Hochlobl. K.k. Hofbibliothok, "Wien, VGorici, v cetvrtek 8. aprila 1875. „SocV* ijshaja vsak cetvrtek in veija s poito prejemana ali v Goriei na dom poSiljana: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta ......, 2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 ^Kmetovatec** za naroC-nike Sofie Vse 1. f. 2.—Pol leta f. I. Za nenarlcmke; V»e jeto f. 3.— Pol leta f 1.60 Pri oznanilih in ravno tako pri r]io-sluniwJt" se 2>lacui'e m navadno tristojmo vrsto: S kr., ce «e tisk.i 1 krat 7 ,. „ „ ., 2 krat (J „ „ „ ,. 3 krat Za tele irke po prostoru. SOČA Posawezne SteriJke se dobiwjo po 10 soldovv Goriei pri Paternollijuj v,fo*tu r tobakarnicah ..Via del Belvtdert 179 m»Via della caserma 60" tfarocnina in dopisi naj se Mago-voljno pofiiljajo pod uasloyom: Vik-or Dolenec v Goriei, — K0kop«i seno vracajo; dopisi naj se blagoVotfno frankujejo. _ Delalcem in dfugim ne-premoJnim se narocnina Milt, a*o*»i oglaso pri urednigtvu. Glasilo slovenskega pojjtiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Kjegovo c. in k. apost. Velieanstvo jo najmilo-stlj'vejSo blagovolilo pisati mi sledefie lastnorofino pismo. Radosti vnet priobcujom ta dokaz Naj vise zado-voljnoftti. V Goriei 4. aprila 1875. 0. k. Namostnik: Baron Pino. Ljabi baron Pino t Jako sem ladovoljen, da mm se zdaj, t Goriei nairzo^eu, ssopet pre primal podedovano zwstobe, srine vdtmosti in lojalnega miiljenja prebivaleer pokne^ene Svoje grofije Gori-§ke in Gradifike, Barofinjem Yam, da nazjaaiiite vsemu Ijudstvu najsrSnejso Mojo zahvalo in Moje dopadenje, ker je svojo domoljuhje s tolikiraj in tako iskreuimi do* kazi rasjodelo; zagoto?ito je popolno Moje Cesarske milosti, Ob onem izrajsujem Svoje prj>priLanje, da so bode glede na vtrjeno lojalno miiljonje vsega prebivalstva in po njegovera radovoljnern sodelova-nji Moji vladi posre^lo, s trajnim uspehom zagoto-vifci aedalje veei razvoj to de&le, T Goriei 4. aprila 1875. Franc Jo2ef 1. r. V nedeljo je bilo skoro vse ljudstvo goriSke gro-iSje na nogah; uze v saboto so zaeele prihajaii depu-tacije ix wmk, posebno one h gorskih krajev: v ntd videl vse to priprave v Podgori in Strazicah, ta vojvode prepustiti. Tudijotezko verjoti, da bi bil oni boj, ee je bil tudi nenavadno dolg in trdovraton, U% en dan trsijal. ¦ , V t'Mn boju je bil Lupus ubit in Langobardi, ki so ostali, jskali so vamosti v terdniii gradovih. ' Kakor i. 610 poplovijo tudi sedaj Avari vse Forojulsko in je po-koncujejo z ognjem in mecem. Zadnjifi je prosi Grimuald, naj neliajo dezelo pustositi in naj se doinov vemejo. Toiia Avari mu odgovore po poslancih, da ne odidejo iz Forojulsk^ga, katoro so z lastnim brozjem premagali (P. D. V. 20). Grimuald je bil prisiljen svojo vojsko zbrati in proti Avarom peljati. Srodi polja postavi svoj ostrog in zraven gostovalnd Satore za avarske poslance (Abel pg. 113). Ker je pa lo majnno vojsko imel, ukazal #e tej vec t jiskiteraii dneh. ,~ ^ Iz Podtfora se ie Cesar peljal na rojice, (Umpa- fusIaTI&rje pregledal posadko: dalmatinski polk eber in 2 b*tariji.-Po dovrSenem defileji je Cesar ekelo njeg* zbranim castnikom izrazil svojo zadovolj-ct*a»fc-LjuditvaTsakovrstneg^ pa |e bilo na rojicah na ^rttwk'r # koneft so vojafci ljudstvu zahranjevah pntibh-: •*& Cessna, * Cesar je ukazal naj se ljudstvo pusub 1-8», nt kar je ljudstvo Cesarja obsulo in nayso mockli-mlo tirio Franc Jozef, in le to in tam se je slisal kak poiamezen wEvTivft".~ Na rojieah in pri vhodu iz ko-fodTora so Slovenci prav gotovo pokazah Cesarju, da zi-:T« t veliki YeSini na GoriSkem in da ljubijo svojega OfMtrja— J% rojic se Cesar okoli 2, ure zopet odpelje t *Toio reaidenco na Travnik, kder je bii dvorm obed, h ksfcremu so bili vabijeni vsi v Gorici nazoei mini-ifci in dvorniki, nadskof in drugi naeelniki uradov, od M- odbora pa glavar Coronini, odbornika Gorjup za ilsveisko in Pajer za Hal. stran. Po konfianem obedu je Cesar drzal tako zvani „cercle« • (pogovor) s posa-imniki stojeSimi po dvoranr. — Mej tem pa je zacela mestna godb* z baklado sprehajati se po mestu in se je tstavila pred Cesarskem stanovanjem ter zagodila ce-Iftrsko bimno, na kar j? zacela mnoziea, katera je bila nitlneena na Travniku, tako mocno klicati „Zivioa in -EvTiva", da je moral Cesar priti trikrat na balkon in kakor se sli&, bil je prav ginjen po tako srcnih ova-eijah. Cesar se je po tem podal v krasno okinSano gle-daliiee, katero je bilo napolnjeno odliene gospode; dame Vse v krasnih oblekah, gospodje vsi napravljeni pa-1' re.r-Ko se Cesar prikaze v lozi, ga obcmstvo ve6 mi-, nut pozdravlja navduSeno z „Zivio, Evvivawin todi mnogo „HoehK se je sliSalo. Igrala se je opera „Ruy Bias" katero je Cesar poslusal skoz 2 akta iu ko je odsel, klicalo mu je sopet obcmstvo tako, da se je gledifiSe treslo,—Po glediSci je bila pri baronu Kitterju soareja za ministre, katere so se udelezili vsi ministri in mno- fi dvorniki, pa skoro vsa goriSka arisfcokraeija ; bilo je 50 najodlianejSih gostov. —Ljudstvo pa se je zbiralo , t raznih gostilnah in so je veselilo ter prepevalo vkljub prepovedi;—v nekaterih gostilnah so peli pri eni rnizi FiirJani pri drugi Slovenci, in eni drugim „Evviva" in „Ziviou klicali; nij se zgodila najmanjga nerednost in zaitonj so bile vse vladne ogromne priprave, ki so dale akoro sklepati, da smo v obsednem stanu. Najbolj-ia policija j«j razum ljudstva samega, katero je dobro razumelo, cesar je dolzno svojemu Cesarju in raenimo, da je nepotrebno, da se vladni organi proved meLajo v : pvtoije, katere ljudstvo samo srcoma rado napravlja svojemu Cesarju,—kajti tako nekomandirano veselje jc ' mer za pravo ljudsko vdanost. — Da pridemo sopet k . refii, naj omenirao, da se je najvee slovenskih rodolju-bov vsle,d povabila v „So6i" zbralo v velikem salonu ' pri nEvropi.*—Tam smo sligali ubrano petje posameznih slovenskih zborov, dornber§kega, kviSkega i. t. d. in skapno petje vsih zborov. Posebno lepo je bilo videti in sliSati 40 do 50 pevcev iz vsih krajev, ki se nijso se nikoli videli, pa so vendar prav tezke pes mi pod vodstvom vrlega g. Koeijan&c-a iz Kanala prav tofino in obeutljivo peli.— Mej petjem pa so se vrstile tudi napitnice, prva na Cesarja, po kateri je vse obfiinstvo stojec pelo cesar-sko pes em; druga na napredek Blovencev, po kateri so sopet vsi nazoei zapeli „Hej Slovani" in §e vec drugih. Pri tej priliki so se nazo5i tudi posvetovali o novem obCnem pevskem drustvu za primorske Slovence^ skle-nilo se je, da se osnoje to druztvo v spomin priboda zntno. Vimni (o. c, pg. 32) pravi, da se ti kraji se-«Uj,imenujejo nFiame" (Eeka), a ne omeni dalje njego-T0 Itge. Linhart (o. c. pg. 142) meni, da se je oni boj T Yipavskej dolini odloeeval, ker Vipava se imenuje pri starih Fluvius Prigiolus. Tudi Abel (Paulas D, pg. 113) ftegs mnenja. A gotovo je, da je moral ta "kraj na Hojulskem kje lezati. Saj se nahaja jako veliko krajev, ee reka, ital. Fiume, imenajejo. Pa Lupovej smerti hotel mu je in Arnefrit v xoj-Todstvu slediti. A ker se je bal Grimualdove oblasti, ute-ket j# k Slovencem v Karantan (fugit ad Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corupte vocitant Caranta-num). S pomoejo Sloveneev si je hotel svoje vojvodstvo sopet pridobiti. Berzkone fiez Pontebo pridere na Foro-julsko, a bil }e pri gradu Nemas (apud Nemas fNeu-masumcastrum) napaden in ubit (P. B. V. 22). Nemas je sedanji Nimis (slov. Neme) nad Terzi smom (Tricesimo), a ne, kakor Muratori misli, Mazo pri Yenzonu. * Po tem je bil dobrotljivi Veetari (Juvectari) voy ˇodo ppstavljen (664, Safarik: po letu 670.) Ko so Slovenci sliSali, da je y Pavijo odsel, zbrali so veliko voj-skoj da bi Porojuii napadli. Pri kraju, ki se Broxa3 imenuje, postavijo svoj ostrog. Toda Veetari je bil ze pre§nji vefier iz Pavije do§el, o Semerneso Slovenci ni6 Te4eli,ker so pa ze bili njegovvi ministerjali domov odsli, poda se sam, ko zve o Slovencih, s petindvajseti-mi mozmi (nekateri rokopisi imajo 22, drugi 26) proti Bjhn. Toda ko pride Veetari do ncdislega mosta, kjer so Slovenci stali, sname Selado z glave in se da tako spoznati (bil je namrec pleSec). To je Sloven ce tako zmeSalo, da so bolj na beg, nego na boj mislili. Zdaj je napade yeetarv z onimi, ki so bili prinjem in jeta- Nj. Velicanstva. v Gorico in po tem, ko jeg. KocjancB prebral nacrt pravil, izvoiil se je osnovalni odbor, o ka-terem bomo gt>vorili na drugem mestu. Lepo in veselo dru§tvo se je razslo prav Kdane volje Se le o polnofii. Drugi dan ob 7raih zjutraj se je Cesar odpeljal z itaiijanskem dvornem viakom v .Benetke ; v Korminu so ga prav lepo sprejeli; v Italiji pa je bii na§ Cesar povsod z vehkim pompom sprejet; v Benetkah, kderje bilo te dm toliko tujcev, da mnogo njih nij dobiloni-ti najslabSega prenocisea, so bile nekda tako vulikanske slavnosti, in sprejem na§ega Cesarja po Jtalijanskem kraiju taka presrcen, da je le en glas zafiudenja v vsih H koncu tega popisa naj nam bodo dovoijeno se nekatere opazke, katere smo dolzni Slovencem na Go-riskem zarad spremenjenega programa slavnosti, po-sebno glede Sloveneev. Kakor znano, imeie so priti iz Slovenskih krajev na Goriskem pozdravljat Cesarja mno-gobrojne ijudske deputacije z narodnimi zastavami, rav-no tako vse Siovenske citalnice in odtoeeno je bilo tudi uze, da zvecer napravijo vse fataluiee Cesarju baklado in da bodo pevski zbori vsih ciuilnic skupno peli na-lase v ta namen koinponirano kantato pred Cesarjevem stunovaujem. Oastuo bi bilo za nas Siovence, ko bi kakih 15UdoaOO in 5e ve6 krepkih glasov na Travniku zapu-Jo lepo kantato in vsak Slovenec se je tega veselil.— Vse to nam je bilo uze dovoijeno od slavnostnega odbora in Italijani bi bili moieaii, ko bi so jim bila spol-niia neka zelja, da bi namrec snieli razvesiti italijanbke zastave; a te je vlada prepovedala, ko jih j« bilo uze mnogo napravijenih. i«e posebno je italijane zbadal nek clanek v JNarodu, v katerem jo Narod primorske Siovence spodbujal, da pridejo v mnogem stevilu, da Cesarju pokazejo, da je na Slovenski zemlji i. t. d. Tukozvane italijanske liberalce v Trstu in Gorici jo to straSno peklo, „GittadinoM v Trstu in nlsonzo1* v Gorici sta na vso moc kritjala in klieaJa na pomo6 po-licijo ter zadnji je celo mej vrstami zugaL—Vlada pa, ki se je bala najmanj&ega nereda in vladni visi organi, kateri hocejo pri takih prilikah zeti zasluge a tout prix, za(-eh so uporabljati ves upljiv pri zupanih in druzih odvisnih Slovencih, katerih je §e vendar prav dosti, da so vse ljudstvo prostra&li in skoro bi rekli zbegalt; vsaki dan je priSio kako drugo povelje; tako da naza-dnje Slovenci nijso vedeli, fie smejo aii ne smejo pozdravljat v Gorici svojega Cesarja; narodnih zastav ne, petja ne; s kratka, vse kar bi bilo narodu v 6ast in kar bi slavnost le §e bolj povzclignilo, nam je bilo od-svetovano ali pa zabranjeno.— Mi Slovene! vedofii, kaj smo dolM svojemu Cesarju, smo se pokorili, kakor ovfiice, da bi se nam ne moglo ofiitati nicesar.—A nekatere zupanije in eltalnice so vendar priSIe z narodnimi zastavami in ko jim jih re-ditelji slavnosti nijso hoteli pustiti, razkropila so se do-tiena krdela po mestu, ker nijso hotela korabati pod drngo zastivo.—Iz tega se vidi, da na§e ljudstvo nofie zatajiti pri nobeni priliki svoje zastave in da mu je priljubljen simbol slovenstva.-Vkljub tem zme§njavam je priSlo §e zmerora velikansko Stevilo Sloveneev v Gorico in ogromni ^ivioklici" so zaduSili pri vsaki priliki vse druge klice. A slavnost bi bila §e ve5a in go-tovi smo, da bi bilo priSlo v Gorico Se enkrat toliko ljudstva, ko bi bilo ostalo pri prvem odlo&Iu, da nam-re6 pridejo se svojimi zastavami, Zakaj so nam Italijani tako zavidni za vsako pravico, to nam je predo-bro znano; da te nas strasno boje, to dobro vemo; pa tudi to smo Se enkrat zvedeli, da bi nas posebno mestni gospodje Italijani, prav za prav slovenski odpa-dniki pri vsaki priliki radi rabili za svoje n;imene.— ko potolee, da je le malokdo odsel. (Drugi rokopisi i-majo; „da je od 5000 moz le malokdo odsel." (P. D. V. 23). Eeiehart (Thesaurus topog,) je menil, daje Broxas sedanji Brazzano. Oluverins (Antiq. Ital.) i§ce sicer ta kraj nad Oedadom proti Koro§kemu, a ga ne ve natanj-ko doloSiti. Pons Natisonis pa stavi v Terzo, „quo loco mola frumentaria amni imposita conspicitur1* (primeri: Muratori S. S. I. pg. 483). A edino pravo je Vivianije-vo -mnenje (o. c. 11. pg. 36 in 37), katero so tudi drugi geograplii poterdili (Mannert o. c. III.), da je Broxas seilanja vas Brischis, slov. BriSca, ob levem bregu Ne-dize nad &enpetrom.,.v Pons Nationis" pa ne more biti drugi jnego oni nad Cedadom pri Azli. Ce po Pavlovem pripovedanji sklepamo, neso bili oni Slovenci, ki so takrat Forojulsko napadli, beneSki Slovenci nego morali so priti iz gmiskih gor ob Nedi zi dol. Ker se neso prav upali v tuji dezeli, ustavili so se ze pri BriSci, 6 ital. milj nad Cedadom. So le pocasu so se pomaknili do nediSkega mosta. Pavlovo pripovedovanje je tukaj zopet jako never-jetno. Njegov patrijotizem ga je predalefi zapeljal (Primeri: Bizzarro, I Langobardi e la tomba, pg, 22; Vi-viani o. c, II. pg. 37). Ze slovenska zmota nad vojvo-vodo je jako cudna. Zdi se, kakor bi bili Slovenei voj vodo dobro poznali in ga torej v safi patrijarhu primer-jaii, ker je s tako majhnim Stevilom svojih prisei. A patrijarh Calixt je §e le 737 svoj sedez v Gedad prelo-zH (glej Czornig o, c. I. pg. 205), toraj se je tukaj Pavlu anachronizem urinil iu vsa pripovest o celadi je jako dvomljiva (Bizzarro 1. c). mmmmmmmmimm^m (Balje prih.) Ta pot smo jim mi imeli pomagati do neke pridobitve; kadar bi bili mi svojo dolznost storili, pa bi se nam bili smejali in rekli: nDer Moor hat seine Schuldig-keil gethan i.t.d," A nij treba misliti, da bodo s tem kaj dosegli, kajti le z naSo pomoejo zamorejo kaj do sec'i tudi za-se, druga&e se bo zgodilo,, da nfra due litiganti il terzo gode." Kar se pa tice ministerstva in drugih vladnih organov, vidi se iz vsega, da nas hocejo iz preveiike Ijubezni pritisniti na vroce nemSko srce.—A Slovenci! ne vstra§ite, se bodite pogumni in de-lajte, pogum in delo, neumorljiva delalnost resila nas bode nevarnih objemov. Dopisi. V Nabrezini 4. aprila (Izv. dop.) Kakor povsod na Krasu tudi na na§em okinfianem kolodvoru zbrale so se deputacije raznih vasij na Krasu sa zastavami in sezanski glavar priSel je pozdravljat Nj. Velifianstvo, ko se je 2, t. m. skoz Nabreztno peljaio v Tr«t.—Cesar si je dal predstavljati po glavarju iupane in vsim je izrazil najvisjo zadovoljnost nad toliko; udanostjo.— Na kolodvoru bila je godba, ki je godila cesarsko himno, ko se je Cesarski viak blizal postaji, mozaarji so pokali in velika mnoziea ljudstva je na ves glas klicali r&vio Franc Jozef lu Ovacija bila je pravi izvir na-vdusenosti, Cesar se je gotovo proprical, da slovenska zvestoba je m'otnejeua in bralo se mu je na oblieju, da je bil ginjon. It Sezane, 6. aprila (Izv. dop.) Tudi na sezanskem kolodvoru smo Slovenci prieakovali in v velikem Stovi-lu pozdravljali Cesarja pri potovanji v Trst; na lepo dekorirani posiaji zbralo se je vse, kar je otlliCnoga v Sezani in okofici in razne deputacije obfiin; ko se je Cesar skozi peljal doneli so mu gromoviti „2ivio"; Cesar je prijazno pozdravljal in je bil prav vesel in zado-voljen. Obce se tukaj govori, da oni u&telji, ki spada* jo pod sezansko davkarijo, uze 2 meseca ne dobijo plage; obeta se jim od dneva do dnevn, pa §e zrairora ni6 nij.—-Kaj so ucitelji najzadnji ? Aii ne zasluzijo ve6 kakor vsak drngi stan? No, v na§i takozrani kulturni dobi je to lep dokaz pospeSevanja kulture, fie mora ufii-telj stradati ali pa dolg;e delati, da se prezivi.—Ta kra-tek opomin naj se osrei na pravem mestu !~ V Dutovljah in Avberju se je pokazala neka vro-cioska bolezen, za katero vmira vse polno ljudi: v Dutovljah je danes 36, v Avberju pa 19 bolnikov, Neki zdravnik se je izrazil, da je bolezen kuzna. Cudna je res ta prikazen in treba, da javni organi, pazijo, da se navarnosti v okom pride. V Avberju so premoznemu kme-tu Francetu Ukmar-ju neznani tatovi vso kotlovino, prestrale, nekoliko masti i. t. d. v vrednosti kacih 60 gold, pobrali, tatovje so okuo predrli in vrata, ki pelje-jo iz veie v prvo nadstropje, zalozili m tako brez skrbi nabrano tatvino, po tem ko so se v bozjera strahu Se najbolj&ega terana nasrkali, odnesli. — So bili kamp6-ijni! KraSevci so na moc jezni da se so v Gorici in [drugod po glavarjah zabranjevale siovenske zastave.-Na§a zastava je od Cesarja priznana in se ne sme staviti v eno vr-sto z italijansko, Sloveuec pa je vesel in korajzen le pod svojo zastavo. Iz Trsta 5. aprila 1875. (Izv. dop.) Nasi Italijani nijso Cesarja tako toplo sprejeli, kakor drugod; ko je prisei, se je na kolodvoru le redkokrat kak osamljen „Evvivau slisal; ko se je peljal v gledalisce ravno lako; sploh so se Italijani reservirano drzali. Ko se je Cesar peljal iz velicega mlina nEcoaomou so se nekateri po-balini zelo nedostojno vedli.—Ginljiv moment bii je samo pri odkritju Maksimiljanovega monumenta; tam se je nazoce bolj odlieno ljudstvo bolj patrijoticno vedlo in Cesar ter oba njegova brata in vsa visoka gospoda je bila vecinoma ginjena, najvovodu Karolu Ljudevitu je celo solza igrala v oeeh. TrzaSka gospoda je mnogo krasnih vencev polozila na steber monumenta in tudi Slovenska okolicaje2prav lepa veucas slovenskimi na-pisi po posebni deputaciji poslala. Slovencem pa je ma-gistrat zabranil vsako posebno demonstracijo cesarju; uameravali so peti in napraviti baklado, pa vse je slo po vodi, kar dokazuje, da Slovenec ne sme §e svojemu vladarju na domaci zemlji pokazati sv<«jo navdu§enost, ljubezen do vladarske hi&e. Tako je le; pa to nas ne sme vstrasiti : pridejo uze boljSi 6asi; spoznali bodo enkrat tudi usoki krogi, da Slovanstvo je trden steber nasega cesarstva—Deputacija politifinega drustva „Edi-nost" bila je od Cesafja dobro sprejeta in Cesar je v odgovoru odobril delovanje tega drugtva pa zraven pri-stavil. da zeli mirno delovanje ene narodnosti zraven druge.— Zanimivi so Cesarjevi odgovori raznim deputacijam; mestnemu zupanu je odgovoril, da odobruje zvestobo in udanost mesta, da je mesto samo glavni faktor vsega napredka v trgovstvu, da pa bo tudi on pozoren na prihodnost mesta, ampak priporoca raesfjanstvu, da pod-pi ra vlado, ker le po tem potu se bo dal dosefii zaze-ljen napredek. Trgovski zborniei pa je Cesar odgovoril vse druga-ce, da namred zivo odobruje izraz udanosti, a katero se je zmerom odlikovala ta zbornica in ob enem je ob-ljubil, da bo vlada podpirala prizadetbo te zbornice po-sebno glede zeleznice. Ko je Cesar odgel je pisal na-mestniku lastnoroeno pismo, v katerera povdarja, da je zapazil v Trstu nepremejeno udanost do njega, da ga veseli spomin, ki ga hranijo TrzaSani njegovemu bratu Maksimiljanu, za kar se jim zahvaljnje in ob enem izra-t zi prifiakovanje, da bode zamogla njegova vlada in pc/ spremenjenih razmerah uravuana delalnost trgovstva tr-zafiekga srecno premagati zadrzke, kisedaj zavirajo kup-eijski nizvoj.—V ysih teh odgovorah je prav dosti rev Seno; magistrate namree, da mora drugace postopatl in trgovstvu trzaskemu, da mora tudi ono druge stru-ne napeti, fie hoce dobro napredovati. —Besede Cesar-jeve so sicer prav lepe, a v njegovih ustah so jako po menljive; nas magistrat in nafie italijansko prebivalstvo bi jih moraio o-srfiiti v interessu Trsta. SliSi se, da je pred Cesarjevera prihodom Garibaldi pisal nafiim Itaiijanissimom, iz Cesar sledi, da ti gospodje si fie nijso izbili iz glave one utopije, ki so ti cries toliko boij smefine, ko »e italijanski kralj in nag Oesar prijazno pozdravljata in ko na§ Cesar potujo v Dalmacijo gotovo z namenoin, da Avstrijo le fie bolj utr-di na jadranskem morji.— Iz Mozirja na slov Stajerju 4. aprila 1875. (Stajer-sko Solstvo.—) Vrednifitvo „SoLetf se je enkrat izrazilo ? nekeni svojem listu, da bi.rado sprejemalo v predate ovega Hsta dopise zadejevajoSe razmere sta-jerskega Solstva. Jaz sem tudi tega mnonjain uparn, da bode nafie bralce zanimalo zvedcti, kako stajersko Solstvo napreduje. Evo Vam izpolnjeno zeljo! Minulo let > smo naredili preeejfini napredek v preuravnavi na-rcdnega Solstva na Stajerskein. Preglodovanje solskih obMn se je marljivo nadaljevalo in skoro dokoncalo. Vsled tega je bilo zaiikazano, da se ima ustanoviti sa-mostojnih narodnih Sol in 14 podruznic in 47 Sol seje pa zospe§eval, ustanovil se jo v Mariboru tecaj za izobra-/.eiranje ueiteljic za taka dela, ki je v zvezi z onda§-njo deklisko solo.— Za nadaljno izabrazevanje uciteljev ?e je tako skr-belo, kakor presnja lcta.— Vsled dovoljenja kmetijskega ministerstva je bil v Gradci v velikib pocitnieah kmetijski, nadaljevalni te&ij. Udelezilo se ga je 30 uciteljev se Stajerskega in 7 s Kranjskega, Poduk se je tako razdelil, da so se v mi-nolih poeitnii-ah uSitelji ucili fizike. kemije, prirodopisja in klimatologije--to je teoreticni del, a v bodoeih po-timicah se bodo isti ueitelji pravega kmetijstva ufiili. Ta razdelitev se je radi tega upeljala, da nijso poslusal ci prtoblozeni niti z uenimi urami niti z ucnim gradi-vom. Ta tecaj je bil prav uspesen in to radi tega. ker so bili najinteligentnejsi u6itelji pozvani. 23. 24.25 in 26. jo bila v glavnem mestu prva stajerska dezelna u&telj-sia skupseina, katere so se vsi (76) odposlanci uci-teljski in 15 okrajnih Solskih nadzornikov uadzoroviili. Uditeljske bukvarniee so uze po vs«h okrajih in se tudi pridno uporabljajo, nasproti pa raanjkapo mno-gih solah 5e Solarskih bukvarnic, katerih stevilo se tudi uze pomnozuje. To tudi velja o ucnih pomoekih, ka-; terih Sole z nakupovanjem in tudi po darovanji dobiva-l )o.—Toliko za danes, ako bode slavnerau urednigtvu •* ljubo, pri priliki bodem nadaljeval I Mozirski. I Na Dunaji, 4. aprila (Izv. dop.) Tezko mi je da-|nes pisati, ne zaradi tega", da mi gradiva raanjka, nego I to prokleto vreme je krivo. Kde bi vzel filovek dosfci jkrepkih besedij, da bi je dostojno ozmerjal? Veliko-v.noum prazniki so bili taki, da si je lepse niti misliti ne more§. Dez, vihar, mraz od nedelje do nedelje v najlepgi slogi. In to' hoge spomlad biti? Najmanjsa zelenjava se nij se prikazala v mestnem vrtu, 5e je tudi poletna sezona uze tii, 5e tudi so na prostem uze stoli pvipravljeni za goste. V naravi je vse se rartvo, in vse spi §e zimsko veSno spanje. Veseli smemo biti, fie bode letos o binkogtih tako, kakor prefila leta o ve-liki nofii. A ko bi bili mozje taki kakor zenske, imeli bi uze davno spomlad vkljubu vetru in mrazu. Mi mozje smo §e tako neumni, da ne prasamo, ali je v prati-ki poletje ali zima. Mi imamo grdo navado, da se te-dai gorko oblafiirao, kedar nas zebe, naj bodo december ali april. A zenske ? Te mislyo v tej zadevi vse dru-gafie. V nratiki je nastopila pomlad, tedaj morajo tudi spomladno se oblefii, ce se tudi gospe ali gospodiei-ni zobje od mraza tresejo. Gospe se same sebi ne smilijo! In kedo misli sedaj na dezelo? In tega se jako vesele gledigfini ravnatelji, kajti slabo vreme jim donas> gosto. Sicer se je danes uLe nekoiiko spreme-nilo, solnco se je prikazalo na nebnem oboku in neiz-merno ljudstva dure uze danes v „Prater." Vse ulice-ki poljejo tija, so napoinjene posebno ni&ega ljudstva, ki zeli vsaj enkrat po dolgem fiasu zopet v^ivati ne-okuzeni zrak. Dunajski listi, ki bi bili skoro za lakoto pomrli, dobili so zopet hrano in to je cesarjovo potovanje. S kako natanenostjo vse opazujejo in opisavajo, kaze posebno to, da neki predmestni list, kateremu je glavni urednik Goricanoni dobro znani H. Penn, nij pozabil povedati, da je barona Pinota neka naravna potreba za-dola ravno tedaj, ko je hotel nabrezinske veljako cesar-jii predstaviti. BaS ta list se je tudi.norca dclal iznas in na§e ljudstvo Kofiovarjc imenoval, koje„Slov. Narod" v ovodnem Clanku opominjnl, [naj so slovonska zemlja v istini skafce, da na njej prebiva sloveusko ljudstvo. A se jo naSe ljudstvo istinito tudi po tern nasvetu ravna-lo, iz telegramov do dunajskih listov ne moremo spre-videti. Kakor 6itamo, v Goriei nij bilo ne italijanskih ne slovenskih napisov *), nego sami nemSki in latinski. Moreda je tudi to znamonjo Sasa za lepo. zelono Gorieo ? Na Dunaji imamo nokovo prave „Kranjeew -ki se tudi drngo&o radi „domorodni posniki" imonujojo. Ti so Radieh **), Ponn in Ueremonig. Ti novinarji ho* Lejo na vsak nacin pozuani biti in ker so njih spisi neznani in brez vsake cone, vstanovili so „Gri)lparzer Verein." Nij jo bilo menda svecanosti, kamor bi no bilo to drugtvo zastopnika noslalo in tako se je zgodilo da je k odkritju Maksinulijanovega spominka v Trsfc posialo tudi Radicha, kranjskega historiographa in to samo zaradi tega, da je moz po torn telegrafiisno Du-naj^anom naznanil, da biva v istini na Dunaji tako druStvo t'egar glava, srce in obisti so ti trijo nepoznani kranjski voleuxni. Dunaj ima ali prevee vode, da se lehko v njej vtopi ali pa premalo, da lehko za zejo vgasne. Dunajski oCetje imajo pac smolo z najnovejso napeljavo ; sedaj poknejo cevi v enem, sedaj v drugem predrnestji. Celih 24, reci in piLi fitiri in dyajset miiijonov je stala vsa ta naprava. AH nijma moj prijatalj, pivoljub, prav, ki pravi, da bi bilo veliko bolje, ko bi bili za ta ogromni znesek dunajski ocetje piva nakupili in pri tern racuni tako-le: Za 24 milijonov gld. dobili bi 2,400.000 ve-der (emer) piva, vedro po 10 gld. Dunaj ima s predrnestji vred 800.000 du§. vsaeega bi doietelo 24 voder in ko bi vsak zmerno in po§teno vsak dan 32 bokalov izpil, imel bi ga ravno en mesec. In naposled prasa ta dobri pivoljub, ali nij bolje pametno en ves mesec poStcno pivo piti, nego vse zivenje zeje trpeti? Duna-ju no bi Skodoval drugi Mozes. ki bi znal dober kup in postene vode napeljati.— Vran vranu o«ij ne izkljuje. Giskra, kateri je uze itak z dvora odpojen, je gra&ki dopisnik v „Politiki" obdolzil, da si je kot ravnatelj dunajske stednice tudi v Gradci nekovih 30 tisofi gold, pribarantal po znanem Ofonheimovem nacinu. Vladna preiskava je neki doka-zala, da je to jalova trditev in kaj je bilo pri tej priliki pametnejse, kakor da je upravni svet stednice temn po hudem nacinu zasramovanemu mozu iskreno zahvalo in zaupanje izrekel. Za to, da se ne sme vec pri d?oru pokazati, dobil je zado§cenje od §tedniskih ravnateljev. Ali so pa tudi Giskrini volilci tega mnenja, to bodo pokazale prihodnjo volitve, co ne preje. — Veliki teden je zafiela tukaj, kakor navadno vsako leto ob tern casu, haiijanska opera. Adelina Patti, zna-na po vsem svetu, bila je vselej tukaj z neizmernim navdusenjem sprejeta. Ne tako letos. Prvifi so slabi casi in rstopnina (loza v prvi galeriji za en vecer 75 gld.) neprimerno visoka in drugic je bil prve dni prav slal) tenor. Iz prva je bilo tako malo poslu§alcev, da je bila gotova zguba; stoprv sedaj, ko je prisel tenorist Capoul, ponehalo je prvotno mrzenjo, a tacih dohodkov gotovo Patti ne bo imela letos, kakor pred borsnim po-lomom. §e drug vzrok je kriv, da italijanska opera Du-najeanom tako ne vgaja in to je premala sprememba. Naj je priSla Patti kedar koli sem, vselej so bile iste opere na repertoiru. Uze vsak dunajski filister zna arije iz njih zvizgati in temperament severnih ljudstev nij tak, da bi pri eni in isti operi tedne in mesece in leta sedeli. *) So bili, pa malo jc bilo e«ih in druzih, nemskih pa §o raanj. *} *) Smo ga videli v Gorici. Ured. e>eLelnl zbor gori&kl. Dne 6. aprila so se zbrali po gloveshi iiiasi Vstol-m eerkvi zopet dezelni poslanei k prvi zborovi;jfeji;le-toSnje sessije. Razun knezo-nadikofovega so bili «praz-ni trije sedezi na italijanski in eden (novoizyoljenega dra. Jakopi6-a) na slovenski strani: Navzpgen je bil tudi poslanec minister Baron de Pretis. Glavar ogovori (italijansko) poslance tako-le: S cesarskim patentom 3. mareija t; li zopet sklicune k rednomu dolovanji pozdravljam Vas danes,..gospodje. Vesel vtis srecnega dogodka, ki je te dni toliko radost in obfino navdugeuost vzbudil po celej 4»MU je fie ziv v nas tako, da ne moremo o drugem gbvonti. Vsled povabila ljudskega zastopa je poaastirpre-sveth in preljubljeni na§ Oesar na§e deiele $hW' me-sto se svojim pohodom in mi smo praznovali njegovo mivzocnost z glasnimi in iskrenimi izjavami lists aveite vdanosti in odkritoBrcne zakonitosti, s katerima so je vseloj odhkovalo Gorisko probivalstvo, katero je pri tej priliki z izgleduim in dostojnim vedenjem naj snidnej-fee dokazalo svoj izvrstni naravni 6ut. f- Presv. Vladarju nij bilo zadosti, da je izraaiMYOJo zadovoljnost s6 zagotovilom, da hoce ohraniti t svojem srcn neminljiv spomin na to, kako srfino je bil v Qori-ci sprejet—bosede, s katerimi se smemo ponaSati-^am-pak Se vefi, on jo hotel odkrito in castno IzrazltiiSvo-jo hvale&nost v Oesarskem lastnorofinem pisrau, katero obsega zravon laskavih bosed voSftilo, da so bode stofc-nemu delovanju vlado in ljudstva posreSilo „s trajnim uspeho m z a go to viti fiedaljo ve6 i x az voj naSe de Xolo.u Naj bi bila ta velikodu&na zelja, katera nam o-beta boljSo bodocnost, popolnoma usliSana in naj bi po torn takem obrodil srecno nasledke oni lop, slovesen dan, ko smo oh) stisnili sve.te vozi, ki \iU itoletja to* zejo nrobivalco Gorisko—Gradigke groflje z mogofino vladajot^o dinastijo. (Na daljujc sloven shot) Pri tej priliki smo zopet videli, da jo tudi pri probivaleih razlicne nafod-nosti 8lozi)o postopatijo lahko mogoee; saj so vse strani to misel /ivo izrazile s torn, da so so skrbno ogiba-lo vseh ofiitnih nasprotkov, iz katerih bi so bil vtognil kak raspor vneti. (SMcno ital ij an sic o:) Prod no se lotimo na-vadnega delovanja, vabim Vas, gospodje, da ponovlte klic, ki so jo grotnovito in neprenehljivo razlogal, ko smo veselo pozdravljali najviSega gosta v svoji sredl: Zivio, na§ presvetli Oesar Franc Jozef I. r— ^Poslanei vskliknejo: Evvival ^ivio! 0. k. dvomi svetovalec g. baron Rechbaeh pred-stavljen kot vladni zastopnik pri zborovik obravnavah ne govori—nic. • * ' Glavar: Predno zacnemo svoja navadna dela, imam fie zalostno nalogo spominjati Vas, gospodje, da se je po zadnjem zborovanji izpraznii en posianski se-dez r nafii xbornici. l' .."•"' Maio mesecev je minulo, od kar se je odprl grol? in sprejel v svojo narocje rartve ostanke Matije Dolja-ka iz Solkana, v katerem je grenka osoda neusmi^eno pobrala mnogobrojni druzini ljubeznjivega ofieta^ domO-vini enega izmod najpofitenejfiih drzavljanov, nam dra-zega tovarifia. Od kar jo konstitucijonalna doba vsem drzavljii-nom odprla pot do javnih sluzeb, difiil je on zmerom javno zastope obcinsko, okrajne in dezelne in povsod smo lahko obcudovali njegovo izgledno poStenost, nje-govo iskreno domoljubje in njegovo neprimer^jivo mar-Ijivost, katera je zalibog mnogo pripomogla, da smoga take zgodaj zgubili. Ker je bil bogato obdarjen z drzavljanskimi M-nostimi, se nam nij nikakor cuditi, da so mu bili nje-govi politicni prijatelji z navduseno ljubeznijo vdani in da so ga celo tisti spostovali, ki se nijso vjemali I nje-govimi naceli. Preverjen sem, gospodje, da obfiutitez menoj tudi Vi ono zalost, ki se v meni ozivija, ko se sponiinjam onega zalostnega dogodka in vabim Vas, da izrazite svoje tuzne obfiutke s tern, da vstanete in tako pofilje-te obzalovanemu svojemu tovarifiu zad»ji pozdray. Vsi poslanei se vzdignejo. Ne samo besede glavar-jevega govora so bile ginljive, on jih je tudi tako go-voril, da so morale vsakemu globoko v srce segnith ¦. Dr. Deperis predlaga v odborovem iroenurafiti-ne in preudarke dezelnih zalogov, ki se imajo izrocltt finan^nemu odseku. r Na to se izvolita finaneni in peticijski odsek. Pow trdita se doticna odseka, kakoiSna stabila v zadnjise-siji. " ' , Prihodnjo sejo bode glavar o svojem Basu napo-vedal. Politicni pregled. " Skoro vsi evropski easopisi palnijo nie vefii^a-i sa svoje predala z popisi Cesarjevega popotovanja na Italijansko in v Dalmaeijo in vsak po svoje skusa vganiti pom?n tega potovanja.--Cesar je uze odsel iz Benetk, kder je bil Se fcolj entuzijastiCno sprejet, kakor na domacl* z^mlji.-"V Benetkan Je * Cesar napil na prijaznost in sreco Italije in itali-jariski kralj na prijaznost in sreco Avstrije, tern napitnicam dajejo politikarji Yeliko vaznost, menda Se preveliko.—Da bode te2ko kedaj Avstrija sla na Italijansko kakor osvojevalna mofi, to je skoro go-tovo; a da bi se bila sklenila mej Italijo in At-sfcrija kaka posebna zveza, to pa je dvomljivo. Na-sa avstrijska politika nijma menda se gotovih ciijev ona je Se dosti odvisna od tega, kako se bo Av-strija doma nredila in misliti je, da bodo nasi go-tovo patrijotiCni visoki krogi vendar skusili otresti se Bismarkovega upijiva, torej cakali toliko easa s positivniini zvezami, da se ponudi ugodna prill-ka za tako zvezo, ki vtegne Avstriji pomagati na staro cestitljevo mesto mej evropskimi veievlasti. Avstrija ima dosti skuienj in mora poznati svoje naravne prijatelje in taki zamorejo biti saino Fran-coska in Ruska; co pa se zagotovi take zveze, po tern ji nij potreba iskati druzih prijateljev. — Ne da se torej misliti, da se hoce Avstrija zediniti z Italijo in Francijo proti Nemski; 5e manj pa, da hoce Italijo prikleniti zvezi Rusije, NemfiyV, in Av-strije proti Rimu in Francoski, kajti Itaiija bo se dolgo casa odvisna od Nemclje co tudi nijma 2 njo nobene pogodbe.—-Itaiija mora biti vesela, da jo eni in drugi puste pri mini in vsako vtikanje ji lehko postane osodopolno. Pomen, kise daje cesar-jevem potovanji v Dalmacijo pa je nie bolj verje-ten; sliSi se namre6, da si hoce Avstrija osvojiti Bosnijo in spojiti jo z Dalmacijo pod posebno vla-do.—Jutrovo pitanje je uie davno zre'o in zatorej je verjetno, da so se severne vele vlasti r tem ob-ziru zedinile.— Cesar je zdaj v Poli in odide te dni v Dalmacijo, kder se delajo velike priprave za njegov aprejem.— Slisl se, da po vrnitvi Cesarjevi na Dunaj se bodo zgodile nekatere spremembe v ministerstvu; CHaser in Unger sta menda uze sita vladanja. Mej Starocehl je zdaj nastal prepir ali ystopijo ali ne t del zbor; Rieger je na doticno prasanje odgo-toril, da je treba eakati Cesarjevega povrata iz Dal-maeije, torej racnnina vazne dogodke.— Dezelni zbori vsi, razun dalmatinskega so zaceli zborovati; v eeskega je vstopilo 9 Mladoeehov in poslanci joinotirolski so tudi popnstili passivno politiko ter vstopili de2. zbor. Sieer pa nij nic po-sebnega porocati o dez. zborih.— Francoski in italijanski listi pisejo o velikan-skem sprejemn nasega Cesarja v Benetkab; eni in drugi menijo, daje ta obisk znainnje trajnega mira. T Italiji je stari Garibaldi izdal pismo ob pri-liki ^rihoda Cesavja v Benetke, v katerem naglasa, da mora Itaiija imeti se Trient in Trst. — To je dokaz, da Avstrija slabo postopa, ce ne podpira z vso mocjo Slovanstvo na jugu.— Nemska je sklenila ostro postavo proti skofom, ki nijso pokorni; papez pa je pisal v Fuldi zbra-nim skofom, naj bodo strajni, kar kaze na resen in dolg boj med Rimom in Nemsko.— RuskiCar prijdo maja meseca v Ems, kder se snidejo zopet vsi trije Cesarji; po tem odide nem-ski cesar v Italijo.— Razne yesti. (Ceaarjevi o«iWovori.) Cesar je na ogovor dez. glavarja v Hal. in sloven skem jeziku, v katerem zago-tovlia glarar cesarja velike udanosli vsega prebivalstva na Gorigkem. odgovoril sledece: Tzrazi udanosti, kate-rih tolmac je dez. odbor, so uov dokaz vrogega avstrij-skega domoljubja, katero navdaja vse prebivalce Moje gorisko—gradiseanske grofije brez razlocka^ narodnosti. Hvalezen sem odboru in vsem prebivaleem te do-zele za te dokaze. Osoda in napredek grofije goriske-gradiscanske Mi je zmerom na srei in bom posvetel tej dezeli vso Svojo pazljivost. IZupanu gorisketnu je Cesar odgovoril: Veseli me, da sopet vidim Gorieoiaodobrn-jem izraze zveste udanosti mestnega zastopa. Naj Gorica nadaljuje s poznano zvestobo in Moja milost ji bo zmerom enaka. Deputaciji kupfiijske zborntce je cesar odgovoril:* Jez se zahvaljujem zbornici za obentke zvestobe in vda-nosti; obrtnija in trgovstvo te dezeh; bode zmerom pred-met Moje posebne skrbi in Moja vlada si bo priznde-vala, da pospesuje vase zelje gled^ olajsanja prometa. Ti odgovori so na vsak nafiin prav lepi in kazejo, dti se smcjmo nadejati esarjeve podpore pri vaznih pra§a~ njih. 6e jih primerjamo k drugim, raoremo Jbiti zado-voljni. («i»ro*o»t.) V nedejo po polndne, ko se je Nj.' Velifianstvo, presvitfi Cestr pripeljal po gosposki ulici, prihite Ijudje, ki so bili v kavarsi rCaffe uuovo" na dnri. ter zakrieijo—ker so bili VJabi—navdaien ..Evvi-vau! Med njimi je pa tudi bil siovenk student in torej tudi l;t-k>r pravice so vsem enake-zakrici v slovenskem jeziei: „S5ivio na§ Cesar Franc Jozef!" A §e nij bil poslednje besede izgovorii, ko mo prileti gorka zanSni-ca na lice, Hitro so ozre da bi videl, kdo }e ta ne-sramni, finatiCni Vlah, toda vsi navzocni so se dr^ali tako, kakor bi se nifi ne b*'lo zgodifo, radi fesai tudi nij mogel spoznati suroveza. Ta cm dovolje jasno osvitljuje „o m i k o" gorifikih Lahonov. Resnicoljob. (HoaceH> «ie«f»ni«f.) V saboto 10. aprila bode lepa muzikalna produkcija v gcriskem gledaliSdi. Dvorni harfenist, prof. ANTON ZAMARA in pevee Rihard Sehmitler v drozbi z gg. Ed. Bix, (pianist) Jn-lij Heller (violinist) in Alojzij Spitzer (violoncelist) bodo izvrsovali prav zanimiv program, zlozen iz mazikal-nih in pevskih to5k, kompozicij najslavnejiih skladate-Ijev.— Vstopnina 50 novcev v parterre; za podcastnike, otroke in na galeriji po 25 kr, Sedtz stane %h kr. Za-detek ob 8. uri zvefier. Pripovedajejo nam da je ZA-xMARA. kot sviralec na barpi to, kar je bil Paganini na goslih.— (Obf n<» pevako drnitvi*) z» primorske Slovence se je osnovalo v nedeljo v Gorici na eafet v prihoda Nj. Velifianstva. Blizo 100 rodoljubov zbranih pri ffBrro« \au je sklenilo, da se ima osnovati drnStvo po preSita-nih pravilih in so bili precej izvoljeni v osnovalni od* bor gg. Hribar iz Gorice, Leban August iz Gorice, Go-ljevSeek Ant. iz Gorice, Jug Tomaz uSitelj v Solkanu, Sternad, u6itelj y Kvi§kem, Carli, ugiteJj v Kobarid-u, J. Kocijan5$5. koncipijent v Kanaln, Cvek, udifeelj v Be-mm in Krizman, pevovodja v Bornbergu. Ti gospodje bodo precej vladi predlozili pravila in nabirali ude, po tem pa sklieali obcni zbor, ki bode izvulil predsednika in stalni odbor novega drufitva. o katerem bo mo «e vet-krat govorili. (lite narodnl smncl) 3. t. m, je bila volitev, dez. pcjslanca v Postojni namesto umrlega Dr* Coste; izvoljen je bil z veliko vccino Jiberalec g. Grasseli. po* sestnik v Ljubljani in ob^epoznan rodoljub. V pondeljek 5 t. m pa je bila volitev 3. volilnega razreda v mestni zastop ljubljanski in zmagali so po dolgem casu in po dolgoletni passivni poll tiki stanh narodni kandid&tje: Earol Bleiweis, Gorsic, Potocnik iti Petrici6; pefci izvoljenec je g. Dobertet, ki je bil sieer postavljen od nemskutarske stranke, pa nij tak nem* skutar in bi ga bili lehko tudi narodnjaki volili, ker se malo mesa v politiko, pa je toliko delavnejSi : ca ma-terijalnem polji, torej dobra mo6. Da nas Primorce ta zmaga jako veseli, si mora vsakdo misliti, ker uze toliko let zdibujemo zarad jako slabih razmer in shibote naSega slovenskega sredi$6a. Zatorej pa spet en krat iz globocine srca zakliuemo vrlim ljubljanskim narodnim Tolikem: Slaval (6it«inic» -eJEHn-kA) napravila je . velikonoSni pondeljek veselico, ki se je vrsiia v najlepSem redo. Deklamacija gospodicine LiSnove bila je izvrstna. Vi-gri „TelegramK ste posebno gospodidina Konobel in go-spa ()vek-ova svoj talent pokazale. Burka: „Sam ne ve, kaj hoce" vzbudila je mnogo smeha. Pri tej pri-loznosti opozorujemo gospoda iupnika X K. da y pri-hodnje nikakor ne raigovarja gospa in gospodifiin, naj * }o pri igrah. Naj se raje skrbneje za cer« kev in za tistega gespoda kaplana briga, kteri med sv. maso nazo^e ljudstvo §kandalozno zraerjV. ob obfinem zboru polit draStva dne 16. mareija 1875. (Konec.) ,So«aa Na to poroca V. Dolenec o denarnem stanu dru-§tva, Iz tega porocila je razvidljivo, da je druStvo v preteklem letu potrosilo f. 58.40 za tiskarno, vabila i.t.d. da iraa dru§tvo §e placati 1. 12.27 in da ima tirjati pri poverjenikih §e f. 419. —- Mei to svoto je dosti starega dolga, ki bo treba zbrisati, zatorej prediaga poroueva-lee, da se po dogovorih s poverjeniki zbri§e, kar nij mogoee iztirjati ter tako stare racurte izSisti, da po tem zacne sopet popolnoma redno in tocno gospodar-stvo; nov odbor naj ima torej to nalogo in naj jo izpolni pred ko mogoee. Zbor,pritrdi enoglasno sporo-cilu inpredlogn. 0 zadnji tofiki sporo^a sopet Viktor Dolenec v ime-nu odbora. Glede na tezko iztirjevanje nasvetuje odbor, da bi bili odslej % vrsti udov, podpiral ni in bivzplacni. Stroski so prav mali in te bi lehko nekateri bolj pre-mozni udje pokrilL 5e bi placevali po 2 gold, na leto. Na ta nacin bi se gtevilo udov raocuo pomnozilo in denarnicar bi imel manj opravila. E. Klavzar govori proti teran prediogu, vsak ud ima^enako pravice in dolznosti; izjemo nijso pravilne : ge se uze hoSe v torn obziru kaj spremeniti naj se zni-za letnino za vso nde, prediaga torej, da se odslej namesto 1 f. 20 kr, plafiuje samo 50 soldov na l.to. Dr. Lavrifc je tudi za znizanje letnine na 50 so!-doy, a nasvetuje, da se ck-narstvo popolnoma jeorgnni* zuje in da nov odbor voli tudi nove, prav marljive po-verjenike. Leban France prediaga, naj ostane pri slari lc*t-nini od f. 1.10, ker ta svota nij visoka in kdor ne pines toliko'ne bo tudi 50 soldov pia&il. Dr. Bojic razlaga kako je potrebno, da dru§tvo ima kaj denara za vazne case in nujne potrebe pri vo-litvah in druzih vaznih politi^nih fiinih: on torej pov-darja potrebo dobrega in tiatanjcnega gospodarstvi in meni da je letnina 1 gold. najprimemejSa in praktifi-nej§a; samo da se udom dovoli, da letnino tudi v obro-kih pla^ujfjo.— Pri ubSnili zborih je najlepSa prilika za denarnicarja, da potirja letnino; on naj bi bil pri vsakem takero zboru nazoc s knjigo, da vpiSe vsak zne-sek, poverjeniki pa naj bi tudi doma prejemali denar in pri obSnem zboru obrafiurtilt z deuamicarjem. Ko le natanjeno razlaga dolznosti denarnicarja in drnzih za-stopnikov, druitva stavi predlog, naj se letnina znjza na 1 gold, s pogojem, da smejo udje tudi v obrokih po 10 soldov plaeevati in da odbor takim udom, ki ne more jo tudi te letnine placati na njih proSnjo eventualui dolg zbrise. S tem predlogorn se striojajo gg. LiSen, Kraroar in in drugi, mej tem ko Kadmic ugovarja ia je za to, da se nifi ne zniza. Po dolgi debati, dene predsednik najprej dr. Boj-5ev predlog na glasovanje. Pokazalo se je, da je ta predlog sprejet z I7mi proti 9 glasovi, vsied 2esar je odpalo glasovanje o drngih predlogih. — Po dovrSeni tej tofiki povabi predsednik nazoSe, da volijo novega predsednika in po tem 9 odbornikov. — Izid volitve je naznanjen v predzadnjom, 11. listu. H koncu nazoSi pozdmljajo se nZiviokliei** novega predsednika dr. Jakopica, na kar se on zahvalujeza skazano rau zaupanje in obliubuje, da bo storil, kar bo le mogoge v prospeh draStva ter izrazuje nado, da ga bodo v tem poslu izdatno podpirali odborniki in vsi druzabniki S tem je bil obtni zbor zakljuten ob 4*/, uri pop. __________ Kdor se hoce dobro imeti naj pride v nedeljo. 11. t. m. v restavracijo all'Exiropa aa Travniku v salon za viliko kavarno, kder se bode slavil osmi dan po nazo-eosti Nj: Telieanstva v Gorifi z velikim koncertom voja^ke godbe.— Za dobro pivo, vino in tofoo pa ceno postre2bo bo skrbel gostilniSar: F4 TOMA2 ROSENBERGER 44 nr ft lxm,mjf*~M?*»&.xm.$ a* | Odpondeljka naprej bojavna razprodaja vsega blaga konkurzne masse 0. SOOHAR-jeve v poprejSnji njegovi prodajalnici na Trav- | nikn. — Prodajale se bodo razne knjige i ! solske in druge, po tem trgovske knjige, I papir in druge razne priprave za sole, j ! urade, za risanje i. t. d. vse po vsaki Se | tako mdiiKXaGlL . 300 tropinovca.prve ba2e je na prodaj v Seht pri CerniCah b. st. 17.—Kedor bi rad kaj kupil tegazganja, se lehko tudi pri nasem npravnistvu oglasi. Iiastnik VIKTOB BOIiENEC. Izdavatelj in za tirednistvo odgovoren: ALOJZIJ VALENTIN&O. — Tiskar; PATERNOI«L