iz nemških krempljev. Btaj pa je imel otipljive dokaze za svoje besede, da je bit v nemških rokah. Njegov užaloščeni obraz je še vedno kazal sledove udarcev. Še bolj zgovorno pa so pričale noge, ko ije potegnil hlače navzgor in pokazal podplutbe in krvave ogrebotine. Povedal je, da so ju temeljito pretepli s kopiti. »Poslušaj, Btajl Ali so te vprašali za položaje?" je dejal komandir ostro, ne da bi zakrival, da mu vsega, kor govori, ne verjame. »Ali si nas rzdal, govoril’ »Niso mogli. Nihče ni znal slovensko, midva ne nemško. Samo partizanen, partizanen, so lajati v naju in kazali z roko različne smeri po hribih. Midva pa sva samo kimala in kamor koli so pokazali, govorita: brigada, brigada." Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu VABILO Vljudno vabimo Vas, Vato družino, prijatelje in znance, predvsem pa matere in otroke na Proslavo materinskega dne ki bo v nedeljo 9. maja 1971 ob 14.30 uri popoldne in ob 8. url zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. Na sporedu bodo igra, petje in deklamacije, ki jih bodo izvajali naši naj-miajšl. druitveni odbor SPD „KOČNA" V SVEČAH Vabilo Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Kočna” v Svečah vabi vse prijatelje domače pesmi na KONCERT ki bo na materinski dan v nedeljo 9. maja 1971 ob 8. url zvečer pri ADAMU v Svečah. Prisrčno vabljeni I Odbor Vabilo Vljudno vabimo Vas, Vašo družino, prijatelje In znance na DRUŽABNI VEČER V POČASTITEV MATERINSKEGA DNE ki ga prireja Kulturno društvo „Jepa — Baško jezero” v soboto 8. maja 1971 ob 20. uri pri Wrolichu (Pušniku) v Ločah. Na sporedu so: * narodne in umetne pesmi ter otroške pesmi in pesmi posvečene materam s spremljavo kitare * solospevi ob spremljavi klavirja * vmes nam bodo še igrali naši mladi godci Vse ljubitelje domače družabnosti prisrčno vabijo prireditelji Lepo pevsko srečanje zadnjo soboto v Št. Janžu v Rožu J“ V Slovensko prosvetno društvo v št. Janžu v Rožu je za letošnji praznik dela 1. maja pripravilo pevsko srečanje, na katero je povabilo slovenske pevske zbore iz Roža in z Gur. Prireditev je izredno dobro uspela tako po številu in kvaliteti sodelujočih zborov, saj je skupno sodelovalo 127 pevk in pevcev; prav tako pa tudi glede obiska, kajti dvorana pri Tišlarju je bila spet enkrat polna ter je pričala o živem zanimanju našega človeka za slovensko besedo, slovensko pesem. Tako je prireditev izzvenela kot manifestacija skupne volje po ohranitvi naše pesmi in besede na tem ozemlju, kjer že stoletja živi slovenski rod. Kot manifestacijo slovenske pesmi je prireditev oznočil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi VVeiss, ki je uvodoma pozdravit vse navzoče ter izrekel posebno dobrodošlico domačemu županu Jakobu VVeissu, bilčovskemu županu deželnemu poslancu Han-ziju Ogrisu ter vsem prosvetnim delavcem iz Roža in z Gur, iz Zilje ter iz Podjune. Na prireditvi je sodelovalo devet pevskih zborov, ki so izvajali vsak po dve pesmi. Gostom v pozdrav DOBRLA VAS V noči od ponedeljka na torek je Komite za odkrivanje skritih konfliktov na „Haus der Heimat" napisal razna gesla, naperjena proti Hei-matdienstu in njegovemu delovanju. Raztrošeni so bili tudi letaki v obeh deželnih jezikih. Razen tega so neznani storilci na treh krajevnih tablah dodali nemškemu imenu še slovenski naziv Dobrla vas. Akcija je bila izvedena ob ipriliki občnega zbora, ki ga hoče Heimat-dienst v soboto 8. maja napraviti v Dobrli vasi. Med drugim so napisali naslednja gesla: Smrt fašizmu — svobodo narodom, Germanizacija je kolonizacija, Nacionalno zatiranje je socialno zatiranje, ter v nemščini: Zerschlagung des Heimatdienstes ist Dienst an der Heimat (Razbitje Domovinske službe je delo v službi domovine). V letakih opozarjajo na to, da je bila na Koroškem zmaga nad naci-fašizmom samo vojaška, njegov duh pa še živi naprej. Med drugim je v letaku rečeno: .Heimatdienst_de- luje na vseh področjih, ki so mu dostopna, predvsem pa na šolskem. Skrbi za to, da se ljudem vbije v glavo nemški nacionalizem, sovraštvo in prezir do slovenske narodnostne skupine, idiotski militarizem, z eno besedo: pravi koroški hajmatfašizem." je najprej zapel domači mešani zbor pod vodstvom župnika Jožeta Vošnjaka; sledil mu je moški zbor iz Loč ob Baškem jezeru in okolice, ki ga vodi Šimej Triessnig; pofem je bil na vrsti mešani zbor SPD .Edinost’ iz Škofič s pevovodjo Tonetom Umekom; SPD .Bilka’ iz Bil-čovsa je bilo zastopano kar s tremi zbori: z mladinskim zborom pod vodstvom Franca Kapusa ter mešanim in moškim zborom, ki ju vodi Valentin Kapus; tudi z Radiš sta prispela dva zbora, moški in mešarvi, ki sta nastopila pod vodstvom šimeja Wrulicha; iz Loge vasi pa je bil udeležen moški zbor, ki ga je vodil Stanko Černič. Spored — ki ga je napovedoval in povezoval Vili Moschitz — je obsegal slovenske narodne in umetne pesmi, med katerimi so bile v posebno velikem številu zastopane priredbe in skladbe našega domačega skladatelja in harmonlza-torja Pavleta Kernjaka, ki so ga navzoči — pevci in poslušalci — izredno prisrčno sprejeli v svoji sredi. Pod njegovim vodstvom so zbori Iz Roža in z Gur, katerim se je pridružilo še nekaj pevcev iz Kotmare vasi, skupno zapeli še njegovo danes splošno znano in priljubljeno pesem .Rož, Podjuna, Žila’ tn tako zaključili prireditev s .himno" na tri koroške doline, v katerih živi slovenski rod. Pevsko srečanje v Št. Janžu je bilo po nekdanjih osrednjih manifestacijah združenih pevskih zborov Ob materinskem dnevu: 02Loci, ti mati! Ti si močna, a vendar nežna in skromna. Ti daješ srečo, dom, mir in toploto življenju. V tebi je moč narave — vendar si skrita. Življenje deliš z vsemi — toda kdo te vpraša, kaj želiš, kaj misliš o vsem tem, kar se dogaja v svetu. Tako molčiš in prenašaš gorje. Ali so te vprašali, mati, če smejo ubijati? Ali si ti že komu napovedala vojno? Ne, preveč ceniš človeka, saj si izvor življenja. Mati, te je kdo kdaj sploh omenil, preden je poklical sinove v vojno? Je to red, po katerem se obnavlja svet? Novi rodovi — sreča v zibeli, bojazen pred pokolom. Mati, ukaži: Dovolj je trpljenja! Kaj so ure, dnevi dela, prečute noči samo priprava za vojno? Otroci doraščajo — naj umrejo brez materinstva, brez očetovstva, brez smisla? Nehajte z grožnjami vi, ki ste žejni krvi! Pustite, naj življenje živi! A Iz selske občine V četrtek prejšnjega tedna je pod predsedstvom župana Velika zasedal občinski odbor, ki je med drugim razpravljal in sklepal o občinskem proračunu. Odobren je bil dodatni izredni proračun v višini 545.000 šilingov, ki je namenjen za izgradnjo prva meddruštvena prireditev, na kateri so zbori v takem številu skupno predstavili sadove svojih prizadevanj za gojenje in ohranitev slovenske pesmi na Koroškem. Ta prvi tovrstni poizkus je nedvomno dobro uspel in je zato predvideno, da bodo podobne prireditve sledile tudi še v drugih krajih. Mednarodni študentski seminar... (Nadaljevanje s 3. strani) vam). Za nacifašizem so bili grešni kozli Židje in drugi .nearijski’ narodi. In tudi naša družba potrebuje .Čuše’, domnevne sovražnike, na Koroškem Slovence, na Dunaju in v drugih industrijskih državah na zahodu pa sezonske delavce iz južne Evrope, torej spet socialno ne-privilegi-rane ljudi. Po besedah Debenjaka ima nacionalno gibanje ali emancipato-rično obliko in vsebino ali pa zatiralsko, represivno. Tako so skorajda vsa nacionalna gibanja v .tretjem svetu’ upor proti vladajočim kolonizatorjem, torej emanci-potorična gibanja. Nacifašizem, ki je bil le nacionalistično obarvan imperializem, pa je imel zatiralsko obliko. Te razlike nekateri ne upoštevajo in tako pridejo do napačne ocene nacionalnega gibanja. Druškovič je omenil tezo Francoza Guya Herauda, ki pravi, da Evropa po eni strani teži h gospodarskemu združenju, po drugi strani pa k regionalizaciji in osveščanju številnih nacionalnih skupin. Njegovo tezo potrjujejo številna manjšinska gibanja v Franciji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, pa tudi pri nas na Koroškem. Revolucionarno gibanje Baskov in Kataloncev ni naperjeno samo proti nacionalnemu zatiranju, ampak proti vsakemu gospodarskemu izkoriščanju in proti kolonizaciji sploh. Razumljivo je, da se nacionalni problemi v Afriki, Aziji in Evropi močno razlikujejo, tako da ni presenetljivo, da so v teh vprašanjih tudi na -seminarju prišla do izraza različna mnenja. načrtovanega vodovoda v Selah-Cer-kev in za finančno rešitev skupaj z interesenti urejene »Rutarjeve poti • Glede vodovodne napeljave je župan poudaril nujnost tega projekta, katerega izvedba bo Sele za dolgo dobo rešila vsake skrbi glede oskrbe s pitno vodo, hkrati pa bo z ureditvijo hidrantov zagotovljena tudi ne-obhodno potrebna voda za primer gašenja. Presežek lanskoletnega proračuna v višini 79.000 šilingov je bil pre* nešen v redni proračun za tekoče leto, ki znaša zdaj dohodke in izdatke v znesku 1,530.000 šilingov. Lanskoletni presežek bo služil za okrepitev nekaterih doslej pičlo odmerjenih proračunskih postavk, še posebej pa za obnovitev stare občinske hiše. Občinski odbor je z odobravanjem vzel na znanje zagotovilo referenta za gradnjo deželnih cest, da bo pluženje snega tudi v bodoče opravljen o na izkušeni način. Ob koncu je odbor razpravljal še o vprašanjih v zvezi z načrtovano združitvijo občin ter je župan v tej zvezi opozoril na informacije pristojnih mest, da bodo prizadeti imeli še dovolj priložnosti povedati svoje stališče. Slovensko prosvetno društvo Rodile vabi na predstavo komedije „TRIPČE DE'UTOLČE” s katero bodo v nedeljo 16. maja 1971 ob 15. uri v dvorani pri cerkvi na Radišah gostovali igralci SPD .Zarja” iz Železne Kaple. Na prireditev prisrčno vabi društveni odbor Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UlO Orlov mu ije še enkrat zagrozil, naj pove, če je povedal za položaje, ker bo v primeru napada, dobil kroglo v glavo. Ko pa se je Blaj zaklinjal, da naj mu verjameta, ga je poslal >k Ani, da ga obveže. Ko je Bloj, opotekajoč se med drevjem, -izginil, je dejol Pojk, da mu ni všeč njegov pogled, neke vrste zadrega v očeh. To je opazil tudi Orlov. Razgovarjala sta se o njem in ugotovila, da ga ima Vojko slabo zapi-sanega. Označil ga je, da je nekoliko belogardistično usmerjen. Zato sta odločila, da potegnejo vso čelo na konce grebena. Noči so bile svetle in ni bilo izključeno, da bi se sovražnik privlekel po skrivnih stezah. Tudi v tem sta si bila edina, da bo najbolje, če ga takoj, ko se vrne od Ane, dasta pod stra|o, dokler -naslednjega dne ne bo pokazal, kako je z njim. Orlov je vstal, vrgel šmajser čez rame in odšel, da bi obvestil vse mitraljezce in straže, Vojku pa, da bo Blaja zastražil. Četna kuhinja je bila nekaj sto metrov za zasedo, tik za opuščeno oglarsko kolibo, v kateri je bila četna komanda čez noč, včasih pa tudi čez dan. Kuhar Nande in pomočnik sta pripravljala drva in se mudila okoli -kotla, ko je prišel Bloj. V loku se jima je umaknil. Hotel je prej dobiti Ano, preden pride kuharju v roke. Ni ga maral, ker je njega in še nekaj njemu podobnih večkrat oplazil z jezikom. Vedel je, da so bili odgovori komandirju -igrača proti podrobnostim, ki j-ih bo hotel vedeti kuhar. Zato se je pomuz-nil v kočo. Ano je poznal toliko, kolikor je izgubila časa z njim, ko mu je dvakrat zavezala žuljave noge. Zato mu je bilo nerodno, ko je vstopi-l. Dekle je sedelo na ognjišču in povijalo oprane povoje. Ko ga je zagledala zmedenega med vrati, ga je ošinila z dolgim pogledom. Povedal ji je, da je komandir naročil, noj ga obveže. Začudila se je, ker jo je gledol kot podgana, ki pade v čeber, napolnjen z vodo, in se ne more rešiti. Vzela je v roke torbico in zložila obveze. Medtem se je Blaj nemirno oziral po kotih, odprl vrata, če kdo prihaja, nato pa si je zavihal hlače in pripravil ranjeno nogo, da bi mu jo obvezala. Ko mu je rano -izpirata z alkoholom, je segel z roko v žep in zamolklo spregovoril: .Nekaj sem ti prinesel. Tu imaš!" Dal ji je v torbico nemški prvi zavoj za rane in jectjaje, tiho dopolnil: .Odpri, to ti pošilja major Wolt." Presenečena je obstala kot vkopana. Prebledela je in moči so ji pohajale. Nastala je nesmiselna tišina, v katero je prasketal ogenj in obsve-Hjeval s podplutbami pomodrelo nogo. Cez čas je prišla k sebi, ga pogledala s uničujočim pogledam in rekla: .Kaj si predstavljaš, tovariš? In kakšne neumnosti mi govoriš? Takoj bom odšla h komisorju s tem, kar si prinesel.’ Blaj se je zdrznil ob misli, da se je zmotil in pepelnat strah se mu je zarisal v lica: „Ne hodil In ostani, če si pri pameti. Oba sva izgubljena. Saj si ti Helga?" Potem ji je povedal še geslo. Pomirila se je, izraz jeze pa je ostal na obrazu. Zdaj je vedela, da to ni bila provokacija Orlova ali Bliska. .Dobro," mu je odvrnila, ne da bi mu povedala drugi del razpoznavne parole. Na hitro ga je obvezala in ga odslovila. Nazaj grede ni ušel kuharju. Slišala je, kako ga je Nande poklical, ga ujel v precep in ga kavlja! s potrpežljivostjo visoko plačanega preiskovalca, da mu je zagrenil večerjo, noč 1-n še nekaj dni povrhu. Skrivnost, kaj je v zavojčku, jo je žgala s strahom in radovednostjo. Prestopala je živčno okoli ognja, nekaj prekladala, kar ni bilo prav nič polrebno, šla k vratom in ko ni videla nikogar, še ni upala odpreti. Sedaj je prišlo nadnjo, česar se je vseskozi bala. Wolf ne pozabi nikogar, vsakogar si spomni v pravem času. Izdajalka ne bo, to se je odločila, preden je odprla. Ko je obvladala prvo vznemir- jenost, se je še enkrat prepričala, da nikogar ni v bližinii potem stopila k ognju in odprla zavojček. Roke so se j' tresle, ko ga je razvijala. Med povoji je bilo pismo in škatlico z napisom: prašek za rane. Vtaknila je škatlico v žep in se lotila -pisma na drobnem lističu. Pisal je z običajno šifro* ki jo je zlahka prebrala. Od besede do besede je bledela* Pismo je bilo kratko: „H-3. Naročam, da s priloženo dozo zastrupite četo na sedlu! Jutri zvečer pride moja enota na vaš položaj ob 22.05 uri. Wall. -P. s. Vračate se z enoto v bazo!" Zganila je listek in ga spravila v nedrje. Škatlico p° je obdržala v žepu. Sedla je na klop pred kočo in začutilo je, da jo obliva pot. Skušala je umiriti dihanje. Hvaležno se je zazrla v mrak, ki se je plazil iz gozda, ker bi jo P11' belem dnevu vsakdo povprašal, če ji je slabo. Spomin n a puškine cevi, nomerjene v hrbet, je vzbujal grozo. Pdlaščcn se ije je strah živali, preganjane od psov, ko ji popustijo moči in za seboj s-tiši lajež in drgeče v pričakovanju, kdo) jo bodo raztrgali. Ta občutek je zganil misel na beg. Kamor koli bi bežala, samo da bi ušla. Vedela je, da bodo kmaD prišli po hrano in da bosta k ognju prišla tudi Orlov in Pajk* Zato je hotela misliti trezno in zbrali v sebi nekaj josneg0 in odločnega. Možnost, da bi izpolnila povelje, je bil0 lahka. Misel, da bi jutri padla Wolfu v objem, je zavrglo z gnusom. Preveč so ji pomenili fantje v četi. Zamižala j0; pa so se zvrstili obrazi, včasih nasmejani, pa žalostni, otrp'[ v strahu in bolečinah. To je četa. Travnikairjev, Tinček, k1 mu dolguje obisk pri materi, Primož, zapuščena zemlja 5 požganimi domovi, Vojko, neupogljivi Pajk in tudi OH°Vl ki jo po svoje dober. Hranili so (jo in jo varovati. Vse, k^ je doživela, da jo je napravilo boljšo, je bilo z njimi. Gro*' no! Kaj si je zamislil VVotfl Ti ljudje bi se valjali v bal®^' nah, prekleli bi jo v poslednjem dihu. 'lAe/o^č/rvc/? Einige Bemerkungen zum Minderheitsschulwesen in Karaten Uiiiiiiiiiiiiiiin...... ..................................................................... VON RUDOLF VOUK , (3. Fortsetzung) , Sie bekam auch bis zu ihrem Ende keinen ®igenen Schulinspektor, dem es unter Umstan-den gelungen ware, die Qualitat des Slowe-nischunterrichtes zu heben; warum nicht, ist VQn kompetenter Stelle bereits ausfiihrlich dar-gestellt worden. Recht ungenau ist bei VEITER (S. 699) die Darstellung des Pensionsalters der „beiden (einzigen) der slowenischen Sprachgruppe an-gehorig gewesenen Bezirksschulinspektoren (Volkermarkt, Hermagor)“, namlich der Inspektoren GORNIK und POSSNIG, die wohl slovenisch sprachen, sich aber keinesfalls auch a‘s Sprachslotvenen fiihlten. Sie waren 1931 Inspektoren und blieben aktive Inspektoren mrer beLden Bezirke Volkermarkt und Herma-|or aoch in der NS-Zeit, was zumindest da-liir spricht, dafi ihnen die neuen Machthaber v*rtrauten (andere Inspektoren sind entlassen ^orden). Slowenisch inspizierten sie allerdings In den beiden Nachbarbezirken nicht mehr, da 48 nichts mehr zu inspizieren gab. Der Inšpektor GORNIK war sogar noch einige Monate 3‘ktiver Inšpektor des Bezirkes Volkermarkt in 5*er 2. Republik (vor dem Dienstantritt des Jnspektors Walter MAKLIN). EIN ENDE OHNE FORMALEN RECHTSAKT Das Ende der utraquistischen Volksschule J‘rd von VEITER (S. 700) recht kurz behan-delt. Sie wurde nach dem „ Anschlufi" Oster-re}chs an das Deutsche Reich im Marž 1938 teuweise sofort ohne formalen amtlichen Auf-?r.ag abgeschafft, in manchen Schulsprengeln “•elt sie sich noch — abhangig vom person-uchen Verstandnis des Lehrpersonals fiir die ?prachliche Struktur der slowenischen Schul-Ngend — sogar bis zum Ende des Schuljahres Am 9. November 1938 meldete der »Koroški olovenec", die Zeitung der Karntner Slowenen J? slowenischer Sprache: „Die utraquistische N;hule gibt es nicht mehr. Aus allen Orten ch kummerte man sich nicht darum, und auch die Gegner der Schulver-ordnung aus 1945 haben spater nie auf diesen Umstand hingewiesen. Es ware aber ein le-gistisches Ankniipfen an die vor der NS-Herr-schaft bestehende Schulform in Siidkarnten und deren Anpassung an die Forderungen der Minderheit, die durch den Vertreter derselben in der Prov. Karntner Landesregierung ver-treten wurden, durch eine Novelic sinnvoller gewesen, als die Schaffung einer ganz neuen Verordnung. Die neue Verordnung ist jedenfalls vom Karntner Regierungskollegium ein-hellig beschlossen worden. Deshalb konnte auch der Stellvertreter des Vorsitzenden des Karntner Landesschulrates (namlich des Lan-deshauptmannes), Landesschulinspektor Julius HEINZEL, bereits in der Nummer 124 der »Karntner Nachrichten" vom 7. 10. 1945, die von der Britischen Besatzungsmacht heraus-gegeben wurden, schreiben: »Eine besondere Neuerung bildet die zweisprachige Volksschule im gemischtsprachigen Gebiet Karntens. Hier mufi jedes Kind sowohl Deutsch als auch Slo-wenisch lernen." Im Durchfiihrungserlafi vom 9. November zur Regierungsschulverordnung heifit es, dafi die Absichten des Gesetzgebers dahingehen, »einen Beitrag zur Wiedergutmachung des Un-rechtes zu leisten, welches in der national-sozialistischen Zeit den Karntner Slowenen zu-gefiigt wurde.“ Dazu ist crooken festzustellen, dafi die 1. Republik die Karntner Slowenen auf dem Schulsektor auch nicht gerade gefor-dert hat, weshalb dieser „Wiedergutmachungs-halbsatz", da er nicht mehr als eine Floskel ist, ruhig weggelassen hatte werden konnen. Die Fiihrung der Karntner Slowenen glaubte jedenfalls, dafi die Regierungsverordnung sich werde halten konnen, da die Inspektionen ergaben, dafi die Unterrichtserfolge in beiden Sprachen durchaus recht zufriedenstellend wa-ren und in der deutschen Sprache denen im einsprachigen Gebiet nicht nachstanden, wie immer wieder von den zustandigen Stellen offiziell betont wurde. Doch hatte schon der damalige Landesamts-direktor und nachmalige Generalkonsul Karl E. NEWOLE in seinem Beitrag zum Buche »Karaten baut auf! 1945 — 1919“ geschrie-ben: »Die provisorische Losung der Schulfrage hat mancherlei Harten gebracht, die nur in dem Bewufitsein getragen sverden konnten, dafi auch dies ein Beitrag zur Festigung der eige-nen aufienpolitischen Situation war.“ So mufite es klar sein, dafi die endgultige Regelung noch ausstand. VEITER schreibt, dafi die Verordnung die Minderheit in geradezu idealer Weise zufrie-denstellte und dafi — was kritikwiirdig war — auch die Kinder rein deutschsprachiger Eltern gezwungen wurden, Slotvenisch zu lernen wie die Slowenen Deutsch (S. 704). Das ist zsveifellos richtig und wird auch von Julius HEINZEL betont. Es hatte aber, wenn es nach den Gegnem der Verordnung ginge, so sein sollen, dafi die slowenischen Kinder wohl hatten auch Deutsch lernen miissen, die rein deutschsprachigen Kinder aber die slowenische Sprache nicht oder nur auf freisvilliger Basis. Was sagt nun die Verordnung aus 1945? Sie bringt in den einzelnen acht Abschnitten sehr vielfaltige Bestimmungen, die vom Unterricht in der Muttersprache und in der zweiten Lan-dessprache, vom Religionsunterricht und dem Ausmafi des Gebrauches beider Sprachen, vom ortlichen Geltungsbereich, den Lehrbiichern und Stoffverteilungsplanen iiber die Lehrper-sonen an der Unter- und Mittelstufe, die ortlichen Arbeitsgemeinschaften und andere nur zeitlich bedingten Umstande bis zum Vertreter der Slosvenen im Landtage, der Lehrerbil-dung, den Schulleitern und der Schulaufsicht einschliefiiich eines Fachmannes der zweispra-chigen Schule und der Schiilerzahl 50! in den einzelnen Klassen reichen. Es ist schon ein etwas bunter Reigen, den die Verordnung be-inhaltet. Bei VEITER fehlt leider im Abschnitt A (S. 701) der 2. Absatz, der sehr wesent1ich ist: »Auf den ersten drei Schulstufen wird der Gesamtunterricht zur Halfte in deutscher und in slowenischer Sprache erteilt. Hier sind zum Sprachunterricht auch der Sachunterricht, Lesen und Schreiben zu zahlen.“ Uberhaupt ist festzustellen, dafi sowohl die zustandige Behorde und die Lehrer als auch die Fiihrung der Volksgruppe, die betroffenen Eltern und die Gegner der Verordnung den Abschnitt A sehr schlecht gelesen haben. Die Verordnung bestimmte fiir die ersten drei Schulstufen der zweisprachigen Volksschule die grundsatzliche Unterrichtserteilung in der Muttersprache des Kindes und die Pfle-ge der zsveiten Landessprache in mindestens sechs Wochenstunden. Das heifit, dafi die Be-achtung der Muttersprache des Kindes eine grundsatzliche Rolle spielte bzw. hatte spiielen sollen. Es miissen hier unter »Muttersprache" beide Muttersprachen, also fiir das slowenische Kind die slowenische und fiir das deutsche Kind die deutsche Muttersprache verstanden werden. Somit ergibt sich hinsichtlich der zweiten Landessprache, fiir die also mindestens taglich eine Stunde vorgeschrieben war, dafi fiir das Kind deutscher Muttersprache die zweite Landessprache das Slowenische, fiir das Kind slowenischer Muttersprache aber das Deutsche die zweite Sprache war (unabhangig von der Stellung als Staatssprache). Damit ist auch gesagt, dafi in Klassen mit Schiilern beider Muttersprachen eine Differenzierung in der Unterrichtssprache nach Sprachabteilun-gen hatte erfolgen miissen! Dies hatte im Ex-tremfall dazu gefiihrt, dafi in einer Schule die slowenische Sprache auf den ersten drei Schulstufen nur mit 6 Wochenstunden dotiert ge-wesen ware und an der anderen Schule das genannte Ausmafi eben fiir die deutsche Sprache gegolten hatte. Ware diese Bestimmung so gehandhabt svorden, hatte die Entsvicklung wahrscheinlich eine andere Richtung genom-men. (Wird fortgesetzt) "e Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKj 'Edina pot, ki jo je vodila iiz njene stiske, je bil Primož. fj'lsel nanj jo je prešinila z bolečino. K njemu se bo zatekla. ^°da, kako mu zadati udarec? In kdo ji ostane? Nihče več. 9ozdu je zaslišala glasove. Prišli so po hrano in za njimi a prišla Orlov in Pajk. Sedla sta k agniju in si iz navade ^re^a roke. Sprejela ju je z narejenim smehljajem in se po-tK***a, da jima prinese večerjo. Pajk je dobrohotno priki-Sla je iskat, in ko je prinesla za vse tri, je šla jest na klop in se silila, da bi spravila vase nekaj žlic. ''ona je bila brez okusa in tek se jii je ustavil. Grlo v se je pozanimal, če je obvezala Blalja in kakšne 'bile njegove rane. Povedala mu je o podplutbah in da je r"el eno rano odprto. V njegovih besedah je čutila ne-^Oupljivost in hlad. Orlov se je do nje, odkar sta se vrnila Primožem, čez noč spremenil. Od slepote se je zatekal v SOvrražnost. Ko sta se Orlov in Pajk zapletla v razgovor, je ^ola torbico in zamrmrala, da mora še nekatere previti. se zmenila zanjo. V gozdu je bilo temno. Tla so bila postlana z gnilim listjem in iglicami, zato je bil korak rahel 11 ''h. Sedla je na korenine drevesa in spustila borce, ki so ^silj hrano zasedam, naprej, da so utonili v goščavi. Val itrahu se je vrnil. V gozdu je bilo spet vse tiho. Skozi rev j e je medlo odseval ogenj iz kuhinje. Zablodila je dcilie v gozd, dokler svit ni utonil in še naprej. Spotaknila j6 ie ob korenine in kamenje in čim bolj se je bližala robu, err' bolj so jo veje nizkega bukovja bile v obraz in se ste-nad njo kol roke, ki iščejo in jo bodo zgrabile. , Nad hribi onstran doline je vzšel mesec. Blodila je ^or zbegana žival, ki ne najde zavetja. Vstajali so po-'sleki. Blaja so Nemci gotovo prisilili. Kaj bo, če ga pri-i ejo in Orlovu prizna, da je bil poslan? Ko se vrne, jo ^°d° zgrabili in našli pri njej strup .in nobeno zolrjevanje, a jih ni imela namena zastrupiti, ji ne bo pomagalo in je 0 b0 rešilo. Sla je naprej proti skalovju, ne da bi vedela, kaj pravzaprav namerava. V gozdu je počila veja. Obstala je in noge so |ji postale težke. Ko se je ozrla, se je med drevjem zganila temna senca. Pomislila je, da ji sledijo. Vzela je v roke strup in sporočilo, da ga bo odvrgla, preden jo bodo prijeti. Pomislila je na to, da bi ga raje zakopala. Vendar tega ni storila. Bežala je pred senco, ne da bi se ozrla nazaj. Večkrat je padla, se pobrala in šla dalje. Davno bi že morala biti na robu, od koder pelje steza k Primožu v zasedo. Mora k njemu, pa je zablodila preveč levo v gozd. Zbala se je, da se bo izgubila. Globoko je sopla In tiščalo jo je v prsih. Utrujena se je sesedla pod drevo, se oprijeta zveriženih korenin, ki so oklepale skale, in se tiho razjokala. Počutila se je osamljeno in prazno. V njeno praznoto se je natakala želja po smrti. Vžigalice je imela pri sebi in toliko bo že svetlobe, da bi napisala Primožu nekaj besed in bi se zastrupila. Odšla bi v blaženo deželo senc. Tja, kamor ne seže roka varnostne obveščevalne službe in ne gestapa, kamor ji ne bo nihče več sledil. Tja, kjer ni neba, ne vetra v laseh, ne božajočih trav in tudi ne toplote ognja. Sploh ničesar več, razen noči in tišine. Zmrazilo jo je, in telo ji je vzdrhtelo. Če napraviš to, bodo rekli: kriva je bila in sama si je sodila. Ko bo prišla Melita v hosto, bo sestra izdajalke. Blisk jo bo pustil. Nemci bodo kljub temu udarili na sedlo in bodo nove žrtve. Prej mora povedati Primožu, potem pa naj umre, raje si bo sodita sama, kakor da bi ji drugi. Vstala je in se napotila dalje, zavila je na levo. Kmalu ji je svetloba med redkim drevjem naznanila, da je na pravi poti. Šla je proti njej in se znašla na robu skalovja. Od tu pa so se malo niže začenjali položaji zased. Iskala je besede, kako bi povedala Primožu. Njeno trenutno zbranost so plašile velike oranžno rumene oči, ki so strmele nepremično vanjo. Obstala je, groza ji je kamenila noge, srce je utišalo burni utrip, kriknila bi, pa ni mogla. »Senca, ki mi je sledila," je pomislila. Ko se je premaknila, da bi zbežala, so oči izginile in šumno so zaplahutale peruti nočne ptice, k>i se je zvijugala med drevjem in utonila v gozdu. Vsa se je tresla, ko je šla skozi gozd in šele svetloba ji je vrnila nekaj poguma. Niže spodaj jo je ustavil stražar. Povedala mu je, da je zgrešila stezo k prvemu vodu. Stražar ji je pokazal gredino v skalovju, kjer je bilo v škrbini, ki je molela iz skalovja, Primoževo mitraliješko gnezdo. Krenila je kar počez in ga našla zleknjenega na kupu smrekovih vej, kjer sta se z Vojkom, zavita v koce, pogovarjala. Začudeno sta jo gledala, prišla je tako tiho, da je nista slišala. .Kaj pa ti strašiš ponoči na položajih?" jo je vprašal Primož, ki je mislil, da je gotovo kaj narobe z Orlovom. .Nič, Primoži Prišla sem k tebi, nekaj bi se rada pogovorila s teboj." „K nama se vsedi! Tu ti napraviva prostor," jo je povabil Vojko. „Oh, ne! S Primožem bi rada na samem govorila in zelo je nujno, oprosti!" Vojko je zganil z rameni, Primož pa se je opasal in vstal. .Saj boš pazil na strojnico. Ne bova šla daleč," je poprosil Vojka. Ta je zamrmral, da je v redu in si mislil, da jo je najbrž podkuril Orlov. Molče sta odšla na rob, od koder je Ana prišla in se vzpela na skalno vzpetino, kjer sta imela pregled nad gozdom pred seboj. Primoža se je polaščal nemir, ker si ni mogel predstavljati, kaj mu hoče povedati. Kar sta se vrnila, ga je pogosto iskala in večkrat je bila pri njem, kar ni ušlo Orlovu in tudi ne drugim. Vsi v četi so bili veseli, ko je spet zaropotal šareč v Primoževih rokah in tudi dekle « — Štev. 18 (1503) Le malokdo bi verjel, da je nesreč v domači hiši več kot v industriji in prometu skupaj, čeprav je jasno, da bi jih bilo mogoče z lahkoto preprečiti. Že prostori sami v domači hiši imajo svojske nevarnosti. Najprej poglejmo kuhnijo. Lonci, ki imajo ročaje obrnjene s kuhalnika navzven, robovi prtov, ki visijo čez rob mize, priključne vrvice za kuhalnike, ki stojijo kar na stolu in podobno — ob vse te se lahko zadene otrok, pa tudi odrasel človek. Najpogostejši so urezi z noži in škarjami, ostrimi robovi konzerv, steklenicami, porcelanastimi ali plastičnimi črepinjami, pa tudi ostrorobnimi igračami. Red v hiši je najboljša obramba pred nesrečami. Če niso vse stvari na svojih mestih, se kaj hitro pripeti nesreča. Mnogo gospodinjskih pripomočkov olajšuje delo, po drugi strani pa pomenijo tudi nevar- nost. Mešalniki, mlinčki, centrifuge, pralni stroji, ventilatorji so lahko ob nepravilni uporabi vzrok nesrečam. Marsikje niso v redu električne napeljave, elji stikala, vtičnice in aparati ali pa je napeljava preobremenjena s pomožnimi priključnimi vrvicami. Tako pride do kratkih stikov in dostikrat celo do požarov. Požare povzroči tudi neprevidno ravnanje z gorljivimi tekočinami in čistili. Zaradi eksplozije ali zastrupitve pa se nevarni kuhinjski (svetilni) plin in butan ter njegove mešanice. V kopalnici se lahko poškodujemo zaradi >adca v kadi. Vrežemo se lahko z odvrženo ritvico, pridemo v stik z električnim tokom, če napeljava ni v redu, oparimo se s prevročo lo ipd. Tudi zdravila, ki: rici v kopalnici, so lahko nevarna — odraslim, vodo ipd. Tudi zdravila, ki so navadno v oma- 7. maj 1971 ŽE ZDAJ SPOMLADI: Priprave na poletje Že se veselimo bližajočega se poletja in če samo bežno preletimo prednosti, ki nam jih nudi — kdo bi se ga ne? Toda tudi najlepši letni čas ima nekaj senčnih strani, na katere moramo vedno znova pomisliti. In to že spomladi. IZBERIMO PRAVO OBLEKO benega cvetja, proti jutru pa zaprimo ali z vlažno rjuho zastrimo okna, da preprečimo cvetnemu prahu dostop v sobo. Taki ljudje se naj v tem času odpovedo tudi alkoholu /in ostrim začimbam. Izogniti pa se ije treba tudi večjim telesnim in duševnim naporom. Barve poletja so vesele, svetle, sončne I Vsakdo ve, da se pozimi zavijamo v temnejše materiale, ki vpijajo sončne žarke, nasprotni j'ih odbijajo. Zato sezimo po belih, rumenih, oranžnih in rdečkastih tonih, skratka svetlih. Blago naj bo ne glede na mesto tako, da bo vpijalo pot, ker pač v hudi vročini ne moremo mimo te nadloge. Naše telo ga izloči paleti od dveh petin do ene tretjine litra. Zato mora imeti blago še eno 'lastnost, mora se hitro sušiti. Torej nikar gosto tkanih tkanin, po možnosti manj umetnih vlaken, ki koži onemogočajo dihanje. Če pa že visi v naši omari taka obleka, sodi pod njo vsaj perilo, ki bo imelo opisane 'lastnosti. NA KROŽNIK ČIM VEČ ZELENIH IN RDEČIH BARV Po zimski prehrani privoščimo telesu veliko mlade sveže zelenjave. Skoraj na sleherno juho pristaja sesekljan peteršilj ali drobnjak. K vsaki mesni jedi se prileže zelena solata, pomešana z 'listi surove špinače. Na vsak obložen kruhek ali namaz na kruhu se poda rdeča redkvica. Zelene barve je tudi sladek mlad grah. Enake važnosti je sveže sadje! Zjutraj in zvečer ne pozabimo na skodelico šipkovega čaja. Poskusimo z vsakodnevnim uživanjem kvasa. ZOPRNI CVETNI PRAH Pomlad in poletje se za marsikoga začneta z neprijetnim senenim nahodom, ki se ga zlepa ne reši. Neprijetno počutje, glasno kihanje in solzne oči mu zagrenijo najlepši letni čas. Meseca maja, junija in julija namreč cve/to trave, drevje, grmovje in druge rastline. Ker skrbi veter za njihovo oploditev, je zrak poln cvetnega prahu. Ob tem času imajo velike težave tudi astmatiki. Zato ne imejmo v sobah, kjer prebivajo na cvetni prah alergični ljudje, v vazah no- ZASTRIMO PREMOČNO SONČNO SVETLOBO Kdaj nosimo sončna očala? Na svetlih cestah, v hribih in ob vodah. Skratka, kadar nam blešči. Nesmiselno in celo smešno je natikati sončna očala v zaprtih prostorih ali celo pri umetni luči, če so oči zdrave. S SONČENJEM ZAČNIMO PRAVOČASNO Sončnim žarkom predajmo svoje telo čim-prej. Začnimo ob prvih toplih dneh po malem, a v rt rcljno, da nas ne bo presenetil žgoči julij in nam utisnil svoj pečat. P. M. kadar zdravila napačno uporabljajo, otrokom pa, če jih pojedo, ker so jih zamenjali z bonboni. Pogoste so zastrupitve z zdravili, jedkimi kemikalijami, če niso prav shranjene ali na steklenicah pravilno označene. V sodobnem gospodinjstvu uporabljamo vse več čistil, deter-entov in raznih drugih kemičnih sredstev. Na KALORIJE V NAŠI PREHRANI za in podobno. Do nesreč navadno pride, stvari niso označene in varno spravljene. Zaradi nepazljivosti se včasih pripetijo zelo hude nesreče. Zlasti moramo paziti na majhne otroke. Dokler samo ležijo, se lahko zadušijo z blazino ali opečejo, če je zibelka preblizu peči ali štedilnika. Lahko se vname posteljica ali obleka in otrok se zaduši. Ko pa otrok shodi, lahko pade v čeber luga ali pred hišo v gnojnično jamo, kanal, apneno jamo ali vodnjak. Nevarnosti je toliko, da bi jih kar težko vse našteli. Zato otrok ne sme biti niti minute brez nadzorstva in če smo določeni za njegovo varstvo, moramo to vzeti kar se da resno. Pogosto slišite, da je vzrok vaše oslabelosti, ker ste se nepravilno hranili. Kljub temu, da ste dosti jedli, ni dobilo telo dovolj kalorij. Navajamo nekaj jedil in količino kalorij, ki jih vsebujejo (pri mleku gre za liter, pri ostalih jedeh so mišljeni kilogrami): mleko — 700, šunka 4.200, sveže ribe — 1.090, krompir — 960, paradižnik — 180, grozdje — 800, riž — 3.350, svinjsko meso 2.650, čokolada — 4.400, sladkor — 4.000, grah — 3.500, govedina — 1.300, jajca (okrog 20 kosov) — 1.600, bel kruh — 2.600, črn kruh — 7.700, fižol — 3.200, surovo maslo — 7.650, mast — 8.900 in orehova jedrca — 6.820. To je le nekaj primerov jedil, ki jih uporabljamo skoraj vsak dan in za katere je prav, da vemo, koliko kalorij imajo. Naj pa takoj povemo, da se količina kalorij, ki je dnevno Poskusite! OCVRTI ŽLIČNIKI 1 kg krompirja, 5 žlic ostro moke, sol, 12 dkg P°* ljubnega trdega sira, muškatni orešček, 2 jajci I* maščoba sa cvrenje. Kuhan krompir olupimo, pretlačimo, dodamo moko, sol, nastrgan sir, malo naribanega muikatnega oreiž* ka In jajci. Dobro premeiamo in z žlico oblikujemo žličnike. V vroči maičobi jih svetlo rumeno ocvremo. Ponudimo jih s solato. SKUTIN NARASTEK 1 kg krompirja, slan krop, ’/< kg skute, 2 jajci, 2 dkfl olja ali masti. Vi drobne čebule, Vi kranjske klobaso, 2 žlici pieničnega zdroba, ičep ostre paprike, »o* ičoba za posodo, 0 razžvrkljali jajce potresemo s sirom in na hitro pr** pečemo. KAŠA S SKUTO 1 kg krompirja, slan krop, IS dkg skute, 4 dkg mor* garine, 1,5 dl mleka, zelen peteriilj. Olupljen krompir skuhamo v slanem kropu, ga pr** tlačimo, dodamo pretlačeno skuto, raztopljeno mor* garino in vroče mleko. Dobro zrneiamo, potresem* s sesekljanim zelenim peteriiljem in ponudimo. Pozor za preproge potrebna človeku, meri po njegovi telesni teži. Za vsak kilogram teže je treba približno 35 kalorij. Če nekdo tehta npr. 70 kilogramov, bo dnevno potreboval 2.450 kalorij. Našteti primeri vam pokažejo, da najdražja živila nimajo nujno tudi največ kalorij. Omenili bi le še to, da telo nujno potrebuje tako rastlinsko kot živalsko hrano. In sicer so mu potrebne vseh vrst MAŠČOBE, dalje škrob in sladkor ter BELJAKOVINE. MAŠČOBE so v: orehih, mleku, vseh vrstah maščobah (živalskih ali rastlinskih), v olju, mastnem mesu in podobno. ŠKROB in SLADKOR vsebujejo: kruh, krompir, sladko sadje, čokolada ter seveda sladkor. BELJAKOVINE najdemo v: fižolu, grahu, vseh vrstah mesa in jajcih. 0 T< SENSATIONS- 1 - I IOMBOLA Beginn 14 Uhr auf dem Messegeldnde in Klogenfurt Gewinnchancen wie noch nie.20Hauptpreise, davon 5 flUTOS, IFARBFERNSEHGERKT.... und vveitere 600 vmtvolle Preise. VOLKSHILFE KLAGENFURT Kupili sle novo preprogo. Lepo, zdaj P° si morate zapomniti še nekaj koristnih navodil za njeno čiščenje. H 'Pustite preprogo nekaj tednov na miru, da se dobro »pohodi", in ijo čistite le i sirkovo metlico ali mehko krtačo. Nikar v pf' vem obdobju čistiti preproge s sesalnikom; to smete šele po nekaj tednih, in 'le dvakrat tedensko. Dragocene preproge čistimo s sesalnikom 'le enkrat na štirinajst dni. H Nikar udarjati z omelom ali iztepa-čem po resah preproge. Če imate vrt, položite preprogo na travo in 'jo čistite v njenem ležečem položaju. H Če ste umazali preprogo z m'lekomr krvjo ali jajcem, očistite madeže z deževnico. | Madeže od strupov za kašelj, ‘likerjeVr kave ali čaja čistimo z enakimi deti deževnice in alkohola. Tone Svetina: UKANA *— Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK* so pogrešali. Vzbujala jim je tihe želje in spomine na dom in pravo življenje. Sedaj mu je slonela na prsih in ni vedela, kako bi začela. Zbrala je vse moči in sklenilo, da bo govorila, kar ji bo podlo na pamet. Dvignila je glavo In mu pogledala v oči. .Primož, ali si močan?" »Ne vem. O tem še nisem razmišljal." »Povej mi, česa o meni ne bi mogel prenesti," je vprašala s tresočim se glasom in lovila mrakotni 'lesk njegovih vprašujočih oči. »Zdi se mi, da vse, le nekaj ne. Če bi mi dejala, da so bile vse besede, ki si mi 'jih rekla, ko sva bila sama in vse, česar nisi povedala in sem čutil, če bi bilo vse to zlagano. Tega ti ne bi nikdar odpustil." »Oh, Primož! Nikoli ne pomisli tegal To so stvari, ki se ne dajo lagati. Zelo sem ti hvaležna za to, kar si rekel. Gre za druge stvari," je dejala žalostno. »Ali se spomniš zadnje noči? Proti jutru sem ti hotela v koči nekaj povedati, pa si mi z roko zatisnil usta. To ni bilo pravi Ne bom ovinkarila. Kakor si govoril ti naravnost, tako bom tudi jaz." Sence skrivenčenih vej so padle Primožu na obraz in oči so mu temnele. Prijel jo je čvrsto za roke In ji dejal: »Zakaj si umolknila? Kar povej mil Zdi se mi, da ni greha, ki ti ga ne bi odpustit." Gledala mu je naravnost v oči. »Prav si Imel. Poslali so me Nemci." Primož je prebledel in pritisk njegovih rok je popuščal. Njene besede so padle vanj kot ralal. Zdelo se ji je, da se odmika nekam daleč, da se pogreza v molk in Izginja. Ni Imel besede. Izbruhnila je v krčevit jok in mu blipaje pripovedovala svojo zgodbo o zgrešeni poti. Ko je že zdavnaj končala, je Primož še vedno strmel predse in molčal. »Reci mi nekaj, Primož, vprašaj me, ne glej me tako!" On pa je molčal in jo gledal z nepremičnimi očmi. »Namenili so me za v štab korpusa, kar si ti preprečil. Vse do danes sem imela mir. Blaj je prinesel nalogo." »Kakšno?" je vprašal glasno, kot da bi se prebudil iz sna. »Strašno. Da zastrupim četo. Tu je strup In pismo, če ne verjameš. Ukrepaj, kakor ti narekuje vest!" Dala mu je škatlo s pismom v rake. Zdrznil se je in praznina v njem je rastla v nerazumljive razsežnosti. »Ali si to storila zaradi mene?" je vprašal z izpreme-njenim glasom. »Primož, ne. Zavoljo vseh. Že takrat pri Travnikarju mi je nekaj reklo, da ne morem proti svojim. In tudi tega ne vem, zakaj sem skrila Bliska." Pogledal jo je. Naslonila se je na drevo in bila je čisto skrušena. Roke so ji visele ob telesu kot bolniku, bleda lica pa so bila solzna. V nljem se je nekaj lomilo. »Vedel sem, da nisi proti nam in da nas ne sovražiš. Slutil sem samo to, da ni nekaj v redu s teboj." »Daj. povej mi, Primož, če sem kriva, sem samo pred teboj. Tebi sem storila slabo, drugim ničesar.” »Nisem sodnik. Samo mitraljezec sem. Lahko te skušam razumeti, drugega pa ne morem iln ne smem." »Ali me sedaj sovražiš, ko veš resnico. Rekla sem ti, da nisem vredna tvojih sanj," je zajokata in se naslonila na njegove prsi. In vse telo ji je drhtelo kol človeku, ki ga je prebičala mrzla nevihta. Primož je molčal. V njem se je votla bolečina razraščala. Bredel je po njej kot po podzemski reki in iskal je rešilne bilke, kjer bi se oprijel, da ga ne bi odneslo. Ona pa je hlipala naprej: »Če mi moreš, mi odpusti. Jaz sem šibko in nesrečno bitje, ki mu na tem svetu ni usojeno živeti. Zdaj veš vse-Do vseh vaših sem čista. To jim povej, Primož, prosim ter ker (jim sama ne bom mogla." Strmel je mimo nje v noč med drevjem, kot bi tam iskal odgovora. Vendar se mu je nekaj toplega zganilo v srcUr kor je bilo podobno usmiljenju. Stisnil jo je k sebi, bilo je kakor drobna, 'krhka pitca. 'Da bi jo v najveoji stiski, ki jo človek doživi, pahnil od sebe? Njo, edino bitje, ki je bilo v tem surovem času nežna z njim? »Želim umreti! V smrti ti bom ostala zvesta, tebi, ki *• edini zbudil mojo ljubezen. Sodila si bom soma, ne bo m® Orlov zvezane pošiljal na divizijo. Ne!" »T/i ne smeš umreti!" je dejal Primož in se zazri v temOr kii je padla nanju iz oblaka, ki je zagrnil mesec. V žalost' se je Utapljal. »Samo poljubi me v slovo, prosim," je rekla. »Ne bod' ti v sramoto, ne v nadlego Orlovu in tudi krempljem gesto-pa moram pobegniti. Sedaj, ko sem jih izdala, me bodo iskali. Obljubili so, da me izkopljejo iz tal, če se izneverim-Zame ni prostora na lem svetu, to sem spoznala, preden sem prišla 'k tebi." . Objel jo je in jo stisnil. 'Božal jo je po laseh in ji bris® sOlze iln jo tolažil: »Ne jemlji si življenja! Nihče te ne bo streljal. To t' povem jaz. Kdor bo stegnil rOko nate, ga bom ubil. Vaff1® zaupajl Uredit bom, da bo dobro zate in nič se ne boji N|C nisi storila proti nam, za nas pa že mnogo. Prepričan sen1' da bodo naši to upoštevali." Umiril jo je In jo peljal na svoj položaj, kjer jo 'je v*0* v varstvo Vojko. (Nadaljevanje sledi) IVAN URANIČ - DRAGO Poslednji meteži ob Dravi (Nadaljevanje in konec) Naša kolona je nadaljevala pot po po-b°qu Zelenca, tako da so nas Nemci lahko opazovati z daljnogledi. Tisti, ki bi nas gledali od daleč, bi sodili, da nos je veliko več, {'at v resnici. Spustili smo se v bližino postojanke. Kmalu je prišel naš odposlanec z od-9ovorom. Nemci so izrazili pripravljenost za Pogajanja. Dotočiti smo števillo parlamentar-Cev, kraj in čas sestanka'. Nas ista zastopala namestnik komandanta odreda Stane Grmek in obveščevalni oficir Maks Grenardon-Gre-9°i Nemce po komandant garnizije in še en °ficir. Pogajanja so bita kratka. Nemci so stavili en sam pogoj: da jih pustimo žive in jim zajamčimo prost ter varen odhod. Spr-va so zahtevali, da jim pustimo orožje, vendar na to nismo pristali. Kasarni smo se bližali navidez razpolovni in brezbrižni, pogledi pa so nam budno spremljali okolico. Nismo popolnoma zau-PQ,li sklenjeni pogodbi. Ko smo vkorakati skozi vrata na dvorišče, nas je tam čakalo dvestopetdeset vojakov 13. SS-polka, lepo Poravnanih v vrste. Prav tako pedantno je aila blizu zložena njihova oprema in orožje. Komandant nam je strumno rapontiral, da je njihova enota pripravljena na predajo. Po opravljenem ceremonialu je obrnil vojake n° desno in jih odvedel proti Borovljam. Med potjo so se plaho ozirali na vse strani 'n verjetno so pričakovali, da bo za njihovimi hrbti vsak hip zaropotalo. Med borci je zavladalo razpoloženje. Skladišča so bila dobro založena s hrano, °hlek0 in čevlji, pa tudi orožja lin streliva ni Primanjkovalo. Čez pol ure smo bili videti kot pravi nemški frioi in vsi oboroženi. Pgledovati smo dobre utrdbe okrog kasarne *n ugotovili, da bi se naše enote močno tanjšale, če bi to utrdbo morali zavzemati "a juriš. Zdaj smo imeli tudi telefonsko zvezo z 'emškim poveljstvom v Borovljah. Začeli nro se pogovarjati o predaji, a tam so 'am zagrozili, da bodo nad nas prišli s tanki, ^udi mi smo jim zatrjevali, da bomo prišli ' Borovlje še to noč. Odšli smo zgodaj zve-■®r. Najbolj se je mudilo mojemu namestni-'u Grmeku. Zajahal je konja in pognal, da prvi priseli tja. V ozki soteski nas je po-'etr> pri vasi Oajdiše pričakovala nemška za-“6da. Zaropotalo je in Grmek, ki je bil pre-^®i pred kolono, je v galopu prijahal nazaj. °°izkusili smo z napadom, vendar ni šlo. Sorska je bila ozka in strma, da se nismo n*°gli razviti za boj. Morali smo nazaj prek in Šmarjete, kamor smo prispeli nasled- njo noč, 8. maja. Tom smo že našli naš drugi bataljon. Tedaj smo zvedeli, da je kot žrtev grde prevare ob pogajanju zahrbtno padel pomočnik bataljonskega komisarja Štefan Trbovšek-Zdravko, njegovemu spremljevalcu pa je uspelo pobegniti. Krenili smo proti Borovljam. Kamiona, ki jih je zaplenil 2. bataljon, sla odpeljala prvo skupino nato sta se vrnila in odpeljala naslednjo, dokler nismo bili vsi v Borovljah. Trinajsti SS polk, ki je bil razmeščen tam, je pobegnil iz mesta že pred našim prihodom. V šoli smo se razmestili počivat. Polegli smo na goli pod in utrujeni trdno zaspali. V teh dneh je druga žrtev prevelikega borbenega zanosa postal tudi Miloš Vidmar, komisar I. bataljona. Hotel je razorožili cel kamion Nemcev. Zgrabili so ga in v Pod-ražci ustrelili. Ob dravskem mostu, kjer je I. bataljon zasedel bunkerje, bi enaka usoda kmalu doletela tudi komandanta Antona Betena-Bojana. Nemci so ga potegnili z motorja, a jim je potem v bojnem metežu z nekaterimi tovariši spet ušeL Prek Ljubelja in Borovelj so medlem že prodrli prvi deli umikajočega se sovražnika. Po krajšem streljanju so se ti kmalu predali in potem je bilo nekaj časa vse mirno. Tisti Nemci, ki so videli, da nasilno ne morejo priti čez Dravo, so se začeli vdajati. Razoro-ževanje le kolone je bilo kmalu končano. Ko so drugi opazili, da njihove razorožene „kamerade" puščamo čez most proti Celovcu, so še sami začeli odmetavati orožje in opremo. Da bi jih zadržali, pa je bilo naših premalo. Mi, ki smo šele prišli v Borovlje, nismo vedeli, kaj pomeni to streljanje. Doslej še nismo vedeli, da je I. bataljon že v Borovljah in razarožuje sovražnika. Ko smo ugotovili, kaj se dogaja, smo na položaje severovzhodno od ceste odredili en del bataljona, drugi pa 'se je lotil razoroževanja. Tako smo cesto zavarovali za celih pet kilometrov, kjer smo razoroževati nemške kolone. Glavne kolone Nemcev so prišle pred Borovlje v zgodnjih jutranjih urah 9. maja, od tedaj dalje se umikajoče kolone niso pretrgale n'rti za trenutek. Tu je prišlo do različnih scen. Iz nekega sanitetnega avtomobila, ki smo ga morali odpreti s silo, so se usuli svežnji italijanskih (lir. Vsa notranjost je bila do zadnjega kotička napolnjena s tem denarjem. Prijeli smo oficirja, ki se je prej delal bolnega, in ga odpeljali, avto pa zapeljali na rob ceste, iz njega stresli vsebino ter jo zažgali. Bližnji borci so si za vsak primer kak sveženj lir vtaknili v žepe. V takih primerih je bilo včasih treba uporabiti tudi orožje. Zaradi številnih zastojev se je kolona vse bolj zgoščala v pravi nered. Med konjskimi vpregami, topništvom, kamioni in tanki so se gnetli pešai, mi pa nismo mogli odvzeti vsega orožja in opreme. Zato smo ukazali, naj ga odmetavajo kar sami in čim dlje od ceste. Borci so sedaj samo ukazovali iin nadzorovali ter hodili kar v koloni med Nemci. Delo je teklo bolje in reka umikajočih se je začela premikati hitreje. Ob cesti pa so ležale gomile topov, mi-nometalcev, strojnic, pušk, pištol, bomb, protitankovskih pestnic, vse vrste nabojev in druge vojaške opreme. Vozove in motorna vozila smo odpravljali na travnike. Spočetka je šlo kar gladko, čeravno se kolona ni pretrgala niti za trenutek. Naslednji dan so bili ob cesti taki kupi orožja in municije, da človek ni videl čeznje. Cesta je bila skoraj zasuta, bližnja okolica pa natrpana s kamioni in tanki. Vse to nas je začelo utrujati — bilo nas je premalo. Manjkalo nam je zlasti šoferjev. To je povečalo nevarnost, da bo cesta kmalu popolnoma zaprta. Že prvi dan smo štab IV. operativne cone prosili za pomoč. A odgovora ni bilo, kajti v taki ali slični situaciji so bile vse enote. Čeravno smo v Celovec poslali drugi In četrti bataljon, nismo bili na jasnem, če je bilo prav, da smo se zadržali v Borovljah. Popoldne pa je te prišel del 13. brigade. Dotlej se je položaj poslabšal toliko, da tudi ta enota ni mogla zboljšati razmer v našo korist. Med nemškimi enotami so bile tudi skupine belogardistov in drugih kvislingov, ki so bežali iz osvobojene domovine. Izbrali smo jih in pridržali. Do desetih je razaraževanje potekalo normalno, potem pa je prišla nova nemška enota, za njimi pa številni ustaši in četniki ter belogardisti. Okrog enajstih sta pni šli dve skupini parlamentarcev. 'Prva v Borovlje, v štab odreda, druga pa v komando bataljona, ki je bila v bližini dravskega mostu. Obe sta bili mešani — Nemci in ustaši. Nismo se mogli pogoditi, vendar je razorože-vanje nemške vojske teklo naprej. Huje je bilo z ustaši, ki so zahtevali, da jim pustimo motorna vozila. Usfaški oficir je izjavil, da jim čast ne dovoljuje, da bi se predali partizanom, če pa pride en sam Anglež, se ne bi upirali. mm ; - H wmsm mm Ob cesti so ležale gomile topov ... to |e bil konec nekoč tako ohole nemike vojske , • . . ■ *» •*< W*ts - < ' V* - ■ “7; v'-*} - O? " ■" 'n ' • t: " ■ T&i -.s.. • . ........ , .Y“ mV'. /.■ \\ i • ' ' ' A ■; •?. . - Ura je bila dvanajst, ko je močno zaropotalo, tako pri Dravi, kot pri vasi Podljubelj. Pogajanja so bila pretrgana. Nemška kolona je bila že mimo nas in na vrsti so bili kvislingi. Medtem ko so se njihovi parlamentarci pogajali z nami, so njihove enote obšle naše položaje in jim udarile v hrbet. Maloštevilni borci so bili po- Osvobojenje Od vzhoda-zapada, do vzhoda-zapada odmevajo pesmi naših armad ... Vso noč se je jug zaletaval ob šipe, se dvigal razgret in trkal na vhode. Vstanite! Vstanite! Že tukaj smo mi — predhodnica naše velike svobode! Mi prvi! Mi prvi! Tovariš, povzpni se na sleme po vrvi, nad mestom nam prapor triumfa razvij! Pregnali smo temo, podrli pregrade. Prešinil nam srca je radosten sij, glej, v soncu korakajo naše armade! O, kaj je po ulicah danes ljudi! Med njimi dekleta in matere y nadi, da srečajo v uri te velike zmage predrage, ki prišli so z daljnih poti. In lica junakov preplal je smehljaj, pretesna so njihova srca sedaj, da mogla bi toliko čustev dojeti... da mogli ves svet bi v hipu objeti. In v izbi zaznal zmagoslavja utripe nekdo je, ki ležal je dolgo bolan: sedaj se je dvignil, prislonil obraz je na šipe, vzdrhtel je — dočakal današnji je dan. Peter Levec tisnjeni na cesto. Vnel se je strašen boj. Tu ni bilo moč poveljevati. Vsak se je tolkel, kakor je poč vedel in mogel. Sovražnik je bil v neznanski premoči. Ni se vedelo, na kateri strani so partizani, na kateri ustaši in Nemci, vse je bilo pomešano, pokalo je navzkriž. Naša dva bataljona sta menjala položaje. Sovražnik je izvajal juriš za jurišem, a smo ga večkrat odbili. Spet smo morali menjati položaje. Obstreljevali so nas z minometalei in topništvom. Zasedli smo rob mesta, a sovražnik ni popuščal. Ogenj se je zlival v eno samo drdranje. Tokrat ni bilo treba varčevati z municijo. Tudi orožje smo zbirali po mili volji. Sovražnik se ni oziral na žrtve, tako da so bile velike. Padali so tudi naši, topniški ogenj je kmalu izzval požare, mi pa smo uspešno odbijali juriše. Dolgo pa nismo mogli zdržati, kajti požar se je naglo širil in borci so se iz gorečih hiš morali umikati čez utice. Spopad je divjal tudi v mestu. Trda noč je že bila, ko smo se odločili, da se bomo iz Borovelj umaknili in preko Galicije ter Velikovca krenili v Celovec. Del tretjega bataljona je bil takoj po napadu odrezan in pritisnjen ob Dravo. Rešili so se le redki. Precej jih je padlo, nekaj pa utonilo v Dravi. Zdaj niso mogli več uživati ob pogledu na nekoč tako ohole firerjeve vojake. Temu je bilo krivo tudi popuščanje previdnosti, kar je v takih okoliščinah povsem razumljivo. Komandant I. bataljona je drugi dan vzpostavil zvezo z Angleži in se domenil glede rozoroževanja ustašev, četnikov in belogardistov. V pismeni pogodbi je bilo sklenjeno, da orožje in motorna vozila obdržimo mi. Naslednji dan so se sestali pri dravskem mostu. Ustaši in drugi so se še zadrževali v Borovljah. Med pogojanji so ustaši protestirali in zahtevali, naj se naši odstranijo. Angleži pa so jih zavrnili: „To so naši zavezniki.” Žalostni smo ugotovili, da je v metežu pri Borovljah ostalo petinosemdeset tovarišev. In to na pragu svobode! Kljub temu je iz partizanskih grl prešerno donela pesem zmage. Kolona se je pomaknila mimo kmetij, vasi in mest ter tudi koroškim Slovencem naznanjala mir in svobodo. Naša pesem je privabila na plan vse, kar je bilo živega. Ljudje so nam mahali in nas pozdravljali. Ponujali so nam pijačo in jedačo, a za to ni bilo časa. Hiteli smo naprej! L S m E S 5 5 S S U v-exvcynx^5 STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA BRNCI V soboto 1. maja se je na železniški postaji na Brnoi (Fur-nitz) na progi med Beljakom in Trbižem pripetila huda železniška nesreča. Vlak „Rim-Dunaj-ekspres" ki ije prihajal iz Italije, je ab pol štirih zjutraj s hitrostjo 70 km na uro treščil v tovorni vlak, ki je stal na postaji in je bili naložen z novimi avtomobili. V 12 vagonov dolgem vlaku je bilo ok. 250 Ijudii, vendar prva dva vagona, ki sta bila najbolj prizadeta, nista bila močno zasedena, tako da ni bilo več človeških žrtev. Nesreča, ki je bila najhujša od leta 1955 naprej, je terjala 8 mrtvih (trije Amerikanci, dva Italijana, dva Avstrijca in en Madžar) ter 22 ranjenih. Škode na vlaku je okoli 10 milijonov šilingov, poveča se pa za avstrijske zvezne železnice še za znatno vsoto, ker morajo kriti vso škodo, ki nastane zaradi nesreče. Do trčenja je prišlo, ker je br-zovlak zavozil na tir, na katerem je že stal tovorni Vlak. Kretničar je spustil vlak na napačni tir, ker je sklepna svetilko na tovornem vlaku nekaj časa prej ugasnila in vlaka tudi njegov pomočnik zaradi teme ni mogel razločiti. Se hujšo nezgodo je preprečil strojevodja Josef Fel-trin iz Ziljice, ki je v zadnjem trenutku stopil na zasilno zavoro in s tem hitrost vlaka zmanjšal od ok. 90 km/h na 70 km/h. Strojevodja je bil sam težko ranjen. Sefa prometa in kretni- čarja so suspendirali od službe. Nekaj minut po nezgodi je bil že alarmiran Rdeči križ v Beljaku in malo pozneje je prispelo na kraj nesreče sedem bolniških avtomobilov s štirimi zdravniki. Skoraj istočasno pa so prispele tudi požarne brambe iz okolice, ki so takoj začele z delom. Na kraju nesreče se je nudil strašen prizor: Razbita pločevina in kosi vagonov so močno ovirali delo reševalcev. Stokanje in vpitje ranjenih, klici na pomoč so doneti možem od Rdečega križa in od požarne brambe v ušesih, ko so kakor hitro mogoče reševali, kar je bilo mogoče rešiti. Očividci nesreče so pravili, da je bilo kakor pri letalskem napadu. Cela postaja je bila razdejana. Pristojni minister za promet Emin Fruhbauer je nekaj ur po nesreči prispel na Brnco, da si je na licu mesta ogledal razsežnost nezgode ter osebno nadzoroval preiskavo, ki naj bi ugotovila vzroke, zaradi katerih je prišlo do nesreče. Pri tem gotovo ne gre le za pomanjkljivo pazljivost neposredno v odgovornih železničarjev, marveč tudi za razne druge vzroke, med katerimi zastarele tehnične in varnostne naprave gotovo niso na zadnjem mestu, saj so s takimi v zadovoljivi meri doslej opremljene žal le nekatere velike postaje. Roulette, Baccara und Black Jack Casinos in Osterreich (=17+4) HM1 Worthersee taglich ab 17 Uhr \^7..und spielend gut gelauirt/^% Casinos mit Atmosphare : ■ ■ ■ ■ Objava Dijaškega doma SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA DRUŠTVA V CELOVCU Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci za prihodnje šolsko leto sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto upravi Dijaškega doma SŠD v Celovcu, Tarviser Strafje 16. Ker je razpoložljiv prostor v domu omejen, opozarjamo vse interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prijave. Uprava Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaja: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.0S Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane Jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev Časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta. Sobota, 8. S.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 9.00 Glasba zate In zame — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 17.13 Koroška v pesmi In besedi — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija In ritem — 20.10 Od melodije do melodije — 21.00 Operetni koncert — 21.30 Kabinet doktorja Nonsena — 22.23 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 9. S.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljuds'ka glasba za nedeljsko Jutro — 7.30 Glasbeni jutranji pozdrav iz Avstrije — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj Je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski kon- cert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 10. S.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Aktualno gospodarsko dogajanje — 10.00 Pravičnost, zakon, zgodovina — 10.45 Živimo nevarno? — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Zenska oddaja — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske radijske Igre po letu 1945 — 21.15 Ljudska glasba. Torek, 11. S.: 5.05 Ljudske viže — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Legende evropskih narodov — 10.25 Slavni operni liki — 10.45 Sodobno agrarno gospodarstvo — 11 00 Ljudska glasba z Dunaja — 14.30 Pro Austrla — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 15.00 V maju — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Za otroke — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 3. M. Bach: Sen — 21.30 Z milom, milnico in gobo. Sreda, 12. E.: 5.05 ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Dunajski zbori pojo ljudske pesmi — 14.30 Koroški visokošolski obzornik — 15.00 Igra na orgle — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Igramo opereto — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica. Četrtek, 13. E.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Cerkev In revolucija — 9.30 Vesele note — 10.00 Podoba človeka v ogledalu literature — 10.45 Kaj naj napravim? — 11.00 Ljudska glasba z Dunaja — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Radijski list za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Pogodbe in pravne zadeve — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega življenja. Petek, 1«. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pesmi narodov tekom časa — 10.10 Zgodovinske slike Iz Avstrije — 10.35 Žena v družini in poklicu — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški profili — 14.45 Koroški avtorji: Wil-helm Rudnigger ob svoji 50-letnici — 15.00 Zborovski koncert — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Pozdravljen, lepi maj — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meja. Slovenske oddale Sobota, 8. S.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, ». 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 10. 5.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo. Torek, 11. 5.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Veseli val. Sreda, 12. 5.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. četrtek, 13. 5.: 13.45 Informacije — Lorenz Mačk: Bela lastovka, radijska Igra za otroke — Ura pesmi. Petek, 14. E.: 13.45 Informacije — Ob 150-letnicl rojstva Boštjana Kneippa — Narodno-zabavna glasba. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddajo (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 8. E.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom Arturo — 12.10 Plesi s koncertnih odrov — 12.40 Poje tenorist Ardulno Zamaro — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob Isti url — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Spoznavajmo svet In domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 S pesmijo In plesom v novi teden. Nedelja, 9. E.: 6.00 Dobro Jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Mojih 30 zrelih let In mladi, reportaža — 8.30 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Zaključni boji leta 1945, reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Priljubljeni odlomki Iz jugoslovanskih oper — 15.25 Kosmač-Trekman: Pomladni dan, radijska igra — 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 10. E.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 12.10 Respighi: Ptice, suita — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor — 16.40 Operetna glasba — 17.10 Pesem dela — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 S triom Franca Sušnika — 20.00 Carl Orff: Mesec, opera — 21.15 Iz slovenske lažje orkestralne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Od popevke do popevke. Torek, 11. E.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne izvaja ansambel bratov Avsenik — 12.10 Iz novejše slovenske operne literature — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Orgle v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Hornist Jože Falout — 16.40 Rad Imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični Sorkester — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska Igra — 21.35 Lahka glasba — 22.15 Umetna glasba azijskega sveta — 23.15 S popevkami po svetu. Sreda, 12. E.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Glasbena matica Trst — 9.40 Pojeta Miša Kovač in Lola Novakovič — 12.10 Koncertni sprehod — 12.40 Po domače — 14.10 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Ob 10-letnicl festivala ..Slovenska popevka" — 18.15 Iz slovenske orkestralne glasbe — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.40 lahka glasba — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Panorama sodobne belgijske lirike —• 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 13. E.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Popevke z jugoslovanskih festivalov — 12.10 Iz Gouno-dove opere „Faust" — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Pesmi mladih — 14.40 Mehurčki — 15.40 Poje zbor Roger VVagner — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Franclja Puharja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi In napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Janezom Menartom — 22.15 Naši skladatelji, ki delujejo na tujem — 23.15 Jazz — 23.40 Ameriške popevke. Potek, 1«. S.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne v raznih Izvedbah — 12.10 Vedre skladbe — 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 14.10 Z Izvajalci skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Iz domače simfonične literature — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Ob 10-letnlci festivala »Slovenska popevka" — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Koncert moškega zbora „lipa" iz Litije ob 85-letnlcl ustanovitve — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. ^ RADIO I* RO GR AM ^ AvstrijaJ Sobota, 8. 5.: 16.45 Listamo v slifc** niči — 17.30 Kaj morem postati __ 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dobef večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregl® sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20* želi si kaj — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22-30 Z dimom pregnano. Nedelja, 9. 5.: 16.30 Za otroke — 17.05 Flipp®r "* 17.30 Kontakt — 18.00 Za družino — 18.25 Otrokom z° lahko noč — 18.30 Veselje za glasbo: Friedrich Gul“® — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 SP®| — 20.10 Beseda za nedeljski večer — 20.15 Nepobolj ‘ Ijivi in njihov ponos — 21.55 Čas v sliki — 22.18 1 moje knjižnice. Ponedeljek, 10. 5.: 18.00 Znanje aktualno — '*• Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in 3U ' ne Tirolske — 18.50 Silents please — 19.16 Pregl*^ sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport _ 20.15 Novinarka — 21.00 Telešport — 22.00 Čas v sliki. Torek, 11. 5.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom 2° lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahod”0 od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 C®8 'f sliki — 20.06 šport — 20.15 Avstrijsko stoletje — Shovv aktualno — 22.15 čas v sliki. Sreda, 12. 5.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Sl10 bolika v ritu — 11.00 Zlomljeni vrč — 12.20 Telešp®r — 16.30 Za otroke: Skrivnostna knjiga — 17.10 Svit — 17.30 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokoi” za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 En° preveč v Tourlezanni — 19.16 Pregled sporeda ^ 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pro Austrl®-Varstvo spomenikov — 21.15 Willy in LiI!y — 22' Čas v sliki. . četrtek, 13. E.: 10.00 Kaj morem postati — 1®’ Obisk v schdnbrunskem akvariju — 11.00 čas za bofl° — 11.30 Indonezija — 12.00 Epilog — 18.00 Italijanščl”0 — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni moz® — 18.50 Vedno kadar je jemal pilule — 19.16 Preg18 sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — Daj, daj — 21.30 Civilizacija — 22.20 Čas v sliki- Petek, 14. E.: 10.00 Turizem ob Klopinjskem je*81® — 10.30 Avstrijska državna pogodba — 11.00 Prva 'J8' bežen — 18.00 Ostani zdrav — 18.20 Otrokom zo lab noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja delavsk^ zbornice — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled »P® reda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 oče s sinom — 21.15 Pro Austrla — 22.15 čas v sl — 22.30 Ob koncu tedna na poti — 22.35 Evropsk prvenstvo v gimnastiki. Jugoslavija Soboto, 8. 5.: 8.25 Kongres sam£ upravljavcev — 14.30 Nogometni fina^ . za angleški pokal — 18.00 Obzornik 18.15 Popularne narodne pesmi — 18.45 Holands dragulji — 19.10 Mozaik — 19.15 Ob mednarodne dnevu Rdečega križa: človek človeku — 20.00 Dn8a ' nik — 20.35 Evropska moda — 21.45 Rezervirano * smeh — 22.15 Nepremagljivi — 23.05 Kažipot — Poročila. ,, Nedelja, 9. E.: 8.55 Madžarski pregled — 9.30 P° } zanske koračnice — 10.00 Kmetijska oddaja — 2 ■ Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.45 M®5*0,. Peyton — 12.35 Kažipot — 14.00 Motokros — 14-30 ^ stega lepega dne, jugoslovanski film — 18.00 N®9^ met Vzhodna Nemčlja-Jugoslavija —• 20.00 Dnevnik 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 2 ' športni pregled — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 10. 5.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 S®^ ska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe ^ 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled ^ 17.50 Tobija — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik "" 18.30 V svobodo — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za m ^ de — 20.00 Dnevnik — 20.35 Med dvema ognjema ' 21.30 Ustavna razprava — 21.45 Kulturne diagon® — 22.25 Poročila. Torek, 11. 5.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osno splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 1 j j Vrtec — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Babica I” vnučki — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 S venski top pops skozi 25 let — 19.00 Mozaik — 2 X Samoupravljanje — 19.30 Starši in otrok — 19-AO boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pokrajina P bitki, poljski film — 22.15 Likovni nokturno: Mih® Stroj. ti Sreda, 12. 5.: 8.15 Šolska oddaja — 17.05 Madž®r ^ pregled — 17.45 Pika Nogavička — 18.15 Obzornik 18.30 Narodna glasba — 19.00 Mozaik — 19.05 Od ma do filma — 19.20 Po sledeh napredka — "" . Dnevnik — 20.35 Teh naših 50 let — 21.45 Gll®8 Becaud — 22.35 Poročila. Četrtek, 13. 5.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 50 oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 2 ' j Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan 2 Obzornik — 18.30 Skrivnosti živali — 19.00 Mozaik ( 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu ^ — 20.00 Dnevnik — 20.35 Samoupravna pota — 2.#. Pirandello: Moj svet — 22.15 400 let slovenske gl®®15 Marjan Kozina. j. Petek, 14. E.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolskd dajo — 16.10 Glasbeni pouk — 16.40 Madžarski P __ gled — 17.30 Vijavaja- rlngaraja — 18.15 Obzornik ^ 18.30 Glasbeni dnevnik — 19.00 Mestece Peyton 20.00 Dnevnik — 20.35 Veliki karneval, ameriški — 22.35 Evropsko prvenstvo v gimnastiki. IŠČEM SAMOSTOJNO GOSPODINJO k dvema osebama ali zakonski par brez otrok, kateremu nudiim malo stanovanje. Denttis-tka Helena Gaile, Celovec, Bahnhofstratje 38, teleton 84 910 Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih °'^ nlzacij na Koroškem; glavni urednik: Rado J®®8 odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In ®P^ va: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergast« » tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska dr® z o. J. Dravo, Celovec - Borovlje.