Novi načrti reorganizacije kmetijskih šol v celi državi. V naši državi imamo 20 nižjih in spe* cialnih kmetijskih šol, kjer dobivajo uka^ željni kmečki fantje strokovno izobrazbo. Te šole, od katerih je 13 dvoletnih, a 7 enoletnih. delimo lahko v tri skupine: v zemljodeljske, živinorejske in sadjarsko* vinarske šole. Da vidimo neznatnost tega števila za naše kmetijstvo, se moramo spomniti indu= strijske Čehoslovaške, kjer so kmetijskos pridelovalne metode boljše od naših. Do« čim se Čehoslovaki ponašajo s svojimi 6ez 200 kmetijskimi šolami, tavamo mi, ki smo čisto argrarna država, z beraškim številom 20. Od 33 oblasti ima edino mariborska dve šoli, 18 oblasti po eno šolo, a 14 niti ene. No, končno so tudi pri nas začutili potrebo globoke reorganizacije že obstoje« čih šol. Kmetijsko ministrstvo je posvetilo le= tos največjo pozornost porastku kmetijskih šol in njihovi reorganizaciji, držeč se pri tem principa, da mora imeti najprej vsaka oblast v najkrajšem času svojo kmetijsko šolo in šele potem, da se more na račun državnega budžeta povišati število teh šol v posameznih oblastih. V novem budžetu je dana kmetijskemu ministru možnost da otvori že letos 10 nos vih kmetijskih šol. V duhu navedcnega principa za otvoritev teh šol, ali vendar tudi preko njega, je ministrstvo odločilo, da teh 10 šol odpre v sledečih krajih: Škofja Loka za ljubljansko oblast, Rakičan, Nik« šič za retsko, Požarevac za požarevsko, Za« ječar za timoško, Kragujevac za šumadij* sko, Užice za užiško, Prokuplje za kosovs sko, Leskovac za niško in Tetovo za skops sko oblast. Sklenjcno je tudi, da se v bližs nji bodočnosti osnuje še 11 takih šol za ostale oblasti. Razen tega je bil pred kratkim sprejet predlog načelnika oddelka za kmetijsko šolstvo na konferenci vseh načelnikov za reorganizacijo naših starih kmetijskih šolin okrožnih kmetijskih postaj in za organi=zacijo novih. Glasom tega predloga se sprejme v Kraljevu v cilju izkoriščanja prekomernega števila poslopij in velikegaposcstva, počenši z novim šolskim letom,dvojno število ucencev, t. j. namesto dase= danjih 30 se bo te jeseni sprejelo 60 učen« cev. V Mariboru se otvori poleg obstoječe srednje še specialna enoletna kmetijska šola. Na šolskih posestvih v Križevcih (286 ha), Slavonski Požegi (182 ha) in Bito* lju (90 ha) se morajo organizirati še selek* cijske postaje, ki jih bo organiziral in izdr« ževal poljedelski oddelek. Novosadska vrtnarsko=cvttličarska šola, ki nima dovolj zemlje (5 ha), kakor tudi ne poslopij, se premesti v Skoplje na posestvo okrožne kmetijske postajc ali pa se bo reorganizi* rala. V Alcksincu se ne kupi zaželjenega zemljišča (za 340.000 Din) za tam'kajšnjo kmetijsko šolo za katero ni bilo doslej do* voljno zemljišča (12 ha) in predpisa« nih poslopij, ker bo zemljišče in poslopja prevzela vojaška oblast. Ta šola se bo pres selila v Kraljevo, Prokuplje, Soko Banjo ali v kak drugi kraj. V Prokuplju in Tetovu, kjer gredo de* la zidave poslopja že h koncu, se otvori po možnosti še te jeseni nižja kmetijska šola. V Užicah se bo šoli dokupilo še 10 ha zem= lje. Ako pa bi ne bilo to mogoče, se bo ustanovila namesto šole živinorejska posta« ja, obsegajoča tudi pašnike na Zlatiboru. V Rakičanu jc treba posestvo od 200 ha znU žati na 50—60 ha, ako bo tu ustanovljena samo šola. Celo posestvo je zadržati samo v slučaju, ako se zraven šole ustanovi tudi semenska selekcijska postaja in živinorej* ska staja. V Črni gori je treba pregledati zemljišča v Baru, Nrkšiču in Podgorici, da se osvoji končni predlog za ustanovitev živinorejske šole. V Škofji Loki mora šola dobiti svoje posestvo (vsaj 30 ha). Pri Sv. Juriju ob južni.žel. se ne dovoli osnovati posebnc čebelarske šole, temveč*se otvori enoletni ali krajši čebelarski tečaj pri že obstoječi kmetijski šoli. Pri okrožnih kmetijskih postajah v Sr= biji je otvoriti v Kragujevcu, Zaječaru, Po= žarevcu in Leskovcu specialne kmetijske šole z dveletnim tečajem, ker je tu poleg zemlje tudi dovoljno število potrebnih po« slopij na razpolago. V Kruševcu se otvori samo postaja za selekcijo semena, ker dru^ gače ni tam zadostnega števila poslopij. V Prištini je treba zgraditi poslopja za usta^ novitev zemljodelske in živinorejske šole za ce!o Kosovo. Prav tako tudi v Peči za celo Metohijo. V Metkoviču (1 ha) in Sinju (5 ha) je treba pretvoriti tamkajšnji krne* tijski postaji v trtnice in drevesnice, ali pa ju likvidirati, ker se nahajajo na tujem zemljišču. Torej, velikanska reorganizacija. Bo* dočnost bo pokazala, da li bo razen uspe* hov tudi kaj neuspeha. Sicer sedaj dvomi* mo v to reorganizacijo, ker so nas osrečih z volitvami, ki bodo pobrale gotovo mnogo denarja, namenjenega v druge svrhe. M. R. Pokref utiteliic. —t Izobrazba učiteljic v kmetijsko=go« spodinjskem oziru. Društvo učiteljic je po* slalo ministrstvu sledečo vlogo: Učiteljice zbrane na skupščini »Društva učiteljic v Ljubljani« dne 14. maja t. 1. so se pri ob= ravnavi referata »O potrebi izobrazbe uči= teljic v kmetijsko = gospodinjskem oziru« soglasno izrekle za sledcče resolucije:  I. Na ženskih uciteljiščih naj se uvede  pouk v kmetijskem gospodinjstvu. Učili naj bi sc sledeči predmeti: 1. Hiš« no in splošno gospodinjstvo. 2. Nauk o ži« vilih in prehrani. 3. Vrtnarstvo, obdelova* nje njiv in travnikov. 4. Sadjarstvo, upo= Taba sadja. 5. Mlekarstvo in osnovni nauki o živinoreji. Perutninstvo. 6. Nega dojenč« Jcov in postrežba bolnikov. II. Ker ne zadošča sarno teoretično zna* nje, naj se učit. kandidatinje izvcžbajo v kmetijskem gospodinjstvu, praktično v treh mesečnih obveznih tečajih, ki naj bi se yršiii na državnih kmetijskih šolah v mesecih: maj, junij, julij. V ta namen naj bi se ma= ' tura na učiteljišču končala z aprilom.  III. Za učiteljice, ki so že nastavljene, naj bi se vršili na državnih kmetijskih šolah v mesecih: avgust, september, oktober ne* •obvezni trije mesečni tečaji, v katerih bi se jim nudil kmetijskosgospodinjski pouk te= - -oretično in praktično vsaj v glavnih po» tezah. IV. Na ženskih učiteljiščih naj se usta* novi učno mesto za kmetijsko gospodinjs stvo in naj se nastavi učitcljica, izprašana Iz kmetijskega gospodinjstva z večletno prakso na kmetih. Le tedaj, 6e bodo učiteljice tudi v tem pogledu temeljito pripravljene, bodo uspeš« no vršile svojo nalogo kot vzgojiteljice nas roda. Da te naloge pri vsej dobri volji do= slej nismo mogle vršiti popolnoma, se za» vedamo vse učiteljice. Vzrok temu so dose* danja zenska učiteljišča, ki nam v nobencm oziru niso nudila potrebne podlage, da bi se mogle učiteljice uživeti v kmetske raz* mere m s praktičnimi nasveti in vsestran* sko pomocjo ustvariti ono prepotrebno vez med narodom in šolo, ki nastane iz medse* bojnega razumevanja in zaupanja. Za praktični tečaj je najpripravnejše, da se vrsi takoj po maturi: 1. Ker se s tem nudi kandidatkam za« kljucena naobrazba in jim vendar še ostanc nekaj časa za odpočitek pred nastopom ¦ službe. 2. Ker kandidatke še niso nameščene, odpadejo vsa supliranja in eventualni do= Pusti, kar je tudi v finančnem oziru nai= ugodjjeje. . 3. Pomladanski 6as, maj, junij, julij je najpnmemejši, ker se tedaj najintenziv* krat • d,eluiei° vrtovi, njive, travniki, ta= in • J.e lazJa produkcija mlečnih izdelkov v tf,ive-prvo sadJe in zelenjava za porabo Ker llnJi in za konzerviranje. logov n,,? nam zdl izvedba teh naših pred* neea šnlil potrebna za razvoj novodob« Dreosnovi -ai Prosimo- da se upoštevaj pri 3>reosnova sofekega zakona.-Temu stališču se je pridružila tudi letošnja pokrajinska skupščina v Kranju, ki je sklenila z vsemi silami podpirati delovanje učiteljic v tem pravcu. , , v . —ž Higijenski in gospodinjski tecaj za učiteljice. Od 4. julija do 4. avgusta se je vršil v Ljubljani počitniški higijenski in go« spodinjski tečaj za učiteljice Tečaj je oži» votvoril agilni »Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa«. Vsled številnih udeleženk iz vseh krajev Slovenije so bile tečainice razdeljene v dva oddelka: eden je imel pretežno higijensko, a drugi pretezno coapodinjsko obiležje. Sicer pa so vse ude^ leženke posečale hekatera higijenska pre« davanja skupno. . , ,. Odddek na »Mladiki«, ki je nnel bolj oospodinjski karakter, je vodila gdč. Vera Mohoričeva; oddeldc v zavodu za socialno* higijensko zaščito dece v »Domu Kraljice Marije«, kakor tudi sploh higijenski del te* čaja je bil pod spretnim vodstvom nad vse delavnega šefa omenjenega zavoda g. dr. ^^V tečaju so delovali kot predavatelji samli znani odlični strokovnjaki zdravniki in drugi gg.: dr. Zaldkar, dr. Pirc, dr. Dra« gaš dr. Rus, dr. Demšar, dr. Mayer, dr. Haus, dr. Goršič, dr. Brecelj, A. Skulj, Puhar. Poleg teorije, ki je bila ponazorena s filmom, .preparati itd., je praktično delo v kuhinji, pri negi (kopanju, solnčenju hra* njenju itd.) dojenčkov in delo v raznih od* delkih na zavodu za soc.Aig. zaščito dece tečajnicam nudilo čim več prepotrebnega znanja v razmeroma zelo pičlo odmerjenem času eneaa mcseca. . Velike socialne koristi takih tecajev so nesporne in to tem bolj, ker danes v dobi fraz in lepih besedi le malokdo s prakticnim nasvetom in vzgledom v fizižnem delu kaze, da je pravi sin, prava hči svojega prepro* stega slovenskega naroda. Ravno učitelj* stvu je poverjena nadvse odgovorna m hva* levredna naloga, da se udejstvuje na ta na= čin ter da vrže med staro šaro vsa doseda* nia svetla rodoljubna gesla. A prav poseb* no pa smo me učiteljice poklicane, da ocU vržemo od sebe ono laži visokost m vzvi* šenost ter da med čim širšimi plastmi na^ šega naroda širimo kulturo na higijensko gospodinjskem polju. Le dobre gospodinje in skrbne matere, kmetiške in delavske ter druge morejo v naš narodni podmladek v nas up v našo deco pripraviti v najnežnejši dobi temelje kasnejši ponosni zdravstveno gospodarski stavbi našega narooa. Naše šolsko in izvenšolsko delo je pred* vsem v izobraževanju naših doraščajočih deklet, bodočih gospodinj in mater na po* lju isocialnoshigijenskega skrbstva in gospo^ dinjstva. . Zavedamo se naših dolznosti m jasen nam je cilj za povzdigo higijenskih gospo^ dinjskih razmer v našem preprostem ljuds stvu. Z veseljem se hočemo lotiti težkega, napornega dcla ter na ta način dokumenti* rati, da smo res prave narodne učiteljice. Izpolniti hočemo upe. ki jih je stavil v nas Podmladek društva Rdečega križa in naši predavatelji ter smo trdno uverjene, da nam bosta pri vsem tem šli na roko tudi naša prosvetna kakor tudi politična oblast, kar smemo pričakovati že v očigled govos rov velik^a župana g. dr. Vodopivca in prosvetnega šefa dr. Capudra na zaključni čajanki, ki sta pokazala s svojim iposetom že med tečajem pri delu. da vesta ccniti na» še delo in naš trud. Ne več al> manj prazna politicna gesla, ampak pravo požrtvovalno delo v narodu naj nas slovensko učiteljstvo druži z našim dobrim narodom. St. R. — F. Splošne vesti. — Izjava. Na »Edinstvo« ne bomo od* govarjali, ker hočemo ohraniti naš list re= sen in dostojen. Ne bomo sledili v prereka= nja, ki so prenizkotna in zavita glcde res« nice, ker jih resno članstvo samo obsoja in niso vredna odgovora. Ako bi se mi poslu* ževali takih sredstev, bi nas članstvo že davno zavrnilo. Kdor prebavi tak ton, naj ga, mi mu ne bomo sledili. Poštenost in do^ stojnost sta še vedno zmagali! — Prihodnja številka »Učit. Tovariša« izide zaradi skupščine v Skoplju šelc 31. avgusta, kar naj blagovolijo upoštevati čita« telji in dopisniki. — Vsem tovarišem, ki so dovzetni za moderna šolska reformna stremljenja! Vsem onim, ki me z ozirom na pozive v »Učit. Tov.« vprašujejo radi »praktičnega tečaja in ponovne razstave »poizkusnega razreda« naznanjam, da je taka prireditev v širšem obsegu, odvisna le od sklepa »Pes dagoške centrale« v Mariboru, ki bo — po zatrdilu tov. predsednika — sklepala o tem na svoji prihodnji seji. Vsekakor pa name* ravam razstavo svojega razreda obnoviti (na prošnjo tov. nadzornikov!) ob priliki zborovanja učit. društva v Mariboru. —• Za sedaj pa je aktualen v prvi vrsti izobraže« valni tečaj našega agilnega poverjeništva UJU v Ljubljani in bi ob tej priliki bilo idealno če bi se tovariši in tovarišice. ki se hočejo poglobiti in ki so že preizkušali ter študirali učni postopek »delovne šole«, zbra= 11 na posebnem sestanku, kjer bi se lahko pogovorili o svojih uspehih in neuspehih, o smernicah za bodočnost itd. Mogoče bi bil tak sestanek osnova za veliko »delovno za= jednico«, ki bi bila za nadaljnje praktično delo posebnega pomena. Sigurno bo pa tudi tcčaj vsem pristašem znanega izreka »Grau lieber Freund ist jede Theorie...« nudil marsikaj novega in zanimivega tudi v du daktiškem oziru. Tov. Pibrovec, Jurančič,  Vauda, Bregant in drugi naj ne izostanejo. Dobrodošel bi bil tudi tov. urednik »Popotni« ka«, ki bi nam raztolmačil svoje misli in želje glede šolske reforme pri nas. To bi bil mogočen korak naprej, kajti »čas hiti in gorje mu, kdor ostane zadaj.« Zato: Na svidcnje za težnje »delovne šole«! — E. Vranc, Studenci pri Mariboru. — Zopet otvoritev novih razredov v mariborski oblasti. Z odlokom Min. prosve* tc O. N. br. 48.906/27. se otvorijio v maru borski oblasti v šolskem letu 1927./28. še sledcči razredi: Srez Celje: v Grižah se ukine vzp. IV. dn se otvori vzp. k I. razr., deška osnovna šola v Sv. Juniju ob Juž. žel. v 6 razr., dekliška asnovna šola istotam v 5 razr., Sv. Jurij ob Taboru raizš. v 5 razr., Ljubečna vzp. k I. razr., Petrovče razš. v 6 razr., Vransko vzp. k VI. razr. Srez Dolnja Lendava: Beltinci vzp. k I. razr., Ivanci razš. v 2 razr., Izakovci ralzš. v 3 razr., Kobilje razš. v 3 razr., Mala Poljana razš. v 3 razr., Velika Poljana razš. v 4 razr., Zižke razš. v 2 razr., Srez Dravograd: Črna namesto VI. razr. vzp. k I. razr., Lokovica razš. v 2 razr., Marenberg vzp. k II. razr., Muta razš. v 5 razr., Prcvalje razš. v 7 razr., Srez Gornjis grad: Nazarje razš. v 2 razr., Šmartno ob Paki se ukine vzp. k III. razr. in razš. v 5 razr. Srez Konjice: Čadram vzp. k I. razr., Sv. Kunigunda vzp. k I. razr. Srez Ljuto^ mer: Gornja Radgona razš. v 7 razr., Sv. Jurij ob Ščavnici razš. v 7 razr., Sv. Kr.iž pri Ljutomeru vzp. k I. raizr., deška osnovna šola Ljutomcr razš. v 6 razr., dekliška osnovs na šola Ljutomer razš. v 6 razr., Mala Ne^ delja razš. v 6 razr., Lokavec razš. v 2 razr., Stogovci razš. v II. razr. Srez Maribor dea sni breg: Črešnjevec ukine se vzp. in ralzš. v 6 razr., Fram ukine se vzp. in razš. v 6 razr., Hoče razš. v 5 razr., Sv. Lovrenc na Pohorju ukine se vzp. in razš. v 6 razr., Makole razš. v 6 razr., Reka razš. v 3 raizr., dekliška osn. šola Slov. Bistrica razš. v 6 razr. Srez Maris bor levi breg: Sy. Ana v Slov. goricah razš. v 6 razr. in ukine vzp., Sv. Barbara pri Vur< bergu razš. v 5 razr., Sv. Jurij ob Pesnici razš. v 4 razr., Sv. Jurij v Slov. goricah razš. v 6 raizr., Sv. Križ nad Mariboroim razš. v 3 razr., Sv. Lenart v Slov. goricah razš. v 6 razr. in vzp. k II. razr., Mardbor IV. deška osnovna šola vzp. k II. razr., Maribor II. de= kliška osnovna šola vzp. k III. razr., Sv. Marjeta v Pesnici razš. v 5 razr. Srez Murs ska Sobota: Gornja Lendava razš. v 4 rarzr., Markovci razš. v 4 razr., Moščanci razš. v 2 razr., Pečanovci razš. v 2 razr., Tešanovci razš. v 2 razr., Tišina razš. v 5 ra%r. Srez Ptuj: Sv. Bolfenk na Kogu razš. v 5 razr., Hajdina razš. v 7 razr. in ukine vzp., Sv. Janž na Dravskem polju razš. v 5 razr., Sv. Lovrenc na Dravskem polju razš. v 5 razr., Sv. Marjeta pri Ptuju razš. v 7 razr., Sv. Mi» klavž pri Ormožu razš. v 6 razr., Nova cer^ kev razš. v 6 raer., Runec razš. v 4 razr., Sv. Tomaž razš. v 7 razr., Sv. Urban razš. v 7 razr. Srez Slovenjgradec: Sv. Ilj pri Turja^ ku ,razš. v 5 razr., Slovenjgradec ena vzp., Skale vzp. k I. razr., Šmartno pri Slovenj= gradcu razš. v 6 razr., Šoštanj raizš. v 7 razr. in vzp. k V. razr., Velenje namesto k I. vzp. k II. razr. Srez Šmarje: Dobje vzp. k I. razr., Slivnica pri Celju vzp. k I. razr. namesto razš. v>*6 razr., Šmarje pri Jelšah razš. v 7 razr. — Samoizobraževalni tečaj v Ljubljani. Ker društva: Konjice, Kozje, Laško in Sv. Lenart niso poslala nikakih predlogov, pio^ zivljamo*'tovariše, ki se zanimajo za ta te> čaj, da takoj potom dopisnice javijo sviojo udeležbo. Vabila in navodila jim dostavimo z obratno pošto. — Nova slovenska praktična knj!ga za rokotvorni pouk v delovni šoli. Tovariš ravnatelj Lojze Novak v Ljubljani, ki je znan med učiteljstvom po svoji knjigi »Risanje« in po mnogih predavanjih po okrajnih društvih UJU, je pričel' izdajati knjižnico »Rokotvorni pouk v delovni šoli«. Izšel je sedaj I. zvezek, ki vsebuje gnetenje in oblikovanje iz ilovice in pes'ka/ ter izre* zovanje iz papirja in nalepljanje. Prepri« čani smo, da bo učiteljstvo to knjižico prav toplo pozdravilo, saj pravi sam avtor v uvodu, da ji je namen dati podlago delovs ni šoli pri nas, ki je v nekaterih velikih dr* žavah že zmagala na vsej črti. Šola bodočs mosti hoče pri poučevanju spretno izrab^ Ijati tvorno silo otroka. Tovariš Novak nam obljublja v drugem zvezku lepenkarstvo, v tretjem pletarstvo, v četrtem pa razna dela iz lesa in kovine. Lepo vrzel bo izpolnil v naši šolski literaturi in prepričani smo, da bo s svojim delom krenil iz poti teorije na pot prakse iza delovno šolo. Znano nam je, da drugi naš agilni tovariš pripVavlja 'knji; žice direktno o delovni šoli in delovnem pouku v šoli. Obe deli se bosta izpolnjevali in veseliti nas morajo ti pojavi, ki prine« sejo nove pokretc v pedagogiki tudi pri nas. — V svojem prvem zvezku obravnava to= variš Novak v prvem delu gnetenje, v dru= gem izrezovanje, nadalje ornament in le* pivo. Ni namcn te razprave podati podrob* no kritiko o delu, ker smo prepričani. da se bodo oglasili drugi naši agilni tovariši. Re« čemo pa lahko, da so Novakova izvajanja tako praktična in precizna, da bo v njih mnogo našel začetnik in tudi oni, ki se je že pečal s tem poukom. Delu je pridejanih sedemnajst slik, ki izpopolnjujejo tekst tako glede modeliranja, izrezovanja in lep* ljenja. Slike so naravnost mojstrsko izde« lane. Cena knjižici je samo 25 Din, kar je naravnost bagatcla za to bogato dclo in okusno opremo in se naroča pri avtorju na II. deški meščanski šoli v Ljubljani, VII. —k. — Ali je res nenavadno zanimanje za deželo ali le božji blagoslov. V bcograjski »Politiki« z dne 10. avgusta t. 1. vidiš kari= katuro: Šumadijec in Črnogorec občudujeta velikansko množico gospodov, ki nosijo kot volilni kandidati taiblice z napisi svojih strank. Nad karikaturo je napis: »Božji blagoslov«, pod sliko pa citaš sledcče: Šus madijec: »Ima li kod vas u Crnoj gori toliko kandidata?« Crnogorac: »Bogami, da nisu nikli^ krumpijeri (vzrasli krompirji), koliko nikoše kandidati, dobro bi bilo u Crni go« ri«. — V »Jutru« tudi z dne 10. avgusta t. 1. pa čitaš pritožbo iz krogov sodnih uradni« kov, da jih je državni odbor pri imenova* nju predsednikov za razna volišča — zapos stavil, za učitelji in profesorji. — Čital sem tudi »Uradni list« z dne 3. avgusta t. 1. in na žalost opazil, da se je letos pri imenovanju predsednikov volišč učiteljstvo napram vo« Iitvam v prejšnjih letih zelo zapostavilo in je učiteljev to pot imenovanih le toliko, da se ne more reči: »popolnoma so nas pre« zrli«. — Poleg omenjenih listov pa čitam še odloke političnih oblasti in ni malo takih odlokov, kjer se učiteljstvo naravnost po« ziva k izvenšoJskemu prosvetnemu delu med narodom. Vrše se celo gospodarski, gospo= dinjski in kmetijski tečaji, ki so namenjeni za učiteljevo izvenšolsko delo med narodom. Torej za stalno in plodonosno, večinoma neplačano delo bi bili učitelji kljub skrajno slabi plači dobri — advokatov in sodnih uradnikov je bore malo med prosvetnimi delavci na deželi ali »med narodom«; ko pa je treba vleči dijete, takrat se tudi drugi spomnijo na kmeta in si požele na deželo. Je pa tudi štednja naše države zares velika pri zgoraj omenjcnih imenovanjih. Vzemi« mo za vzgled Mežiško dolino, ki je že do« volj znana. Dosedaj je bilo med volilnimi komisarji za okraj Prevalje pet učitcljev — sedaj ni nobenega učitelja več, pač pa je na njih mesta imenovanih ravno toliko gospo* dov iz Maribora. Torej bo država plačala več kakor poprej cclih pet voženj 1. oziro« ma 2. razreda iz Maribora v prevaljski okraj! Mogoče nam še zato odtegnejo kaj pri draginjskih dokladah?! V Ameriki je vse mogoče (pa tudi pri nas!) Med kandidati, ki imajo šanse, da bodo izvoljeni, je (mislim na celo državo) največ advokatov in pove^ čini pravoslavnih duhovnikov. Ti bodo že poskrbeli, da bomo učitelji še nadalje iz cU stega patriotizma garali za majhen denar, oni pa bodo za svoj »trudapolen« posel vlekli dijete in skrbeli, da bodo pač tudi nji« hovi kolegi dobro plačani. Zato pa je res glup tisti, ki še danes ne more doumeti, za* kaj učitelji, specielno deklaraši, delujemo za svojo osamosvojitev da delamo zase in ne za tiste, ki nas vidijo le tedaj, ko nas rabijo za lestve, da po njih lezejo kvišku. Če se učitelji z vso rcsnostjo oprimemo sklepov, sprejetih na skupščini v Kranju in začnemo izvrševati svoj program, bo naš res ubogi narod na deželi kmalu spoznal, da je učitelj njegov prijatelj in sotrpin, ne pa priganjač gospode, ki je našemu kmetu ne= simpatična, ker ga pozna le ob gotovih ugod« nih prilikah. In šele takrat, ko bodo sadovi našega pokreta že vidni, bo našemu stanu zasijala lepša bodočnost, kajti moč je danes v narodu! Za Dravo se bliska, pod Peoo (nad Mežico!) že grmi. — I, G., podeželski učitelj. — Kronski upokojenci. Delegacija mu nistrstva financ nam javlja uradno, da je izšla v »Uradnem listu« od dne 30. julija t. 1., štev. 358/81 naredba ministrstva za fu nance z dne 4. julija 1927, D. R. br. 88.808 glede prevedbe kronskih pokojnin na dinar* ske z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. dalje. Po nalogu ministrstva financ od dne 14. ju* lija D. ,R. br. 88.808 bo delegacija osebno pozvala vse kronske upokojence, da vlože prošnje za prevedbo pri bivših svojih re* sornih oblastvih, priklopivši dosedanji pos kojninski dekret in prizivnico delegacije, vrh tega pa tudi vse listine, na osnovi ka* terih je bila svoj čas dosežena osebna ali rodbinska pokojnina v kronah. Z ozirom na veliko število takih upokojencev je narav^ no, da se pozivi ne morejo naenkrat dosta= viti. toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim najs krajšem roku dovršeno; zatorej naj se za* enkrat opuščajo vsake ustne ali pismene re< klamacije. — K telovadnemu tečaju v Beogradu se je priglasilo samo iz mariborske oblasti 30 učiteljev(ic). To je lepo in prav. Zakaj uverjeni smo, da se bodo ravno iz vrst osnovnošolskega učiteljstva vzgojili najbolj« ši bodoči učitelji telovadbe na meščanskih in srednjih šolah. Nikakor pa ni prav, da se morajo vsi priglašenci — kljub temu, da so priložild svojim prošnjam zdravniško spričevalo in razna potrdila o sedanjem de= lovanju — zglasiti 15. septembra osebno v Beogradu. Ta več kakor srednjeveško čudna zahteva ne bode povzročila na šolah le do« ber teden nereda pri pouku, ampak bode zahtevala razen truda pri dolgem potovanju še lepe desettisočake stroškov iz že itak praznih uoiteljskih žepov. Saj bode romalo — po priglasitvi v mariborski oblasti sodeč — 15. septembra morda okrog 300—400 uči* teljstva v Beograd, sprejetih pa najbrže ne bode niti desetina priglašenih. Kako bodo poklicani faktorji izbirali iz tolikega šte= vila redke posameznike izvoljence, je sicer njihova stvar. Stvar organizacije pa je, da prepreči nered pri pouku na šolah ter obva^ ruje svojc članstvo nepotrebnih razmcroma visokih izdatkov za potovanje. Zato prosi« mo poverjerrištvo. da v tem smislu interve= nira po svoji centrali pri ministrstvu, da se zahteva po osebni predstavitvi izpremeni in se to pravočasno razglasi vsaj v stanovskih listih. —¦ Novi zvezkL Učiteljska tiskarna je založila novo vrsto zvezkov L. 3 a, t. j. ne* kaka srednja vrsta med L. 3 in 4. Zvezki so dvočrtni, imajo le ozki pas, to je osnov* no črto in zgornjo črto za male črke. So to zvezki, ki si jih je učiteljstvo že dolgo že* lelo. Prehod med štiri in enočrtnim siste* mom je bil vedno občuten, zato se niso do* segli isti usipehi, kakor bi se sicer lahko bo* disi pri lepopisju ali spisju. Pravo velikost posameznih črk pri cnočrtnih zvezkih za= deti je dclalo učencem precej preglavice. To sedaj odpadej pas za male črke mu na* rekuje velikost vcčim črkam. Posebno dos brodošH bodo zvezki za cirilico. — Slušatelji in absolventi višjih pedas goških šol, letni scstanek se vrši 4. septem* bra 1927 ob 9"30 v Zidanem mostu. Čopič. — Ucne osebe za meščanske šole. Ker v šolskem letu 1927./28. še nc bo mogoče namestiti dovolj izprašanih učnih oseb na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, je dovolilo ministrstvo prosvete s svojim od« lokom O. N. br. 45.567 z dne 20. junija 1927, da se prideli na te zavode tudi učne osebe z osnovnih šol. Učitelji in učiteljice, ki žele biti začasno nameščene na meščanskih šo« lah v ljubljanski oblasti, naj vlože pri pro= svetnem oddelku velikega župana v Ljub* ljani tozadevne prošnje vsaj do 20. avgusta t. 1. z navedbo, katere predmcte bi pouoe* vale. — Iz pisarne velikega župana maribors ske oblasti. Z ozirom na časniško vest, da je ministrstvo prosvcte odredilo, da se vrši prihodnji mescc pri vseh prosvetnih oddel= kih praktični učiteljski izpiti, pojasnjujem, da ta odredba n e v e 1 j a za Slovenijo, ker se tu ne opravljajo izpiti učne usposoblje= nosti po 61. 30. zak. o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904, ampafc kakor je odredilo mi= nistrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 49.816 z dnc 6. avgusta v konkretnem slu= caju v zadevi neke prošnje za dovoljenje delati izpit učiteljskc usposobljenosti v Su* botici, da velja za učitcljstvo v Sloveniji za polaganje izpita učiteljske usposobljenosti še vedno odlok bivšega avstrijskega mini= strstva za uk in bogočastje od 31. julija 1886, štev. 6033 v smislu naredbc ministrs stva prosvete O. N. br. 12.054, z dne 5. mar* ca 1924. — 35=letniki mariborskega učiteljišča so obhajali na poziv tov. Srečka Pečarja iz Št. Pavla v Savinjski dolini svoj sestanek v Ce» lju dne 3. t. m. Odzvali so se, razen par to* varišev, ki so bili zadržani, vsi abiturijenti tega letnika in nekaj drugih gostov s pri« ljubljenim tov. sreskim šolskim nadzorni* kom v pok. Ljudevitem Černejem. Skupni banket so imeli v hotelu »Evropa« v salonu, ki je bil za to prireditev primerno dekori* ran; banket in aranžma sta delala vso čast ge. hotelirki. Na sestanku jc bilo tovariško razigrano razpoloženje in živahno so se ob= navljali spomini na prelopo mladost in zla= sti na one burne dijaške epizode, ki so v takrat še ponemcenem mestu na svoj na* flfin utrjevale slovenski nacionalizem. Po skupnem slikanju so si udeleženci ogledali mestoo. Ker se jc vcčina čcz noč že odpeljala je drugi dan odpadel nameravani izlet na Slatino. Sestanek pa gotovo ostane udele« žencem v najlepšem spominu in uresniči naj se želja, da se v bodočnosti sestanejo vsako leto. V siovo pa tovariši, kadar od vas ro* marjev katerega pripelje pot skozi Dramlje: »Naj pride v gorco k nam, smo dobre vo« lje tam!« Fortunat. — Članom Slovenske Šolske Matice za Maribor*okolico. Od tovariša Kožuha iz Maribora je došlo sledeče obvestilo: Knjis ge Slov. Šolske Matice za Maribor=o'kolico hranjujem sedaj jaz, ker jih tov. Kramer ni dvignil. Prišel pa še do danes ni nikdo po= nje vkljub pozivu. Poslal jih bom kratko* malo tov. Šijancu. — Dajem gorenje vrstice tem potom v znanje članom(icam) Slov. Šol. Matice za mariborsko okolico s prošnjo, da se potrudijo čim preje do tov. Kožuha od« nosno do tov. Šijanca, kjer jih čakajo Ma= tične knjige za lcto 1926. — Šolska razstava državne osnovne šole na Humu pri Ormožu. Za proslavo praz» nika narodnega prosvecivanja na Vidovdan je priredila tukajšnja šola že v nedeljo, dne 26. junija t. 1. šolsko razstavo. Razstavili so se raizni šolski izdelki, kakor risbe, deška in ženska rocna dela. Vsi izdelki so bili prav lično izdelani in sestavljeni, tako da so v obiskovalcih vzbudili novo zanimanje za našo narodno šolstvo. Ljudstvo se je se* znanilo z novo panogo učnega načrta — z deškimi ročnimi ddli. Ker je bilo na isti dan tukaj proščenje, je šolsko razstavo ob= iskalo okoli 500 ljudi iz bližnje in daljnje okolice. — Osemrazredna osnovna šola v Tops licah pri Zagorju o. S. je priredila ob skle= pu šolskega leta 1926./27. razstavo risarskih izdelkov ter ženskiH in deških ročnih del. Razstava je docela dosegla svoj namon. Po^ sebno bogati so bili risarski izdelki. Zasto= pane so bile vse struje modernega risanja, kakor: narodna ornamentika, proste stili= zacije, izdelki po naravi, plastika, barvanjc z akvareli, pasteli in oljnatimi barvami. Smelo povdarjamo, da naši izdelki niso za= ostajali za onimi meščanskih šol. Omeniti pa moramo, da je po vseh višjih razrcdih risanje vodila priznana strokovnjakinja tov. Julija Prestorjeva, — Slovenski narod mnogo dolguje svos jemu velikemu sinu Josipu Jurčiču, ki jc bil pisatelj in politik v dobi našega narodnega preporoda. Naša dolžnost je, da se s hva* ležnostjo spominjamo vsega, kar je ž njim v zvezi. Njegova rojstna hiša na Muljavi razpada; nevarnost preti, da ta dragoceni spomenik izgine še to zimo, kar sc je — žal — že zgodilo n. pr. z Aškerčevo rojstno hišo v Globokem. Slovenci tcga nc smemo dopustiti! Pojdimo na pomoč Jurčičevim svojcem, ki jih je devet (brat z ženo, star 82 lct, njegov sin z ženo in vnuki) in ki v svojih skromnih razmerah ne morejo pre* prečiti nesreče! Osnoval se je odsek v »Slovenski Matici«, ki hoče z javnimi pri^ spcvki rešiti Jurčičevo rojstno hišo propa= da. Obračamo se na častilce Jurčičevega pisateljiskega in političnega imena, da po svojih močeh prispevajo v ta namcn. Daro= vi naj sc pošiljajo ali urcdništvom listov, ki jih bodo dali »Slovenski Matioi«, ali pa naravnost »Slovenski Matici« v Ljubljani. — V Ljubljani, dne 12. julija 1927. — Dr. Drag. Lončar, predsednik.' — Hugon Turk, oblastni vet. ref. in Juroičev rojak, tajnik. — Dr. Josip Debcvec, blagajnik. — Dr. Ivan Prijatelj, odbornik. — Dr. lvan Gra« fenauer, odbornik. — Poročila sta se 9. t. m. v Ljubljani to= variša Metod Kumelj, strokovni učitelj na ljubljanski gluhonemnici in Vera Mohori* čeva, uciteljica v Ljubljani. — Brezalkoholna produkcija na jesens ski razstavi. Vsi. ki žele razstaviti brezalko= holne izdelke na jesenski razstavi v Ljubs Ijani, ki se vrši od 17. do 26. septembra t. 1., naj se čim preje prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Čepice za mlade junake je na sploš* no željo založila Brczalkoholna produkcija« v Ljubljani. Komad stane 40 Din, pri več* jem odjcmu se pošiljajo poštnine prosto. Lične čepicc se bodo brez dvoma kmalu udomačile med mladino, ki nosi rada tudi zunanji znak junaštva — popolne treznosti. — Tečaji »Brezalkoholne protjukcije« se bodo na željo mnogih interesentov vršili za časa letošnje jesenske pokrajinske raz» stave. Prvi tečaj se vrši dne 19. septembra. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj sporoči nas slov »Brczalkoholni produkciji« v Ljublja« ni, Poljanski nasip 10. — DRUŽBA SV. CIRILA IN ME> TODA je edina družba, ki podpira šoU stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto> rili za njo? Ali sfe poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!