M—mm—mesa
II ^ Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za v«e leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Z« New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Vstai
TBLBF0W: C0KTLA1TDT 287«.
List 'slovenskih Ldelavcev ~y Am erikL
Entered aa Second CL*s Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York* N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
I 'The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 287*.
a
NO. 134 — ŠTEV. 134.
NEW YORK. SATURDAY, JUNE 7, 1924. — SOBOTA. 7. JUNIJA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII-
PREDSEDNIK C80LI0BE NIMA TEKMECA
Predsednik Coolidge nima nobenega tekmeca v boju za nominacijo, ker sta Johnson in La Follette odstopila. — Johnson ne bo dovolil, da bi se predložilo konvenciji njegovo ime. — Več posameznih skupin sestavlja republikansko platformo. — Senator Lodge proti ka-koršnikoli priključitvi.
Cleveland, O., (i. junija. — Ime predsednika Coolidgea bo edino. ki bo predloženo prihodnji teden republikanski narodni konvenciji, soglasno z ugotovilom, katero je izdal včeraj tukaj William Butler, predkampanjski manager predsednika Coolidge-a.
Butler je rekel, da je senator Johnson iz Calif orni je oprostil svojo peščico delegatov in da ne bo dovolil, da bi se njegovo ime predložilo konvenciji.
Ze poprej pa je postalo znano, da. ne bo predloženo iine senatorja La Folletta iz Wisconsina- La Follette je dal svojim delegatom definitivna navodila naj ne imenujejo njegovega imena.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bi Frank Low-den, prejšni governer iz Illinoisa izvoljen kot tovariš predsednika Coolidgea, če se bodo izpolnile želje republikanskih voditeljev.	s
Izvedelo se je tudi, da je predsednik pripravljen spr-jeti Lowdcna kot tovariša v boju. Obenem so tudi zavrnili govorice, da je izjavil Lowden- da ne bo sprejel podpredsedniške nominacije, če bi mu bila ponudena.
Butler je priznal časnikarskim poročevalcem, da je več skupin zaposlenih s sestavljanjem republikanske platforme.
Republikanski narodni voditelj je prvikrat priznal, da so se pojavila nesoglasja glede posameznih točk programa. Seveda je tukaj splošna govorica, da nasprotuje senator Lodge in da bo tudi na konvenciji nasprotoval vsaki programski točki, ki bi se zavzemala za vstop Združenih držav v svetovni dogovor, vendar pa se dosedaj še ni glasilo, da se je pojavil kak razkol glede programa samega.
Nesoglasje glede programa ni edini znak nezadovoljstva v vrstah republikancev. Mrs. Harriet Upton iz Warren, O., voditeljica gibanja za žensko volilno pravico, je objavila, da je resignirala kot podpredsednica Narodnega republikanskega izvisevalnega odseka. Oh istem času pa se je glasilo, da bo odstopila tudi Mrs. Leonard Woods iz Pittsbiirgha, druga podpredsednica-
Namignilo se je, da je Mrs. Upton skrajno nezadovoljna z vodstvom republikanske stranke- a teh govoric ni bilo mogoče potrditi. Edini odgovor, ki ga je dala na tozadevna vprašanja, se je glasil: — Ob sedanjem času ne morem reči* ničsar.
THAW BO DOBIL VSO SVOJO DEDŠČIKO.
Pittsburgh, I»a., 6. junija. Harry Thaw, bo priše] se tekom prihodnjega tedna v polno posest svojega premoženja. Odkar se je vrnil domov, je bil neprestano za-posJ<»ii. v h mi matere -»i j« <lal urediti delavno «*>bo. Zgodaj zjutraj vstane ter za vrši s svojo tajnico korespondenco tekom dopoldneva. Njegoši prijatelji izjav 1 jaj<>. da hoče zopet pričeti s svojim t\orn&kini podjetjem, katero je moral opustiti pred osmimi leti.
ODPOTOVANJE DELEGACIJE.
Newyorska delegacija na republikanski narodni konvenciji v Clevelarnriu se je v četrtek odpeljala .s posebnim vlakom.
ANGLEŠKO BRODOVJE V HONOLULU.
Honolulu, 6. junija. — Danes je dospelo sem iz Avstralija sedem ladij. Posadki poveljuje pod-admiral Frklerdek 1. Field. V lore k bodo ladje od plule proti Vancoueru.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM] OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA;
1000 Din. - $13.20 2000 Din. $26.20 5000 Din. =- 65.00
Pri nakaxlfth, ki tnaiaj« manj kot m tisoC dinarjev rsftina— poachcij IS centov xa po Atol no in druge stroške.
Katpo*njs na zadnje pošt« in izplačuje "PožinJ čekovni saTod".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir..........% $£0 300 lir .......... $14.40
500 lir..........$23.50 1000 lir..........$46.00
rrf naročilih, Id tnaiajo manj kot 2M Ur računamo posebej po 15 center >a po&tnino in druf« stroške.
Eaipošilja aa tadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka ▼ Trsta, Opatiji in Zadra.
Za pottljatre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOO
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust, ▼rednost Dinarjem ta lina tedaj ni stalna, menja se večkrat ta čakovano; Is tega razloga nam nI mogeCe podati natančne eene i računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar t roke.
POfilLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.--
Cfledfc iz^Učil v dolarjih^ejte poseben oglaa y tem listu.
nam Je poslati najbolje pa Domestic Festal Money Order ail pa Ymk Bank Draft*
FRANK SAKBER STATE BAKE
New York, H. T.
TeL Oortlandt 4687.
NOVA IZNAJDBA V ZDRAVNIŠKI VEDI ^
PREDSEDNIŠKA KRIZA -V FRANCOSKI REPUBLIKI
Herrict je rekel, da bi sprejel mi-ni s trsko predsedništvo, če predsednik odstopal, a slednji je to odločno zavrnil. — Pričakovati je vsled tega stavke poslanske zbornice.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
MORILCA OBTOŽENA PO PRVEM REDO
Veleporota je obtožila Leopolda in Loeba odvedenja in umora po prvem redu. — Veleporota je zaslišala 71 prič. — Okrajni pravdnik je naprosil, naj se prične proces proti obema dne 15. julija. — Leopold ni tako učen kot se dela. — Zločinca sta hrepenela po doživljajih. , pustolovstvih in izkušnjah.
KEYSTONE VIEW.CO. NEW ,YORK
Nekaterih ljudi se loti škarlatiea. nekateri so pa proti nji že po naravi zavarovani. Zdravniki lahko preizkušajo vsakega človeka, če je sprejemljiv za škrlatieo ali ne. Vzbrizjrajo mu poseben serum. in če se pojavi na človeku po štiriindvajsetih urah rdeč madež, je to znamenje. da n* zavarovan proti škrlatiei. Slika mini kaže newyorskega zdravnika dr. Abrahama Zingherja, ki dela. tozadevne poskuse na svojem 4 leta starem sinu.
LETALCI SE BLIŽAJO OZEMLJU TAJFUNOV
Ameriški letalci na poletu krog sveta, se bližajo sedaj najbolj nevarnemu delu svojega potovanja, namreč pasu, kjer divjajo tajfuni.
Washington, 1). <(J. junija. (<* se ne bodo pojavih' povsem nepričakovane zapreke in če ne ho ni kaki h nezgod, bodo dospeli ameriški armadni let le i v Kalku« to. Indija v teku naslednjega tedna ter dali preurediti svoje stroje za potovanje preko kopnega do Anglije, katero potovanje jim ho mogoče izvršiti v dosti krajšem času kot so ga porabili na svojem potu dosedaj. kajti njih aeroplani bodo delovali kot aero-plani na kopnem ter bodo poleteli preko znanega ozemlja ter po organiziranih zračnih potih.
Zelo skrbno se je pregledalo in osnažilo ameriška letala na japonski zračni postaji v Kasu-migaura, petdeset milj od Toki-ja. Inštalirani so bili novi Liberty motorji ter tud:i preizkušeni ii» pritrjeni so bili novi pontoni. Vsi deli aeroplanov so bili skrbno prt— gledani ter na sveže prebarvani, da bodo lažje prestali suho vročino. kateri se bližajo sedaj.
Prvotno se je nameravalo odstraniti pontone že v Tokio tei jih nadomestiti s kolesi, a informacije, ki so prišle iz Kitajske, javljajo, da je boljše, da se tega ne stori, ker ni na Kitajskem primernega mesta za pristanje na kopnem, dočim je nebroj izvrstnih pristanišč.
LIGA NARODOV NE BO OZDRAVILA AVSTRIJE
Prebivalstvo avstrijske republike je v velikih stiskah kljub pomoči ali morda ravno radi pomoči Lige narodov.
VELIKA AVIJATIŠKA NESREČA NA JAPONSKEM.
Tokio, Japonska. 6. junija. — Dva japonska mornariška častnika, trije podčastniki so bili na mestu ubiti in nadaljni podča.st-nik je bil smrtno poškodovan te-kom nesreče, ki se je pripetila pri Jokosuka mornariški bazi v bližini Toikija.
Vsi so se nahajali na krovu hidro-plaha, ko je eksplodiral kotel z gazolinom. Letalo je padlo približno iz višine sest ost ih čevljev ter pristalo v skalnatem gričevju, popolnoma razbito.
POLOŽAJ V WASHINGTONU ZAPLETEN.
Washington, D. C., junija. Tukajšni položaj je precej zapleten. Glasi se sicer, da hočejo Št* v zadnji uri storiti nekaj za far-mer je. Senat je »prejel mornari-
ško predlogo, ki dovoljuje 150(ei, bo pa se zanaprej pod vladnim
milijonov dolarjev.
Dunaj, Avstrija, (j. junija. — Arbeiter Zeitung. glavni organ socijalnih demokratov, je mnenja, da je veliki pritisk, katerega izvajajo mednarodni bankirji s pomočjo finančne diktatur Lige na-, rodov, poosebljene v dr. Zimmerman u, vsaj indit-ektno ustvaril o-zračje. ki je do vedlo do morilin*-ga atentata delavca Javoreka na kaneelarja Se i pela.
Arbeiter Zeitung kara z velikim ogorčenjm Neue Kreie Presse radi izjave slednje, "da je postal proletarijat nesramen in razvajen". Povdarja, da je skušal Ja-vorek z manj kot $4 preživljati družino ter dostavlja:
— Živahna brutalnost, s katero se izrablja mafcse. ida <mor>e par ljudi črpati dobičke, izziva naravnost neomejeno sovraštvo do kapitalizma.
Kljub optimističnim poročilom v dunajskih listih, ki so kontrolirani od bančnih skupin je do-vedlo *'.sajuranje"' Avstrije potom Lige narodov do resne krize. Težka roka diktatorja Lige tišči državni proračun na tako nizki točki. da ne more država plačati svojim uslužbencem niti toliko, da bi vegetirali.
Breme davkov, izgube vsled špekulacij in skoro kriminalno pomanjkanje varstva bančnih, de-pozitov je ustvarilo položaj, ki dovede na Dunaju vsaki dan do številnih samomorov, včasih po dvanajst na dan. Ker pa je na tehtnici njen ugled, mora Liga pokazati, kaj lahko stori ter se ne vrjame, da bi Liga prepustila Avstrijo njeni usodi.
TRUE ANGLEŠKI ČASTNIKI IN SERŽANT UBITI.
Grantham, Anglija. 6. junija. Trije avijatiški častniki in en set-žant so se včeraj smrtno ponesrečili tekom neke letalne nesreče, ki se je pripetila pri Spittlegate. v bližini tukajšnega kraja.
VSI INDIJANCI BODO POSTALI AMERIŠKI DRŽAVLJANI.
Washington, D. C., 5. junija. Predsednik Coolidge je včeraj podpisal odlok, ki podeljuje vsem Indijancem, prebivajočim v Združenih državah, državljanske pra^ vice.
Zemlja, kjer prebivajo Indijan-
Pariz, Francija; (5. junija. — Edvard Herriot je zavrnil včeraj zvečer sprejem francoskega ministrskega predsedništ va.
Predsedniku republike je povedal. da bi sprejel mesto, če bi Millerand ob istem času predložil poslanski zbornici svojo resigna--cijo. Millerand tega ni hotel storiti ter odvrnil:
— Bil sem izvoljen predsednikom za sedem let ter smatram za svojo- dolžnost. da ohranim zaupanje, stavljeno v mene s tem, »la služim sedem let. Čutil hi, da nisem izpolnil svojih obveznosti napram republiki, če bi privolil v resigna e i jo ter ustvaril s tem precedent, kojega nevarnosti ni mogoče pretiravati.
S tem se je pojavila predsedniška kriza, katero no pričakovali že ves teden. Med predsednikom in poslansko zbornico zija prepad in najbrž tudi med predsednikom in senatom. Poslanska zbornica bo brez dvoma pričela z zakonodajno stavko. Pripravljen je bil predlog, 4'da je sklenila poslanska zbornica odgoditi se do spre* jema poročila od predsednika (namreč obvestila o resignaciji.)
Vrjetno je. da bo poslanska zbornica že danes sprejela 'ta predlog, nakar bo isti predlog stavljen tudi v senatu.
Po izjavi Herriota, da noče sprejeti ministrskega predsedništ va, je preživel Millerand večer v družbi različnih Članov senata, s katerimi se je posvetoval. Tekom popoldneva pa se je že posvetoval s predsednikom senata in poslanske zbornice.
Govoril je s podpredsednikom RatieT. senatorjem Rio, in Millier la. Croix, ki je voditelj demokratov na levici. Millerand skuša iznajti. kakšno je njegovo stališče v senatu.
Jutri bo Millerand najbrž na. prosil še nadaljne radikalce, naj »tvorijo vlado, čeprav mu je znano vnaprej, da bodo ti njegovo ponudbo odklonili. Nato pa bo najbrž izbral Francois-Marsala ali Maginota. Ce izbere Francois-Marsala, bo storil to. da ugodi opoziciji, a če bo Maginot privolil v to. da stopi pred poslansko zbornico kot izvoljenec Milleranda. bo pomenjalo to odločen boj.
Maginot. ki ji» bil Foincarejex vojni minister, ki je pripravil invazijo Rubra, je znan tudi radi-tega, ker občuduje italijanske fa šistovske metode. Nastop Maginota je povzročil govorice, da se pripravlja tudi v Franciji fasi-stovski državni preobrat.
LASKA KRALJEVA DRUŽINA NA ŠPANSKEM.
Valencia, Španska. 6. junija. — Danes **> dospeli sem italijanskf kralj in kraljica ter prestolonaslednik Humbert ter bodo gostje španske vlade.
PEKLENSKI STROJ PO POŠTI.
nadzorstvom.
-£.* i> -s-

Brooklvnski trgovec A. J. Sid-ford je dobil včeraj po pošti zavoj, ki se mu je zdel sumljiv. Na policiji so razkrili, da je bil v zavoju peklenski stroj, ki bi brez dvoma ubil vsakogar, kdor bi zavoj na pre vidno odprl.
Trgovec je nekel, da nima najmanjšega pojma, kdo Li mu stww S& PO življenju. ^J^^
Chicago, 111., (i. junija- — Veleporota za Cook okraj je veeraj zvečer dvignila proti Xathaim Leopoldu mlajšemu ter Riehardu Loebu po dve obtoži u, Koini i) i* va se t iee i x t -vedenja v namenu, tla se izsili odkupnimi- druua pa umora po prvem redu.
Obtožbe bodo še tekom današnjega dne predlo/i-nc sodišču. S tem bo avtomatično razveljavljeno habeas corpus postopanje, ki je veljalo odkar s«» vzeli • >1 >;i old.»žena iz rok okrajnega pravdnika ter ju izročili srifti v varstvo.
Pred veleporoto je nastopilo eno in sedemdeset prie. Zadnje dejanje je bilo prečitati bistvene dele j ri/nanj.;. V celi seriji vprašanj in odgovorov se je pojasnilo, kako je dvojica prijela mladega Franksa. ga ubila, slekla, ter vozila njegovo truplo naokrog več ur v svob-in avtomobilu.
Veleporota je tudi izvedela, kako sla morilea jedla v neki restavraciji na eesti, dočim je bilo skrito truplo pod plahto v avtomobilu. V isti restavraciji sta kupila tu di steklenico gina.
Kot glavni motiv strašnega dejanja se navaja pohlep po '4doživljajih", "pustolovstvih", in ''izkušnjah".
Z obtožbo veleporotc je od]>rta p'.»i za bilko v sodm dvorani- Okrajni ]>ravdnik Crowe 1 o» naprosil, naj se določi datum za pričer-ek obravnave na dan ir». julija. Ohram ba bo odločno nasprotovala tako hitremu prie<-tku! ol)-ravnave in sicer radi javnega razburjenja, ki lahko vn!i-valo na nepristanost porote.
Država, je že poklicala štiri vodilne psihiatre rhiea^a. da dajo izvide glede duševnega slajija obeli morih-ev. .Med temi je dr. Krohn, ki je mnenja, da sta oba morib-a du-cvie. zdrava.
"To nista slučaja takozvane "deniQiif iae praeeox ili hitro razvijajoče se blaznosti kot se je namignilo od gotove strani/' je rekel. "Nekaj ravno nasprotnega sla. V lučaju dementia/1 praeeox izgubi dntični v. e z inimanje /a ostalo, ker je ustvaril svoj lastni svet. Ta dva mladi« :i pa sta se intenzivno zanimala za vse. kar se je vršilo l-;iv,..-
njiju.
"Noben človek-.ki trpi na dementia proee<»x. hi ne mo gel zasnovati takegji zločina. Ne mo-el hi ustvariti tak alibi ter se ga držati, kot sta storila ta dva. Tudi hi m-mogel navesti tako doslednega priznanja kot sta dva mladiča-"
Glede motiva je našel dr. Krnim dosti v zgodovini prenaglega razvoja obeh mladičev. '-Iz jasnega neha." je rekel, "je skoro nemogoče, <la bi ta dva mlada človi ' mogla izvršiti tak zločin. Razumevanje napredovanja razvoja njih duševnih lastnosti pa kaže. da je bil ta naravna posledic.'"
Okrajni pravdnik Crowe je rekel časnikarskim ročevalcem, da se ni še nikdar tako postopalo z Ijud osumljenimi umora, kot s tema dvema. V mestu so namreč širile govorice- da so oblasti oba dečka mučih« ju prisilile k priznanju. Nikdo ni položil roke na ' izgovoril kake robate besede.
NEMCA, KI STA NAMERAVA LA UMORITI VON SEECKTA — OPROŠČENA.
< a iti in
>t »a
Berlin, Nemčija, 5. junija. — Danes se je tukaj zaključila sen-zaeijonalna obravnava proti ra-dikalcema Thormannu in Gran-dellu, ki sta nameravala umoriti načelnika državne hrambe von Seeekta.
Njuna zagovornika sta dokazala, da sta res napravila na«*rt za umor, da ga pa sama nista hotela izvršiti.
ko hiš«». Otiljni.il j.- takoi povrnil povzro.-eii'. škoij.,. delo .s« j,-. <|.-i posluje že sr
seeev kf»t šob-r. ker je nj-plača k<,t j>i)stor nezadu-ni;i

VELIKI ZRAČKl MANEVRI.
San Die^o, Cal., 6. junija. — V torek se bodo začeli v tukajšni okolici veliki vojaški man<>-vri. Manevrov se bo u<leležih) tudi sedemindvajset armadnih zra^ koployeev.
PASTOR JE BIL TUM ŠOFER.
Stamfor, Conn., 6. junija. —. Pri neki a\-tomobilški nezgodi se je izkazalo, da je bil duhovnik neke tukajšne eerkve zaposlen tudi kot šofer. To je pastor Clarence .Goodman v cerkvi Nazaresnea. Izgubil je kontrolo nad svojim avtomobilom, ko je vozil po nekem griču nyatiol ter se zaletel v ne-
PRENAŠANJE SLIK PO BRZOJAVU
KEYSTONE VIEVrf CO. NEW YORK
Slika nam predstavlja predsednika Coolidge-a ter je bila poslana t«--legrafičniin potom iz Clevelan<l, O. v newyorski urad American Telephone & Telegraph Co. Tako prenašanje slik je šele v začetnem razvoju, pa se bo brez dvoma kmalu izboljšalo.
GLAS NARODA. 7. JUNIJA 1024
GLAS NARODA"
P1IAN«
PiMJflUa«
BA HrPMltel
LMia IINIIII«
n*H « n c^tiaMt
•M^ush of Manhattan,
NM Y«fk W». N. V.
•»•LAS
cv<
NAROOA9
tnry Day jbgjjjt Sunday ««< MrtWl*.
za N«w Y«r» n MM Mi
Za Inoxwnat«« mi Za M l«ta ....«
Subvert ptlon V-rly W-**
AimrtiMmMit *n AirxwtM.
-Slaa NtfM«'
Ixrtaja vaafct «an Ixvxfnil wadalj pri občujejo.
H»MI MM fodplM tm aabanoatl — StMM M K*mj Qflif. Prl im am—iM kraja iMoinUwf, rmmt	MnlUte naaiMUrt, kltnja najdw
"« LA« H A R O O A-
So rough «f Manhatttaw. T«4«ph»n*i Cfftlantft
Iz Jugoslavije.
NAPREDEK IN PREBIVALSTVO
Prevladujoči pesimizem glede bodočnosti civilizacije se dali v glavnem na dva dela. V prvi vrsti imamo razo čara nje, ki je bilo sad svetovne vojne.
I>n tako velikanskem uničevanju življenja 111 bogastva in poznejših ležkočali in mizeriji srednjih razredov, ki dobavljali svetu duševno vodstvo, se ne smemo čuditi ako se splošno dvomi, če dejanski obstaja stvar, katero
imenujemo napredek.
Izraz napredek je star šele nekoliko stoletij. Nastal je vsled »razvoja znanosti in iznajdb. Ker je človek že deloma premagal naravo, so generacije pred svetovno vojno videle človeka, kako se vspenja vedfio višje, proti zvezdam. Danes pa je dosti ljudi mnenja, da je postal človek le žrtev kompliciranih strojev, katere je izumil. Splošno znano je, da 111 vzdržal človeški duševni in moralni napredek koraka s kompliciranostjo, katero je napredek uvedel v življenje.
Težko je odgovoriti na ta pesimizem, ki je posledica vojne. l»o Napoleonskih vojnah so obstajali isti dvomi glede bodočnosti evropskih narodov- Napoleonske vojne so sorazmerno uničile prav toliko življenj in bogastva v Evropi, ki je štela takrat dvesto milijonov prebivalcev kot svetovna vvojna v Evropi, ki je štela 450.000.000 prebivalcev. Življenje pa je bilo dosti enostavnejše pred sto in pet in dvajsetimi leti. Se bolj enostavno pa je bilo nekak" tristo let poprej, koje Tridesetletna vojna uničila precejšen del severne in centralne Evrope. Človek je bil prav tako uničevalen v primitivnih razmerah kot je v naši komplicirani civilizaciji. Ce je danes žrtev svojih lastnih kompliciranih strojev, ni to napaka ali krivda strojev. Kjer obstaja volja do miru, je mogoče ohraniti mir v dobi radija z isto lahkoty> kot v barbarski in nomadski dobi.
Druga oblika nezadovoljstva se je pojavila že pred vojno, a vojna je to nezadovoljstvo še povečala. Ne tiče se soei jalne bodočnosti človeka, temveč njegove biološke bodočnosti. A'rti se krog vprašanje takozvanje evgenije. Ker se sposobni slabo množe, dočim imajo "nespodobni" bogat zarod, se boje nekateri, da se bo pojavila plemenska degeneraeija.
Ta bojazen pa je tudi brez podlage, kajti narava se neprestano izboljšuje in takozvani "manj sposobni", ki imajo dosti otrok, prično dobivali manj otrok, ki pridijo v boljše razmere. Padajoče število rojstev spremlja vedno rastoče narodno bogastvo. V petdesetih letih pred letom 1912 je pomnožila Rusija svoje prebivalstvo za 90 odstotkov, Nemčija za <i2 odstotkov, Anglija za 59, Avstrija za II in Franci ji! za deset odstotkov.
Najbolj uspešno sredstvo, kako pospešiti kakovost prirastka prebivalstva mesto velikosti prirastka prebivalstva, je izboljšati življenske pogoje med masami naroda.
D op
13.
Velika ta i vina v Snbotici.
Dotlej nezuaJii zl»k.ovc; s*i vlomili v stanovanje su!»otiškega milijonarja Sehvveigerja ter wdnesli "ročno blagajno, v kateri je bilo 1 in pol milijona dinarjev v raznih v;ih.t;ik in razne dragocenosti.
Avtomobilska nesreča.
Na Tiiškdur.u pri Zagrebu re je zgodita tožka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrti-v. Šc fiv Melhior Bačun je med vožnjo proti Tuškaiieu srečal svo-za dva prijatelja Julija Kohau-skt*£a in Ivana Stahla ter ju po-Kval, da prisedeta. V bližini Civi-loka sn naleteli »a dve devojki, ki sta jih živalm« pozdravljale. Bačurt jn ustavil avtomobil in je pozval še devojki, da prisedeta. Avtomobil, že itah majhen, je bil s prtiira osebami popolnoma prenapolnjen. Šoler je v^z;l z 'nzino 35 km na uro proti Tuškaneu. Ko s-1 je avtomobil spuščal po kl.meu proti Streljani nizdok je 11 ena do ma odpovedala zavora. K nesreči se je mural avto tudi izogniti ne-k eni't štoru na cesti. Šofer je skušal obrniti proti desni, moral pa je oUreniti n^ levo. Obe devojki. nahajajoči se na avtomobilu, sta skočili z njega. Pri tem je lSletna A.11-kic-a ^vi^ir odskočila tako ne-•rečno, da je z glavo priletela v etor. odr.osuo v sttblo in je cblejala mrtva. Druga devojka pa je uenadcuna izginila. Pri nesreči je bil poškodovan tudi Stalil. Nesreče je kriv šofer, ki je vozil hitro.
Železniška nesreča.
Fri Brčki v Bosni se je utrgala od vlaka skupina vagonov, ki je zdrvela proti mostu, ki vod i čez Savo. Na mostu je bil velik promet in vagoni so .se zaleteli v sku pino voz. Trije vozovi so bili razbiti in en konj mrtev. Težko ranjen je bil neki voznik.
Samomor na železniški progi.
Na železniški progi v Podsuse-du pri Zagrebu so našli pred dnevi razmesarjeno truplo nekega neznanca, ki je očividno skočil pod vlak. Sedaj so ugotovili neznan-čevo identiteto in je to leta 1892. v Cučerjih rojeni Fran jo Rust an. Brat samomorilca se nahaja v blaznici Stenjevac pri Zagrebu.
Samomor srezkega načelnika.
V	Cetinju v Črni gori se je u-strelil Stevo Martinovi«'. siezki načelnik v pokoju. Vzrok samomora ni znan. Trdi se. da je tudi pokojnikov oče izvršil samomor, iz č«-sar je sklepati, da je to rodbinska bolezen.
Iz prepira dvojni uboj v Bosni.
V	selil Gornji Ciradini pri Ba-ujaluki se je na sejmu sprla večja družba seljuških fantov. Med prepirom sta brala Pero in -J«»v«> Ro-dič z nrži navali'1 na Dušana it. Pana Te^iea. Slednja sta bila tako težko poškodovana, da sta še isti dan podlegla poškodbam.
Samomor industrijalca.
Sarajevski tovarnar pohištva Kasim (ijanovie se je te dni ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da si mora končati življenje, ker ne more izpolniti svojih denarnih obveznosti.
s4i>nj. Te dni so pa orožniki v Bog-d:in«.vc:h nenadoma odkrili v svoji kuliari.-i Ruži ubeglo kaznjenko K« lonieevo. Spoznali so jo po tiralici. ki je bila izdana šele sed?j p*, preteku enega leta! Orožniki seveda niso niti sanjali, da jim Kuha nevarna morilka, ki je tudi takej priznala .svojo identiteto in rekla, da se je čutili najbolj varna v službi orožnikov. v
Zločin okrutne žene, \
Na tucer mirnem otoku Rabu se j«* pripetil nedavno grozen zločin, U5 je vznemiril celi otok. Antica Brnobie, ž-.-na Ivana Brnobiea. je « pomoč j-j svojih nodoletnih otrok umorila svojeja spečega moža, s kater/m jo živela v trajnem prepiru, J;.-r mu jf ji*mala denar in ga lahkomiselno zapravljala. Ko je mož z osemletnim s:nčkom žl* tr-do zaspal v svoji postelji . inu je vlila v odprta usta vrelega olja, pri (-emer je bil nevarno o/gan tudi sinček Ant-oi. Žena je potem prepovedovala sosedom, la je njen m *ž izvršil samomor. Orožniški narednik SiJovič pa je kmalu iz-piwidel. da je bil nad možem izvršen zločin, kar je žena po daljšem obolavljanju tudi priznala.
Sao Paulo, Brazilija.
Ze dolg«) let se nisem oglasil, kljub temu. da vestno prebiram vaš !i>t in d« *<-m v neprestanem pismenem ^tiku n starim krajem. Iz -starega kraja mi pišejo, da .so ljudje Mino razočarani, ker jih bo po 1. juliju smelo tako malo v 1 Ameriko.
Pot v Združene drža ve jim je takorek*«"- zaprta, in v s led tega so začeli obračati svoje oči proti Kanadi in Južni Ameriki.
Razmere v Kanadi mi niso zna-ne, dočim natančno poznam okoliščin«* v Južni Ameriki. In baš « . zato. ker jih natančno poznam, svetujem vsakomur: Ne v Južno Ameriko! Posebno v Brazilijo nf. 1 Večkrat sem prepotoval državi Santa Cat a rimi in Rio (Jrande del
t
Sni. kamor je bil prer leti obrnjen i glavni tok priseljevanja iz Srednje Evrope. Gospod urednik, prosim vas. zabičite ljudem, da ne J bo nihče hodil v ti dve državi. Take revščine in takega pomanjkanja nisem še nikdar videl, i Priseljenci so večji del kolonisti. Stradajo v siromašnih (baj-
tah ter s,o izpostavljeni vsem ne-prilikam pragozda.
Za svoje pridelke dobe le malokdaj kak denari ivt'ujoč.1 kramarji "vend 1st i" jim dajajo v zameno za izdelke ničvredno robo. Revež tisti, ki jim pride v roko.	*
Ti kolonisti iinajo dva dni hoda do železniške postaje.
Seveda, dobe se tudi izjeme. Nekateri kolonisti, ki so že po pet-nja-st ali dvajset let v tej okolici, so si napravili nekaj premoženja, toda ne s kmetijstvom, pač pa s trgovino.
V splošnem imajo pa vsi malo leseaio bajto, i>ašnik in par oralov zemlje. Pridelujejo večjidel turščieo in fižol. IPozinam dosti starih kolonistov, ki imajo pet ali šest krav. Več kot dvanajst jih nisem \jidel pri nobenem. Nadalje imajo konja in voz ter par piščet in prašičev za domačo uporabo. Belega kruha so le redkokdaj deležni.
Kdor ima dvesto ali tristo dolarjev na banki, je Že gospod. Premoženje, ki so ga spravili skupaj
Samomor slovenskega brivca.
V gozdu pod Pantovčakom pri Zagrebu so našli 11a nekem drevesu obešeno moško truplo. Pri samomorilcu so našli krstni list. iz katerega je razvidno, da je obe-šeaec identičen 7. Antonom Kolar-jeiii rojenim leta 1890. in pristojen v Dolenji legatee, brivskim pomočnikom v Zagrebu. Kol ar, nepoboljšljiv alkoholik, je znancem že večkrat izjavil, da si bo končal življe nje ker nima ne sredstev, ne zaslužka.
Morilka ▼ službi orožnikov.
Pred enim letom je zbežala iz zagrebške ženske kaznilnice 40-letna služkinja Ruža Koloničeva. rojena v Drenju blizu Djakova v Slavoniji, ki je bila obsojena radi zlr.einstva dvojnega umora. Urno rila je namreč dve ženi. Vse iskanje ubegie kaznjenke je bilo za-
v dvajsetih, letih trdega dela. je vedno kvečjem 1500 dolarjev.
Toliko v pojasnilo rojakom. V kratkem se še kaj oglasim. Svoj dopisna zaključujem z besedami: Ne v Brazilijo!
Poadrav!	" M. E.
Izpred sodišča.
Premetena špekulacija.
A' Podlipi so pri K.-evih težko čakali hčer. ki je šla tihotapit čez čez mejo in se še ni vrnila. Naenkrat se oglasi pri njih neznana ženska, ki se legitimira kot prijateljica in sotipinka domače hčere v goriški jelniŠn'ei. Proisla je za božjo voljo, naj dajo kaj obleUe iai jedi za ubogo jetnico, ki bo še nekaj časa morala .sedeti zaradi ti hotapst-va. G-injeni stai^ši h o se toplimi besedami zahvalili za u-slu/.nost tuje ilame in so \\ izroč\\ blaga in obleke za zaprto hčerko. Ce zpar dni pa se-je zvita prijateljica zepet vrnila in prosila za denar, ki ga bo jetnica rabila za odvetnika. Dal iso ji tudi rade volje denar. Nepričakovano pa je prišlo na dan, da si je postrežljiva prijateljica vse izmislila in prišla je prt d deželno sodišče v Ljubljani, ki jo je obsodilo na 10 mesecev jt če in 1-J65 Din odškodnine.
Nepoštena služkinja.
Angela 1'govšnik. 20Ietna dekla v Solčavi, je ukradla ieia 1922. svojemu službodajalcu zlatnino in nato pobegnila v Avstrijo. V Celovcu obsojena zaradi tatvine na tri mesece, je bila leta 1!)2-'J. izgnana v svojo domovino. Kmalu nato so iztaknili njeni dolgi prsti pri novem službodajalcu razno perilo in ker je imela že raztrgane čevlje, je vzela še nove pri neki drugi strank'. Nepoboljšljive mlado tatico je obsodilo celjsko sodišče na G tednov ostrega zapora.
Poznal sem rojaka, ki bi stt strašansko rad oženil. Iskal je in iskal, leta in leta. pa ni imel revež sreče, kljub temu, da je vsaki posehej zatrjeval, da jo bo na rokah nosil.
—	Gospodična, na rokah vas bom nosil, če me vzamete.
To so bile njegove vsakdanje besede, katere je ponavljal pri vsaki priliki.
Matere so mu vrjele, hčere pa niso marale zanj. I11 matere so prigovarjale hčeram :
Vzemi ga ! Dober človek je; na rokah te bo nosil.
Pe ne in ne 1
No, nazadnje inu je vseeno ena sedla na lini, oziroma on ji je sedel, ali kako sc že reče.
Po dveh ali treh letih zopet vidim rojaka. Oženj enega, s tremi otroci.
—	No, kako jeKako se počutiš v zakonskem stanu ti, ki si vedno poudarjal, da jo boš nosil na rokah.
Rojak me žalostno pogleda, si obriše pot s čela ter obupno odvrne: — Oh, težava je, težava. ★
Jovo Ca.ruga, o katerem je sleherni dan daljše poročilo na zadnji strani, zna biti oproščen.
Ni namreč tako neumen, kot bi si človek mislil. Neprestano zatrjuje, da ni ustrelil nobenega Srba.	£
To pa nekaj velja pred jugoslovanskim sodiščem.
Ako se mu posreči dokazati, da so bili ljudje, katere je umoril, zagovorniki jugoslovanske republike in odločni nasprotniki Pa-šičeve vlade, se prav lahko primeri, da bo Oaruga- izpuščen kot državi koristen človek in ho dobil povrhtega še pur soldo v nagrade.
★
Uprave jugoslovanskih listov v Združenih državah računajo ponavadi deset centov za. vsako ime, ki je po naročilu Objavljeno.
To je povprečno majhen dohodek, kljub temu se pa en list sijajno vzdržuje ž njim.
Dostični list je Glasilo K. S. K. J. in dotično ime je Grdinovo.
3ui}0Binutuii*ka
Ustanovljena L 1898
SCataL Schauta
Inkorporirana 1. 190U
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Kaj vam pomaga biti milijonar?
Ce ste milijonar 111 če niste dobrega zdravja, boste slišali vsak dan reči svojega zdravnika: "Vi ne smete tega jesti!" ali: "Tega ne smete storiti!*' Odjemalci Trinerjevega Grenkega Vina pa lahko rečejo: "Da. mi nimamo milijonov, imamo pa zato zdravje, ki je boljše kot bogastvo. "Tri-nerjevo Greulco Vin« jih oskrbi s potrebno odporno silo. Vsakdo požira in vdihava bacile jetike in drugih bolezni, toda moč zdravega telesa ne dopušča, da bi se bacili razmnoževali, ampak jih prežene. Slabo telo. posebno zaprto telo. se ne more ustavljati bacilom^ Trinerjevo Grenko Vino odstrani iz črevesja vse zaostale snovi, ki so vališče bacilov. Da vam zdrav tek ter mirno spanje. Oglasite se danes pri lekarnarju ali prodajalcu ter kupite Triner-jevo Grenko Vino za vaše zdravje!
(Adv.)
Ugleden duhovnik, Benigen Snoj piše v neuglednem listu, da so nasprotniki newyorskega katoliškega »shoda škripali z zobmi, ko so videli tako sijajen uspeh.
Škripanje je škodljivo, posebno za zobe.
Zdi se mi pa. da ne bo imel od tega škripanja nobenega dobička
znani brooklynski dohtar Polona. ★
Kadar te tvoji prijatelji nočejo več poznati, pomeni, da te poznajo preveč.
-k
—	Ali so vsi moški tako neumni knt si ti.' — je vprašala huda žena moža.
—	O, ne. — je odvrnil ponižno. — Poznam par pečlarjev ...
Če te prosi kdo sto dolarjev na posodo, mu jih daj samo petdeset.
Na ta ndein bosta vsak po petdeset dolarjev na izgubi.
Otročiček in mati sta sedela pozno zvečer za mizo.
Otročičku se je zdehalo in je rekel materi:
— Mamica, kako lopo storijco mi povej.
Mamica ga je nežno objela, poljubila na čelo ter trdno stisnila debel valjar, ki ga je imela v roki.
Pa je rekla otročičku: — Le še malo počakaj, moj dragi, kma;lo bo prišel oče domov. Bo oce povedal kako lepo storijco . . .
Slavni igralec /klavirja Pade-rewski se je vrnil na Poljsko. Tam bo igral. Poljaki se ne bodo smeli navduševati za njegovo godbo.
Kajti vso muziko, po kateri morajo Poljaki plesati, preskrbe Francozu
(klavni odborniku
Vrwadnlk: RUDOIJ HBRPAN, t SI It* St.. C1	O,
Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1S0S K. U.'iul St.. Li-rain. O. mjnlk.: JOSEPH riSHLKR, Ely, Minn. Blas&Jnlk: LOUt« CHAMPA. Bo* Ml, Ely. Minn.
»«ixplaCanlh unrtnia: JOHN MOV MAM, «11 U* Zfi DaluU. Mlu.
Vrhavnl zdravniki Wr. fOB. T. GKAR1K, IM Aaarleaa »tata Bank BUUl. ■lata Ava.. Flttaburck. Pa.
NaAtrnl affearl UfTOIf KBASNIK. Room Ml BalcavaU BU|.i ML
8 tree ta, Flttaburvh. Pa. ■OEOK MLADIC, 1214 W. II 8tre«l. CUugO, OL nUNK IKRABBC, 1SM Waakln«tOB »traot. Daav«,
Pwitnl
UOKiUtD mJkBODNTK. Boh ill. Bly. WU. GREGOR J. rOBBNTA, »10 Bt«v«nson Bid«.. PayaUav. ITUNK BO RICH. CU7 Rt Clair At«., ClavalaB«, fi.
Z«rularatn| atfkari ▼A1JINTTN PTRC, fll lx>ndoa Rd-. N. B-. Ctov«<aaB.
PAULINTJ ERMBNC, I?1 Park l?tr.. Mtlwank««, Wta.
JOSIP 8TRRLB. 404 K. Meaa Av«nu«. Pu*>bIo. Cota.
ANTON CBLlARC, »II Marka« Btreat, WtUttu. DL	1
■ »	JadnotlBO wradna slaalla: **Olaa WuiB^i	» ■ "■ ■
Taa »trarA tlkajoSa aa uradnih aadar kakor ta«l Aaaaraa peKQatn
■a| aa pošiljajo na clavn«ca tajnik«. Vaa pritotba naj aa polilja aa iw4-aadnlka porotnega odbora. Pro ft nje aa sprejem novi* Clasor la fcolilIM aprlfievala naj a« polilja na vrhovnega adravnlka.
Jacoaloranaka KatoltBka Jednota a« prlporofi* n«a Jngoalovanoai M •bllen prlatop. Kdor Celi postati član te organizacije, na] aa aglaal tajnik* bUKnjeca društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drottev aa pa obralt* na ffL tajnika. Novo društvo ne Uhko vatanovl a I tlm.nl all Clanlaaanl.

Jugoslavia irredenta.
Kaznovanje zaslužnega učitelja.
V Komnu na j^uriškem Krasu uč-iteljnje iiadučit»>lj Jnsip štr-^-kflj. :i7 let jt- že mitt lj. "JI l.-t »*lai» okrajnega šolskcira sveta, izvrsten učitelj ill izboivn kint-tovabn-, ki si jr pi-idobil velike zasluge za "■»■-lo okolico. In ta zaslužni u'itelj je dne '.). maja prejel <ul š„ls*kega ob bistva d-'kret. s katerim se premešča v vasico Satoma/. In Kaj je vzr-ik kazenski premestitvi.' <ll> neki državni slavnosti .i1' tudi kf»-inejjska soja izobesila ilrš.nvno za-stavo, toda na koncu dnvga ,]»* bil pv\ve/,au šop Vipoveua zelenia (la-
»)«•. -— slovansko drevo.) fn za ta
vestni m'-i-
■ n zeu zioein
.!>■ on
tel j brez disrijjlinarne preiskavi-premeščen v nezuatno kraško va-*i'to. Na njegovo mesto pa x>r'ule bivši na':»(lnj;»k (iojko š'-uKa. sedaj fašist Seiu'ja. Komentarja pač iti t:'-o-j I
Gradnja predilske železnice.
Italija namerava še l« to- prieeliJ z gr;uhijo predilske proge, ki bo Trbiž vezala s Trstom.
Slušatelji ljubljanske tehnične fakultete
ho ->i na poučnem potovanju v Trstu ogledali oljarne pri lndjefb-!-nioah. Popoldne so imeli nr sto mi so se kopali ter ogiedfvC^li m<:sto. Zvečer so imeli v hotelu "F.vro-pa'r poslovilni večer, katerega se je udeležil tudi tržaški jugo<.lov. konzul Stepanovič in ostala i.sob-je konzulata. polr<> tega veliko
števjlj. iiiu.iv jugr;slovailskeg'l fe-!tj::!ee»a akademskega društvu
*	ll.ilkan r in veliko število jugo-s 1 •■ vanskeva oi»,*-inst va.
S smrtjo plačano junaštvo.
Iliatužev hlapec Matija l\i\š'e iz Vipave je z vezom moke vračal v Vipavo, lili zli trga mu pii-
•	li \ i nasproti vujaški voz, v katerega sta >»ila vprecena dva spla-šena k'.nja. na vo/u pa sta sedela dva preplašena vojaka z raztrga-nii.it vajeti v rokah, /'avšie pri-s.ko»' i n i »»onvtvi-. ImUv ustaviti konja. Konja sta Pavšiča p«»tlrla na ti a In ga poteptala, razen tega pa je še voz šel čez njega, .lunaški li!a]?«-e je l»;l grozno razmesarjtu m j? v strašnih bolečinah kmalu nato izd lin i.
Veselite se vdrj^ienja s PAIN-KXPELLERJEM.
Po trdnem dnevnem d«'lu si nadrprnitp roko. no^e fn hrbet, človek, ki dela 7. mišit-ami. nt: sme biti bolan. Urite sft vedno. PoskuS;y"te vdr&nenje 3 Paln-Expellerjem.
Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravja! S5 in 70c. steklenica v leknrn;ih V F. AD. RICHTER & CQ IfM-114 So. 4th St.. Brooklyn.N.Y
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH --
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJL
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslavija z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev br«x pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiraneg* potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%,
Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se Izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim. ki pogljejo denar samo ca potna stroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vfdiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek sopet na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev T Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov sa nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja.
Nakazil aa zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačali v Nemčiji naenkrat eni in isti osnbi več kot $'JfZnesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj Be Izplača.
Fovdarjamo pa, da je najbolje In najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, kl bivajo na dc2ell dalefl od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Gable) pa: v Jugoslavijo $6., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni, kl tega oglasa nebi razumeli, naj nam plžejo sa	p<>.
Jasniio ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati.
FRANK SAKSEB STATE BANK
k
i;
a .-r-r-v/. .^..isv •
GLAS NARODA. 7. JFNIJA 1924
□I Pod krivo jelko.
(Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.)
(Nadaljevanje.)
VIII.
Čudovita živalska bitja.

Gospjod Kajetan, komendski kaplan, je strmel skozi okno na Kamniške planine. Kriška planina se je kopala v krvavi zarji in kopasti Krvavec v žareče m ognju.
Kajetan Huber je zaklenil duri kaplanije in s palico v roki odkorakal proti Mekinjam. Dobil je poziv na odgovor pred sodiščem. Otožno so od-mevali trdi koraki po hodnikih starega samostana in zaškierpetala je njegovai okovana palica po ka-menitem tlaku. ,
"Sam, brez puške, brez spremstva prihajaš, prijatelj Ni te še zapustila srčnost!" ga pozdravi o-krajni komisar.
"Vojak ne pozna bojazni," odvrne Huber in premeri komisarja Detelo z očmi. "Ali so črni ali beli ohlaki, ki plavajo nad mojo glavo?"
"Mešanica, prijatelj, mešanica! Pismo tvojega župnika te utegne rešiti, toda druge izpovedbe so ob-težljive. Deželni svetnik Bernard Balfic se drži spričeval zdravnikov iz Ljubljane. Oba, dr. Trpine in dr. Muk sta izjavila, da so udarci smrtni, da gre i:a težko telesno poškodbo. Samo strjena kri je bila po vseh životih in tudi ni bilo na nobenem rokovnjaču za cvanekarieo zdrave kože. In spričevala zdravnikov bodo odločilna. Cisto gotovo je, da bodo kmetje obsojeni. Najmanj dva meseca ječe jim ne odide, vsem od kraja, ako ne bo kazen še večja, vsaj pri nekaterih."
"In ta 'nekateri* sem tudi jaz, gospod komisar, kajneda!" vzdihne kaplan in čelo se mu pomrači.
"Ti vendar nisi tolkel, gospod Kajetan!"
"Ti*to ne. ker sem takoj odšel, ko so kmetje rokovnjaee zajeli. In to je bila moja krivda, da. ni sem počakal. Mojo besedo fri bili upoštevali."
"In to je tvoja sreča, da si odšel. Odšel si po opravkih, ki so bili postavni in nujnejši, kakor če bi čakal na Urnikih n spremljal vozove v Meknje. Ti si odšel, da preje najdeš gosposko, kmetje pa so sami delali pravico in to je bilo napačno. Tudi ko bi hi jim ti branil, bi bila tvoja beseda glas vpijočega v puščavi. Ljudstvo je bilo preveč razburjeno, da l»i morda beseda kaj izdala. Saj še mojega svarila niso poslušali."
Pajek na stropu je predel dalje svojo mreža in se ni zmenil za svet okrog sebe.
(Jospod kaplan je podpisal zapisnik in se je vra-čal miren mimo kriške graščine na svoj dom, duša njegova pa je plavala po betlehemskili planjavah, sveti dan se je bližal.
Tam na ovinku sreča tri ženske, ki ga že od daleč prijazno nagovarjajo:
"Gospod kaplan! Iskale smo vas doma, pa vas ni bilo."
"In kaj želite, dekleta.'"
"Rade bi bile pri vas spoved opravile.7'
"Pa bi bile počakale. Sicer je pa doma gospod župnik."
"Imamo zaupanje do vas." pravi največja med njimi in pogleda popotnega gospoda tako pomenlji vit, da je ta kar zganil z očmi.
"Odkod ste in kam greste pred svetim dnevom? ' povpraša jih spet kaplan.
"Me smo doma od Šinarjetn»» gore in romamo na Limharsko goro. Zaobljubile smo, da gremo vsako leto pred svetim dnevom k sv. Valentinu. Obljubo moramo držati."
"Taka obljuba je skoro nemogoča. V ti zimi pa na Limharsko goro. Ali ste sestre?"
"Smo, gospod kaplan! Ob času kolere smo se tako zaobljubile/*
^.Gospod Kajetan dvigne svojo palico iu reče: "Torej srečno pot, dekleta!"
"Ako vam ni neljubo, gospod kaplan, povemo kar tukaj, kar imamo na srcu, in nam bo potem lažje,"' reče spet največja izmed njih.
"Le pojdite v Kamnik in tamkaj odprite svoja srca patru, da vas ozdravi," odvrne gospod Kajetan in hirto odide svojo pot, dekleta pa še stoje na poti in se posinehujejo.
"Tiček je ta kaplan, ni nam šel na led," pravi spet največja med njimi. Bila je Travnova Jera. in ce" njeni dve sestri.
Komendski kaplan hiti dalje. Kar začuje sto-
skočila pokonci. Spopadli so se vsi trije in začel se žival je takozvani "Aavk-vark" je boj na življenje in smrt. Kaplanov udarec je že j ali zemeljsjki prašič. Narava je toliko omamil nasprotnika, da je imel gospod Ka- morala biti kaj čudnega razpolo-jetan več opraviti s praskajočimi -okanti ženske ka- ženja, ko je zbrala skupaj teles-kor z moškim napadalcem. Tega je kmalu spravil ne posebnosti najmanj pol duca-
V ne\vyorškem zoološkem pai-!jo, da služi ta rep kot opora pri ku v Bronxu se nahaja najbolj plezanju na velika mravljišča, čudna žival v celem stvarstvu. Ta 1 kjer išče žival svojo hrano. Oe
sebno had i tega. ker jih sploh ne
pod-se, naposled pa se mu je posrečilo, da je tudi j ta bitij ter jih zvarila skupaj v žensko položil poleg moškega. Tega je zvezal za to groteskno bitje, roke s svojim pasom, žensko pa je privezal za kite ki Prvikrat je prišla sedaj ta-žU napadalčevim nogam. V tem je ženska zabrlizgala val v Ameriko in izplača se ogle-n«i piščalko, a gospod Kajetan je tekel na vs? pre-'dati ta čudni stvor narave, lege v bližnjo vas in tri romar:e\ ki so hitro pri-! Znanstveno iine te živali se tekle na lice mesta, so le zauičljivo gledale za be-.glasi Orycterpos Athicopos ter je žečim kaplanom.	| približno pet čevljev dolga od
Ko so vaščani prfdrli oborožen; na({ rokov-jnosa Pa do repa ter tehta 140 r.jaČe, ni bilo več ne duha ne sluha ne o Travnovih funtov. Ta izvanredna žival ima treh, ne — o Golobarju in Burkaši.	j tel° prašiča, ušesa mule, oči kol
Razburjen je prišel gospod Kajetan domov, praz- ™a^ka, glavo kot volk. zobe kot novat sveti dan. a spisal je še tisti sveti večer pismo riba« no"c* l)sa> reI> avstralskega do škofa s prošnjo, naj ga prestavijo drugam, ker yj^angeru-ja in jezik, ki je dolg Komendi ni več varen življenja. Na mizi pa je ležalo <-*e%(>U in l
pismo vodiškega kaplana, ki mu piše, da je prestav-j Ta čudna mešanu-a je delala Ijen v Mengeš.	' znanstvenikom velike preglavice.
Na Sent Janžev dan sta šla oba na Brntke po slo-| Skrajno težko je bilo namreč ugo. vo h gospodu Matevžu, ki ju je oba odpeljal na novo toviti -sorodstvo te živali, službo s svojim vozičkom.
"Brez žrtev ni zmage," je ponavljal brniški be neficijat.
IX.
povprašal
Veliki G roga je sedel v votlini onkraj Jame. u-dolbleni ob Savi v skalnati čeri in imenovani "Bran kov kevderc". Poleg njega je sedela grbasta Aga-ta in se zakrivala v beli kožuh. Pred njima je sraki njena hči Mica s svetlimi očmi. Nekaj tovarišev j<-čepelo ob malem ognju na robu čeri in si grelo premrle ude.
Bila je suha zima in svetla noč — tisti sveti večer. Prazničen glas je odmeval po vsi sorški ravnini, na obrazih rokovnjaške druščine pa se je brala nevolja in jeza.
"Ti si bila torej ob grobu, Mica?" harambaša svojo hčer.
"Nisem bila pri odprtem grobu, ko so vanj zavalili truplo mojega Groge in z njim vred še tri druge, ki so pomrli po poti od kmetskili udarcev. Pravila mi je vse to Burkaša. A kaj to? Saj žalujem že dragic po svojem ljubem. Toda te grozne muke, ti neusmiljeni udarci, ki so padali na naše uboge ljudi od Brnikov do Mekinj. Jaz nisem mogla gledati vseh teh krutosti od blizu. Bi se bila izdala. Burkaša mi je pravila, da so vlekli mojega Groga za pete po kametnitih stopnicah in je udarjal z glavo ob kamen. Ni čuda. da je izdihnil. Grozno! Takih muk niti mi ne iznajdemo," je pripovedovala hči Velikega Groge z živo ponašo, dokler ji solze niso zalile oči in vzele govrie.
Rokovnjači so molčali in kovali maščevanje.
"Pusti kolesa, ki se več ne obračajo in sedni na sanke, pusti rajnke tam. kjer so, in se brigaj za žive. Mica!" izpivgovori na tleh sedeča sloka žen-ska, držeč v naročju obezano glavo Golobarjevo. Njene plave oči se zagledajo v ranjenčeve oči. njene ustnice pa se nategnejo in raztegnejo v zaničljiv, hudoben posmeh. Bila je Travnova Jera. Pa nadaljuje:
"Ko b' bila šla ti danes z mano. bi se tvoje svetle oči za verovale v fanta, da bi hipoma pozabila vse srčne rane. Pustimo mrtve v miru in glejmo, da dobimo v roke glavnega junaka naših nasprotnikov. Meni bi se bilo danes kmalu posrečilo.
da ni ta nerodna roka mojega Golobarčka vse skvarila."
Ranjenec je nekaj godel sam zase, Jera pa je pripovedovala popoldanski dogodek pod kriško graščino.
"Ni nam šel na led. Golobarjeva roka je spretna za lov na golobe, je urno za krajo ženskih robcev. toda kol mu je izpodlefel." skouča Travnva Jera.
"Imaš prav. Jera." se oglasi majhen možiček ob ognju, "komendskega kaplana moramo dobiti— živega ali mrtvega. Skoda, da si danes zaigrala vlogo spokoriene romarice." skonča Kovar iz Smar-
"Meni se tako zdi. da bo s Kajetanom težko kaj. Čuti, da so mu tla postala vroča in preden nam
ravi, vidimo, da se poslužuje pri kopanju in brskanju izključno le močnih zadnjih, nog in da jo močni ediuole ovira. Vsled tega je rep te živali še danes prava uganka za znanstvenike.
, .. , - . .	- «ra vit ešt v a strogo zabranil. Na-
Nadaljna skrivnost je navzoč-J f „.	°
kljucje pa je naneslo, tla se je
ALI STE KDAJ PREISKUSILI
Severa's Esko
MAZILO ZOPER SRBEČICO?
1	Cena 50 centov
V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Ker ne spada v nobeno drugo
>
znano ti nižino ali skupino živali. se splošno domneva, da je to prazgodovinski tip. ki je ostal ne-izpremenjen tekom tisočletij razvoja ali evolucije. To teorijo podpirajo kosti, kateri' so našli v zemeljskih skladih iz geološke dobe, v kateri so živeli dinozavri in druge pred pot opne živali.
Aak-vark prihaja iz severne Afrike, kjer so se ohranili drugi prazgodovinski tipi, predvsem slon. ne da hi izpremenili svoj prvotni značaj. Kljub temu pa je bilo znanstvenikom težko pojasniti to pravo čudo narave.
Ker rije ta žival po zemlji, bi (človek domneval, da se ho v teku časa skreil obseg ušes. a dejanski so ušesa te živali več kot en čevelj dolga, tenka kot papir opremljena z mišicami, ki jim dajejo naravnost čudovito gibčnost-. Mogoče je. da So ta dolga in občutljiva ušesa posledica naravne obrambe, kajti v svoji domovini je Aak-Vark slaščica za leoparde in druge roparske mačke, vspričo katerih je dober sluh bistvenega pomena za žival, ki se ne more braniti.
V nevrjetno kratkem času se zna ta žival zakopati v zemljo ter uiti zasledovalcu in naj ji- človek ali leopard. To je tudi vzrok, da se jo tako redko kedaj ujame živo.
Koža te živali je tako trda in dlaka tako gosta, da ne predrt* pik strupenih kač. Afriški domačini jo love s sulicami, a jih pogosto zvodi za nos. ker izkoplje več lukenj v tleh. a katerih se pa ne skrije. Ker se prehranja le a žuželkami, predvsem mravljami, je baje meso zelo prijetnega okusa in domačini ga nasole ter pre-kade. nakar ga zavživajo pri svojih slovesnostih.
Ta žival ima še večji strah pred človekom kot pred svojim največjim nasprotnikom, leopardom.
Pred vsem pa je težko pojasniti izvanredni rep te živali, ki je popolnoma gol ter zelo močan. Nekateri znanstveniki domneva
nost zob v gobcu Aak-varka, posebno raditega, ker jih spi or lie rabi. Njegova hrana obstaja v glavnem iz mravelj, katere pobira s svojim dolgim jezikom, iz ličink, kobilic in drugih sličnih živali, katere lahko požre brez žvečenja. NadaJjna posebnost obstaja v tem, da rastejo zobje v čeljustih. brez korenin, kot pri ribah. Ponavadi je osem zob na vsaki strani, a nobenega spredaj.
Mačje oči te živali so povsem razumljive, ker je nočna žival, ki spi celi dan v svojem skrivališču ter gre šele po solnčnem zatonu na lov.
Izbere si mravljišče z skrbjo ter ga razbrska udarci.
veliko s par
Razno.
baš te dni posabljal z nekim svojim nasprotnikom madžarski prosvetni minister baron Klebers. berg. ki je mislil, da zanj prepoved ne eksistira. Dvoboj bi bit moral ostati tajen, toda je prišel na dan in notranje ministrstvo je sedaj pro'i duelantu nastopilo v smislu odredbe.
Pustolovski zaročenec.
Na poljska policija je te dni aretirala in zaprla advokata Alberta Likinskega, poljskega plemiča in velikega pustolovca. Mladi mož se je bil zaročil z 19-let-limi dekletom Ro zal i jo Villaunovo siroto brez očeta in matere. Zaročenka je imela veliko premože-
nje. Zaljubila se je v galantnega in finega mladeniča, ki pa je bil tako siromašen, -da mu je morala posojati denar na račun bodočega zakona. Poljak je z izposojenemu svotami baje fnanciral neka "podjetja" na Dunaju. Policija pa je končno doznala, da veself advokat sploh nuna nobenih podjetij ampak štiri priležnice. s katerimi ugonablja velikanske svo-te. Dekle sedaj toži pustolovca na povračilo posojila v znesku ens-ga milijona lir in radi lažnjive obljube, da jo vzame za ženo.
Poskusen samomor.
V V.:\grelni sv je /. veronalom >.:s!rup.li dijakinja N. P. V opaznem stanju s«, jo prepeljal! v bol-livnic." Vzrok samomora je baje n arečna ljubezni
Dvoboji na Madžarskem.
Madžarski notranji minister je pred kratkim izdal zelo stroge odredbe proti dvoboju, ki se je zlasti po vojni na Madžarskem zelo razširil. Večinoma so se dvoboje vale osebe iz krogov, ki pri- j padajo skrajnim šovinističnim strankam. Notranji minister je sedaj te manifestacije madžarske-
DR. LORENZ
642 Penn Ave.,	PITTSBURGH, FA,
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH tfJLEZNI. MoJ« stroka J« zdravljenj« akutnih In kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih •in ksr znam slovjnskr. zato v.» morem popolnoma razumeti Jn spoznati vaše bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč i.i zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato s* morets popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite '"imprejs.
Jaz ozdravita zastrupljeno kri, mar.ulje in lise po telesu, bolezni v orlu. Iz. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do 6. popoldne: v torek, Četrtek In sobota od 8. dopoldne do 8. *vefier; ▼ nedeljah Iti praznikih o<5 10. dopoldne do 2. popoldne.
kanje v bližnjem grmovju. Obstane in postane po- Pride sPet v Pest- bo že Bo~ ve kod 113 drugem
zoren. Ozre se nazaj, a treh sestra ni bilo več vide ti. Vendar se hoče prepričati, kaj je in se bliža vzdiha jočemu glasu.
Kmalu zagleda pod grmom neko žensko, ki se vije in valja na tleh.
"Pomagajte, po meni ho!" kliče raztrgana be račiea!
Gospod Kajetan takoj ugane, da ima opraviti z bolnico in jo zaupno povpraša:
"Ali vam je slabo, žena?r*
"Oh", odgovori neznankka. "usmilite se me si-romačice. Tri ženske so me srečale, so me napadle in
oropale ter steple tako. da ne mislim več na življe
„; „ t» nje.
Gospodu kaplanu se zasvita v glavi in sumljive misli sprelete njegovo dušo. Vse besede in obnaša nje treh deklet mu švigajo prd očmi. Skoro ni vedel. kaj početi. Ali ni bilo treba dolgo premišljevati. V tistem hipu skoči iz zasede našemljen človek in mahne s kolom po kaplanu. Ta> se je ob šumu zasukal in kol je zletel mimo njegovega hrbta. Ta krat dvigne kaplan :«vojo gorjačoj iu mahne po XOkovnjacu. A tudi ženska je hipoma ozdravela in
koncu kranjske dežele. Ti kraji niso več za nas in gledati moramo, da se premaknemo onkraj Kranja." modruje Jera in boža glavo svojega ranjenca.
Veliki Groga je zadovoljen majal svojo glavo in potrdil Jerine besede: "Jera ima prav. Nazaj se pomaknemo proti Udnemu borštu. Taemau nas z veseljem pričakuje."
Ob bukvi je sedela Miea in molčala. Njene oči so bile uprte v mater. Obe sta bili zamišljeni in smehu ni bilo na njunih ustnicah, ko so tovariši začeli izbijati surove dovtipe. Mici se je prignusilo dosedanje življenje in v dnu njenega srca je tlela iskra, ki se je večala in večala, doklr ni butnila na dan. O-brne se do harambase in s solznimi očmi začne govoriti :
"OČe. jaz sem sita tega življenja. Sveti dan bo jutri, mi pa ga bomo praznovali v ti duplini."
"Saj je naš Zveličar tudi v votlini prebil nocojšnjo noč," je odvrne Jera posmehljivo. Ali staremu Grogi se oči zaiskre. iz njegovih prsi se dvigne nestrt ponos in zakliee z zategnenim glasom:
PRVA KEGLJAVKA
(Dalje priHodnjiS.)
^nWl.i. »I—JIUIII 'I .
UM0CMWOOO S UMDSSWOOa V-
Pri ameriški kegljavski tekmi, ki sc je vršila pred kratkim v In-dianapolisu, je dobila prvo na grad o Miss Alice Feeney. Podrla je vsega skupaj 593 kegljev.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga.......................90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod .............-.........................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost..............................50
Angleško-slovenski in slovensko angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Kova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana................................ 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ..............................1.—
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918.............................. 1.25
Robinson, povest.................................65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80
Rinaldo Rinaldini ... f............................50
Sveta Genovefa..................................50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
Čarovnica starega gradu...........................25
Hitri računar ali Praktični računar................75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi ......................................90
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi . . 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : : New York, N. Y.
■- - .T <
ni;AS XATfcOT>A. 7. JUNTJA 1024
O ŽENSKI, KI JE BILA
Bonum. — Spiral O. Soyka.
P c s love nil J. T.
/ DIJAŠKE ŠEGE IN NAVADE
20	(Nadaljevanje.) \	LS
__Ponovilv ste besedo za besedo, kar je pisal poljski kralj Po-
niatovski ruski carici Katarini. w	i	/
Eva Martini je zakričala:	J
—	MoličiteI .Molčite oba! Kar mora prili je tisto, česar se bojim. Ali se vama ,res nič ne smilim?	±	4
Toda Wolfram je nadaljeval.	'	*
Govoril je, kar ga je m^kaj sililo k govorjenju, ker je. bila njegova volja takrat še močnejša kot je bila Evina zapoved.
_ Poter III. — jt' nadaljeval — ni umrl brez krivde. Ni bil dober. kajti skušal je ugonobiti svoj narod. Dve leti zatem je pa umrl drugi, ki je bil nedolžei;. Pa tudi po Petrovi smrti ni bila prosta pot Katarinine usode za dosego slave in sreče. V ječi je še vedno živel pravi, kronani car. Ona ni zapovcdala, ona ni hoteUa. toda usoda je morila zanjo.
Tedaj je pa dvignila Eva Morsini glavo ter pogledala Wolfra-ma, ki je takoj utihnil.	j
Par sekund je vladal v sobi mrtvaški molk.
Zaitem je pa Eva izpregovorila s tistim jasnim, brezizraznim glasom, kot je govorila v sodni dvorani:
—	Kaj veste vi o oni volji, kaj veste o vsem, kar se je zgodilo? Kako si predrznete govoriti o usodi f
To vprašanje je Wolframa tako zbegalo, da ni bil več mojster samega sebe. ampak je bil jeeajočemu šolarčku podoben.
—	Iz usodnih daljav se nam oznanja poslanica o življenju in smrti jetnika v ječi. V nesreči rojenega in v nesreči živečega priinja so dve leti zatem, ko je zasedla Katarina prestol, umorili njegovi čuvaji. Izdano je bilo povelje, tla ga je treba umorita, če bi ga kdo sk i-šal rešit i. In tako se je zgodilo. Dobrobit države je zahtevala žrtev.
Ramena krasne ženske so vztrepetavala v silnem razburjenju. Njen pogled, vnrt v \Yol! ntnime obrazne poteze, je bil teman in grozeč. Wolfram je trepetal in ni mogel nadaljevati predavanja.
Z vso silo .-svojega duha je zastonj iskal besed, pni tem je pa predobro čutil, d ji mu njen pogled narekuje brezpogojen molk.
To je bil nekrvav dvoboj med njegovo in njeno voljo in v tem dvoboju je podlegel.
Kot iz daljave je slišal Merry je ve besede: — Ali ne izprevidite, da naju h- mučite s preteklostjo.' Mi hrepenimo po sedanjosti, mi hočmo uživati sedanjost. Sedanjost'. Učenjak Wolfram je zaprl oči.
V	njegovih besedah ni več živela preteklost, katero je skušal pričarati — toda ali je bilo to. kar se jt- <logajalo, sedanjost?
Merry je bil \st;il ter stopil žarečega pogleda k Evi Morsini.
—	Kako lepa ste! Veselite se vendar, vi ste . . . Ti dve brsediei sta proizvedli nanjo velik vpliv. -- .Jaz sem ? — je zamrmrala. — Še enkrat se je nesigurno obrnila ter ponovila: — .Jaz >em .'
I/, ozadja jedilnicc se jim je bleščala nasproti velika plošča brušenega zrcala.
—	Pojdite z menoj — je zapovcdala Merry ju.
Merr\ je vzel petrolejko z mize ter šel udano za njo do zrcala. Navsezadnje bi bilo lahko pojasniti nenavadno dejstvo, da sta Merry in Eva ponavljala stavke, katerih nista v življenju nikdar slišala in katere so govorili pred več stoletji dve osebnosti.
To bi se navsezadnje dalo pojasniti. Tisti stavki so dobesedno zapisani v knjigah iu morda >!a jih kdaj slučajno čitala, pa so ostali \ njuni podzavesti. Nekaj davno pozabljenega je spalo v njunem spo-aiinu. Treba je bilo močne Wolframove volje, da se je zbudilo, kar sta kasneje izrazila z besedami.
Težavnejše je pa izobraženemu človeku pojmiti dejstva, ki so se odigrala pozneje pred ogledalom.
V	opravičilo moramo navesti, da sta bila Eva ill Merry precej histerična, in da tak histeričen človek včasih marsikaj vidi, česar sploh ni.
Woliram je bil ostal pri mizi. dočim govori Merrv v svojih spominih takole:
—	Ko sem stopil z Evo Morsini pred zrcalo, se je soba potem-nela. Svetal je bi! le krog krog naju in zrcalo. Jaz sem zrl nepremično v zrcalo ter sem natančno opazoval vsako najmanjšo izpremembo.
—	Ženska, ki je stala i*>leg mene. ni bila še popolna slika Katarine Velike, katero je bil malo prej Wolfram tako natančno opisal. Njena ramena so biia še ozka. njena postava ni bila tako visoka. V onih sekundah se je pa izpremenila kot sem natančno videl v zrcalu. Postala je večja in bolj i>ohm. Prenesetljiva je bila pa iz-prememba njenega obraza in obnašanja.
Eva Morsini je bila samozavestna in energična le v trenutku, ko je stopila v dvorano. Prej in poslej se je pa zdelo, da jo muči strah in da išče zaščite.
To je bilo pa tisto sekundo pred ogledalom drugače in vedno drugače, kar sva bila skupaj.
Iz ogledala je vzrasla visoka ženska, koje oči in kretnje so izdajale ponos in samozavest.
Dvakrat som pogledal žensko poleg sebe. Bila je Eva Morsilli. V ogledalu je bila pa povsem drugačna.
V" zrcalu sein videl, kako se je ozadje jasnilo. in da ni bilo ozadje sobe. v kateri sva se nahajala, pač pa svečana dvorana, v kateri so se premikale postave in prihajale bliže.
Moški in ženske v čudni, meni neznani noši. Vse je imelo vpr-te poglede v Evo Morsini.
Tedaj se je iztrgala iz množice postava, ter stopila v ospredje. In v tem moškem sem spoznal samega sebe.
To je bilo takrat, ko sem zakr ičal in občutil, da mi gine zavest. Luč bi bi bila padla iz roke. če bi ne bil prihitel Wolfram ter jo prestregel.
> Padel sem v nezavest.
Wolfram je pozneje potrdil. da se je bila Eva Morsini izza Oliega trenutka precej izpremenila. vendar pa ne tako, da bi mogel hdo opaziti, ki je ni prav dobro poznal
Merrv je bil pa vedno pripravljen z prisego potrditi vse. kar je videl. Toda pomisliti je treba, da je videl tisto, kar je opisal, malo prej, predno je padel v nezavest, da so bili njegovi živci do skraj nos t i napeti, in da se je nahajal v stanju, ko človek marsikaj vidi, česar ni v resnici.
Izza onega časa do končne katastrofe se pa ni popolnoma" nič š/,premenil značaj ženske, ki se je imenovala Eva Morsini.
Doslej t»e je vedno izpreminjala. Včasih je bila vesela, včasih boječa in pripetilo se je celo. da je sempatam goreče prosila var-ajtyn in ranč rte.	[''av 't.H	;
QMje Brihodpm
.tO»Yai«MT UVtTOM VIXW CO. «•«» VOM
Po ameriških vseučiliščih je navada, da se v.sako leto enkrat zberejo starejši letniki ter kleče prosijo mlajše študente za majhen iz letni dar. Slika nam predstavlja starejše člane Harvard University, klečeče pred Widener knjižnico v Cambridge, Mass.
Proces proti hajduku Čarugi.
(Nadaljevanje.)
Na to je sodišče zasliševalo so-voditelja Čaru gine razbojniške tolpe, Pavla Prpiča, imenovanega Prpič Veliki.
Predsednik : ''Prpič, ali ste razumeli obtožnico?"
Prpič: "SCm".
Predsenik: "Ali se čutite krivega
PrpiČ: "Malo že".
Predsednik pozove Prpiča, da pripoveduje o dogodku v Tom po-jevcih, nakar pripoveduje Prpič obširno, kako sta k njemu prišla Tomac in Šega in ga v imenu Ca-ruge pozvala, da gre v Tompo-jevce. Ko so prišli na lice mesta, niso našli Čaruge. "»Sega me je prevaril".
Predsednik: "Zakaj pa ste pred preiskovalnim sodnikom in pred orožniki izpovedali drugače.'"
Prpič: "Ker sem se bal batina-n ja
N"a večino ostalih vprašanj odgovarja Prpič oklevajoče, <VŠ da ne ve ali da se točno ne spominja.
Predsednik: "Kdo je streljal na nadgozdarja .'*
Prpič- ''To je storil Sega. -laz sem se ta čas nahajal na dvorišču".
Predsednik: "Vi zopet obračate. Zakaj ste v preiskavi trdili drugače
• Prpič: "Zandari!"
Prpič se zapleta v čedalje večja protislovja, nakar prične opi-ovati Sego in Tomea. Opisujoč Tomca v podrobnosti, opisuje samega Čarugo. opis Sege pa se strinja s Krmpotieem.
Končno se komfrontira Prpič in Caruga.
Predsednik: "Kaj pravite k Prpičevi izjavi "''
Čaruga: "Ne odgovarja resnici".
Predsednik: "Kako to?"
Čaruga: "V celici mi je Prpič pripovedoval natančno, kaj se je zgodilo v Tompojeveih".
Predsednik: "Prpič pa zanika to pripovedovanje. Prpič. kaj pravite k temu?"
Prpič: "Sestati smo se mnogo preje in se tudi dogovorili".
Med obtožencema nastane prepir. slišijo se besede: "Ni res. ni res".
Potem predsednik zasliši gozdarja Luko Tomljenoviča, kojega stanje se je v toliko poboljšalo, da se lahko zaslišalo v sodni dvorani.
Priča Tomljenovič: "10. okto. bra 1923 zvečer sem zapuščal p-sarno in se podajal na dvorišče. V tem trenotku sem zapazil dva orožnika. Šel sein jima nasproti, čudeč se. da prihajata tako pozno. Vsled mraka ju nisem mogel spoznati v licu. Vprašala sta me, ali je to "feršteraj" in kje se nahaja blagajna. Odvrnil sem jima, da znotraj. Med tem časom so pristopili k meni 4 orožniki, ki so me obkolili z naperjenimi karabinkami .V hišo je stopil naj-prvo "orožnik', za njim jaz in za menoj ostala todpa. Voditelj tolpe je takoj planil proti mizi. za katero je sedela družina nadgozdarja * Pirkmayerja in naperil na j Pirkmayerja dva samokresa. Pirk mayer je _vprašal čisto mirno:
ROYAL M A LL..
Ja«wL lUifMtUtai ^nMitmi aai NEW YORK IN HAMBURQ CHERBOURG IN SOUTHAMPTON.
••Ohio" "Orduni" "Ore«" "Orbit«" XI parn'H ao aort In moderni t m kem oxlru, najbolj priljubljeno, potnikom In fflMovlta radi komodnoetl la — KOMFOBTA.
Zdrava, tečna In obilna hrana, ee aer-vlra veem potnikom na belo-, pokritih ■"'M*1 Dmiine. tene ln- otroci Imajo POSEBNO PAZIJIVOST.
Za podro^noati ae obrnite, na na Be zastopnike v vaftem zneatu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO M Broadway._Now York.
firW*
BL
Kretanje parnikov - Shipping News
"Kaj hočete ..." toda stavka ni mogel dokončati, ker ga je medtem zadela kroglja. Nato sta me ne zadeli dve krogi j i v hrbet in ledja. Pal sem proti vratom, kjer me je zadela še tretja krogi ja. pačili sem krik in vik Pirkmaverje-ve dece in gospe, ki je kričala . Moj, moja desna roka!" Malo zatem se mi je znova približal vo. dja tolpe in uravnal samokres proti meni. Ko je opazil kri. se je oddaljil. V sobi se je naJiajs Pirkmaver s štirimi otroci. sop.*o-go in gostom". Priča zanika, da bi bil Caruga udaril Pirkmayerja s samokresom po glavi, kakor pripoveduje Caruga.
Predsednik priči: "Ali je ta mož pred vami ti^ti. ki je ustrelil Pirkmayerja.'"
Priča ogleduje Čarugo in odgovarja. da ga ne more spoznati, ker je tedaj bil mrak.
Čaruge se smeje zadovoljno.
Predsednik Čarugi: "Kaj pravite k tej izjavi*"
Caruga: "Jaz tega moža ne jmj-znam. I)a sem bil v Tompojeveih, bi ga poznal!"
Priča Filakovac pripoveduje, da je pred preiskovalnim sodnikom očital Carugi: "Če si že strt* ljal. zakaj si streljal na žene.'", na kar je Caruga odvrnil: "Na žene jaz nisem streljal".
»Sodnik svetnik Burijan pripoveduje, kako mu je Čaruga nr, vprašanje o članih razbojniške tolpe odvrnil: "Vse za narod in za kralja".
Po odmoru je sodišče razprav ljalo o uboju narednika Tintorja. Prpič priznava, da jo bil prisoten. Čaruga je zabičal celi tolpi, da ne sme streljati, dokler ne izstreli sam. Ko se je tolpa približala naredniku, je Čaruga izpalil prvi. ostali za njim.
Predsednik: "Prpič, ali vam je Čaruga priznal, da je ubil Tin torja?"
Prpič: "I3a in ne".
Predsednik konfrontira Čarugo in Prpiča.
Prpič Čarugi: "Jovo. ti si bil vodja, ti si uka^ai mojemu bratu, da odstrani Tintorja. ti si n-' azal, da si prepovedal streljati, dokler ne izstreliš sam!"
Caruga zanika, nakar pristopi Prpič ponovno k Čarugi in mu pravi: "Jovo. kaj praviš, da nisi bil. če si pa bil!"
Po tem zasliševanju je predsednik preložil razpravo.
19. maja je bil VII. dan razprave proti razbojniku Čarugi. Še 18. maja je prevladovalo sploš
. v •	... X
no preprieanje. da morebtti Ca ruga res ni pravi morilec nad gozdarja Pirkmayerja v Tompojeveih. Situacija je bila nejasna in ponekod povoljna za Čarugo, ker je Prpič Veliki zatrjeval, da ni Čaruga sodeloval pri tean velikem in groznem zločinu. Nekateri indiciji so nasprotno govorili. da je moral Čaruga biti tudi zraven. Na današnji razpravi je prišlo do senzacionalnega pre. obrata. Čaruga je bil popolnoma premagan in gnan.
Prpič Veliki je bil ves dan zamišljen in otožen. Proti večeru je zaprosil, da bi rad govoril s pa»-r nikom.. Prpič. je -jm, - to - v • prisot-^
nosti treh drugih prič izjavil, da je bil Čaruga vodja razbojništva v Tompojeveih in da je sam ubil gozdarja Pirkmayerja. Misteri-jozni "Šega" ni nikdo drugi nego on.
Jlazprava 19. maja se je običajno pričela ob 9. dopoldne. Predsednik kazenskega senata je takoj ob otvoritvi odredil orožnikom :
"Odvedite Čarugo za. trenutek na hodnik iz dvorane!"
Čaruga. ki ni ničesar vedel in slutil, je mirno in samozavestno zapustil dvorano.
Predsednik proti obtožencu Pr-piču:
"Tako! Sedaj nam pripoveujte. kdo je ubil nadgozdarja Pirk-
V1
je
maver ja
Obtoženi Prpič Veliki je nato preklical svojo prvo izpoved ter začel govoriti, kako je bil napad izvršen in kako da je Čaruga. ki je vodil vso akcijo, ubil Pirkmayerja. Med drugim je dejal:
"Pri tem napadu smo bili Jovo (Čaruga). jaz, Prpič Mali in Luka Šulentič. Izjavljam, da je Čaruga vodil napad na gozdarsko poslopje in da jn on sa'm ubil nadgozdarja Pirkmayerja. Pri napadu je bilo vsega skupaj oddanih deset do dvanajst strelov Nadgozdarja je uf#relil "Sega" ki ni n id ko drugi kakor Čaruga. Čaruga mu je pozneje pravil, da je ubil nadgozdarja. ker je hotel nanj navaliti. Hoteli smo odpeljati veliko blagajno, da v tem trt-otku so prišli orožniki, ki so začeli streljati. Čaruga je z žvižgom dal povelje na umik.
Predsednik je nato odredil, da so v dvorano pripeljali Čarugo Predsednik se je obrnil proti nje mu ter mu dejal:
Prpič priznava, da ste vi bi li v Tompojeveih in da ste ubili nadgozdarja Pirkmayerja!"
Čaruga mirno: "Ni res! Imam priče!"
Pri nato sledeči konfrontacij je prišlo do burnega prepira med Čarugo in Prpičem. Prpič je več krat opozoril Čarugo-:
"Jovo priznaj! Priznaj, čeprav še samo dve uri živiš!"
Čaruga : "Nimaim pojma !" ..
Prpič s povzdignjenim glasom "Uteči ne moreš usodi, magari da danes dobiva vrv okoli vra tu!" . . .
Čaruga: "Lažeš!"
Prpič: "Ti lažeš! Bil si tam!'
Prpič je nato priznal vse zločine. ki mu jih obtožnica navaja Bil je udeležen pri razbojništvu v Liki in drugod.
(Nadaljevanje sledil
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužuuu	naznanjamo ža-
lostne ve«t vsem prijateljem in znancem, da je dne 10. moja umrl naš sin ozirsma brat
ANTON JEKEB
v siar^sti 17 let po šestmesečni hudi bolezni. Pogreb se je vršil dne 12. maja iz slovaške cerkve.
T '"l/nest nas veže, da se zahvalimo v s f ni, kateri so ga prišli kropit. Tskreno hvalo izrekamo čla-u-nn društva sv. Petra in Pavla št.
JSKJ. za kra/sen venec, katere-•rn ^ mu položili na krsto v zadnji jK»zdrav iu ker so čuli pri njem ter so se udeležili pogreba. Končno se zahvaljujemo vsem, ki soga hodili kropit in ga spremili k večnemu počitku. Bog jim povrni!
Ti pa.
dragi
s'.n. oziroma
brat.
Mauretanla. Cker-
1». junija:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetaow, Bremen.
11. junija:
Paris, Havre; bows.
1*. Junija:
Columbus, Bremen.
14. junija:
Leviathan, Cherbourg; Olympla, —
Cherbourg.
1«. junija:
America, Brtata 17. junija:
Duilto, Genoa. 1BL junija:
France, Havre; Aqultanla, Cher bourg. 1t. junija: L>apland, Cherbourg; Stuttgart, Bre
Aquitania, Cher-
Si. Junije:
Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg Saxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Hamburg. •4. junija:
Pres. Wilson, Trst; Pres. Ffardtng. Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremen Bremen.
IB. junija:
Berengarla, Cherbourg; Taormlna Genoa. M. junija:
Zeelaud. Cherbomxg. tt. junija:
Majestic, Cherbourg; Lafayette, Hav re; Conte Rosso v Genoa.
1.	julija:
Tork. Bremen;	Colombo. Genoa.
2.	julija:
Paris, Havre;	Mauritania, Cher-bourgr: Republic, Cherbourg.
3.	julija:
Tyrrhenia, Cherbourg; Minnekahda. Cherbourg.
4.	julija:
Geo. Washington. Cherbourg.
5. julija:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Rochambeau. Havre; Muen chen. Bremen; Belgenland, Cherbourg.
8.	Julija:
Resolute, Cherbourg, Hamburg; Orca, Cherbourg, Hamburg; Derflinger, Bremen: Giulio Cesare, Genoa.
9.	julija: France, Havre;
bourg.
10. julija:
Columhus. Bremen; Cleveland. Hamburg; Mongolia, Cherbourg.
12. Julija:
Berengarla. Cherbourg; Homeric, Cherbourgi Rotterdam, Rolmignn, America, Chei bourg; Martha Washington. Trst.
14.	julija: America, Genoa.
15.	julija:
Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen.
17. julija:
Westphalia, Hamburg.
19. julija:
Majestic, Cherbourg; I.a Savole, Havre; I.apland, Cherbourg; Mount Clay, Hamburg; Stuttgart. Bremen; Duilio, Genoa.
22.	julija:
Reliance, Hamburg; SeidliU. Bremen.
23.	julija: Paris, Havre.
26. Julija:
Leviathan. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Albert Ballin. Hamburg; Orca. Cherbourg.
29.	julija:
Canopic, Cherbourg; Bremen, Bre« men.
30.	Julija:
Mauretanla, Cherbourg; France. Havre.
31.	julija:
Zealand. Cherbourg.
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dele
JUGOSLAVIJE
Od plutja vsak t» den z našimi razkošnimi partiiki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCKLAND Paxniki s 1. 2 in 3 razredom in znani
"Mount Clay",	"Cleveland",
"Hansa". "Thuringia" "Westphalia" s kabinami in 3. razredom.
RESOLUTE 10. Juni. ob 10 dopol.
Uspešna, uljudna služba, izborili kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
United American Lines
35 - 39 Broadway New York, N. Y. ___
CUNARD
V JUGOSLAVIJO
v najkrajšem času vsako sredo s tremi ekpnrepnimi parniki BERENGARIA	AQUITANIA
MAURETANIA d preko Cherbourga)
ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JI GOSLAV1JK. se takoj brigajte za potovanje. Naš urnd v Jugt-slaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva ( istoba hrane. Za podrobnosti ■se obrnite na lokalne agente ali na
CUNARD LINE 25 Broadway	New York
Železniška ner.reča pri Miramaru.
[DSOMehune
•^•^j^vnort v JugotUrifr**
Edino alrtktno »pomladno odplutje OtTOtitTea* vožnja znanega Presidente Wilson — 2*. Juni.; 8, avo. Martha Washington —12. Juli.; 6. sept.
v Dubrovnik ali Trat. Že!ezn!na ▼ notranjost zmerna. Nobenih vl-ui«r. Voraiejt* pri bližnjem iKtntu ali pri PHELPS BROS. 4. CO.. 2 West St.. N. Y.
Pri CHjanu v lil.i/.ini Tr-ta je pr ijelilii želrzniška nesreča, ki je zaiiteviild človeško žrtev. Hr/.o-vlak pt iliajajoč i/. Postojno. pri Oi'iaim pov '/.i! neznano žensko, !.i jf> ž'la travo ol> elezniškem tiru. Približno 70 let *tara žena j«-težkih m^kodb kmalu nato izdihnila. Identiteta ponesreeenke -e .ir.slfj »ii mc^la dognat:.
počivaj v miru in večna luč naj ti sveti'! '
žalujoči ostali: Janes in Helena Jereb, staf-iši. Janez, Jakob in Alojxij, bratje. Helena nmi žena Likovič, Marija omožena Arhar in Angela Jereb, sestre.
1 .lovdeli, Pa., junija-1924* (2x 7&t2-jT>
RegiiJacija Drave.
Mr.-t I»t-; Popoveih pri Ptuju ;*e jakc v sli.liem stanju ter preti ne-vavnosi, ako v siuča;u Drava pre-eoj naraste, da b^ <~'v/. noč izginil v \alovili. Na raznih krajih se je že oričelc z reguiaeijo Drave in skrajni čas bi že tudi bil, da bi se tudi v PJujli nekaj storilo.
UlSr
PREHLAD MCHtJRJA
MOŠKI! ZaKItite •• Priti Mlcznj«
-* absTite *i nsjboljfio xsifito PREPRE«_BA za. MOaKE Velike tutmSBe. Kit («'■) $1 ViiiltktrHrji ali San-Y-Kit D*pt; B 92 Beekman SL. New York PifiitB xa okroiBleo._
VEČ KOT 40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON.
PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE
POLKE. VALCERJE itd. PiSite takoj po novi brezplačni cenik na vlcTOR NAVINSHEK 331 Greeve St.. Conemaugh, Pa.
Pozor čitatelji.
Opoxorft* krsofM ts brtnflc«, pri kitorik kn^i« JoU aH naročate im sto f njik postrežbo sadovoljA , da oglašujejo t listu "Gttaa i
vmn


a mam

>T7
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, d* Jfl natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih »amoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korlBt; tudi priporočamo veano 1« prvovrstne par« nlke, ki Imajo kabine tudi v UL ra»-redu.
Glasom nove naseUiičke pnstHve, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti, ki se ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v ^ domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniAki komisar v Washington-u, I). C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzulu zunaj, kakor je bilo -običajno dosedaj-
Kako dobiti svojce is starega kraja.
Kdor Seli dobiti aorodnlka ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljnl priseljenci is Jugoslavije bodo pripuft-čenl sem zoret po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge: tudi preko Trata zamerejo Jugoslo-ani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank 82 Cortl&ndt St., New Tork tlafM mtoMtf« Jtfmwin tank*.
Prav vsakdo—
kdor ka* Išče; kdtr ki]
>onnJa; kdpr ka j kmmjn kdor kaj prbdi^; prav vsakdo prisnaTa» da^lmaje fodevit