"VSIOGI JE MOČ" S M i- . flv hI Jif ngm HMI Ksm offisan ^n I H -M; IBnln LISTZASLOVENSKINAROD. »ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 3t, 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y., UNDER THE ACT OF KARCH 3, 1879". "SLOGA" "UNITY" WEEKLY VOLUME V. LETO. NEW YORK, N. Y., V ČETRTEK, JUNE 12, 1919. ŠTEV. (No.) 24 Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen, Iz mirovne konference. r SLOVENSKI ZASTOPNIKI V PARIZU.— VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE ŠE NI REŠENO. — ZAHTEVE MALIH NARODOV. (Izviren kabelgram SNZ.) Naj so bili mirovni pogoji od strani zaveznikov že izročeni delegatom iz nemške Avstrije, katere bo morala brez vsakega ugovora izpolniti, kakor Nemčija, in naj je Italija zagrozila, da ne bo podpisala teh pogojev, ako ne bo rešen prej nje spor z Jugoslovani, vendar pa se rešitev jugoslovanskega vprašanja še vedno odlaga. Vidi se, da je ta problem eden najtežjih in najbolj zapletenih za neprizadete zavezniške države, ker vstrajati obe stranki odločno pri svojih zahtevah. Določitev nieje med Jugoslovani in Italijani, kaj naj pripade eni ali drugi državi, se obljubuje od ted na do tedna, medtem ko tudi še ni meja med nemško Avstrijo in Jugoslavijo točno določena, ker jo bo pozneje začrtala medzavez-niška komisija. Je pa še veliko drugih vprašanj, katera čakajo re •šitve na mirovni konferenci in ki se tičejo v prvi vrsti nas Jugoslovanov. Pri vseh teh vprašanjih pa se kažejo Italijani našjm naj-..odločnejšim sovražnikom ter podpirajo ceio raje Neni'ce'in njihove zahteve, samo da bi toliko bolj oslabili Jugoslovane. Za Jugoslovane je v tpin oziru tudi zelo važno vprašanje, ali. bodo prisiljeni od za'yeznikov, plačati in nositi del vojne odškodnine, katero so zahtevali od nemške Avstrije. --Italijani seveda vstrajajo pri tem, da bi morali tudi Jugoslovani pla čati odškodnino, češ, da so se do zadnjega borili na strani Avstrije. Na drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da so se mali na-, rodi, ki so vstali k svobodnemu neodvisnemu življenju na razvalinah bivše Avstrije, združili v trelfio zvezo, ki naj bi preprečila in uničila take nakane. Kot go-' vornik za te male narode je pooblaščen dr. Ante Trumbič, jugoslovanski zunanji minister, kakor kaže kabelgram, katerega je prejela te dni SNZ. iz Pariza. Točna prestava besedila se glasi: ^ "Škof Jeglič, dr. Brejc, dr. Triller, dr. Ravnihar, Golouh, Pre ■peluh in Draškovič so dospeli zad nji dan maja v Pariz,da pospešijo v zadnjem trenutku pravično re-? šitev jugoslovanskega vprašanja. Naloga posebnih odsekov je po večini dokončana. Zlasti med Italijani in njih prijatelji prevladuje močan nagib, oškodovati Jugosla vijo v prid nemške Avstrije celo v finančnem oziru. Upanje je še vedno, da bo morala Jugoslavija plačati le del predvojnih avstrijskih dolgov, vendar pa se je bati katastrofalne odločitve, da bo pri siljena plačati vojne dolgove, državno lastnino' in del vojne odškodnine. Ako se to zgodi, bi md gla biti Jugoslavija uničena. Jugoslovani, Čeho-Sloyaki, Poljaki • in Rumuni so se sporazumeli za skupen nastop pred odseki mirovne konference, ki se pečajo z re-paracijskimi, finančnimi in teritorialnimi problemi. Dr. Trumbič je zahteval v imenu teh štirih narodov, da. se postopa z njimi tudi v financijalnem vprašanju kot z zavezniki. Nepričakovani skupni nastop je napravil mogočen utis na zastopnike velesil. — Italija bo najbrže skušala razbiti ta blok s tem, da bo ponudila Poljakom in Rumunom ugodne pogoje." jadransko vprašanje rešeno. Pariz, 7. junija. — Le Petit Journal pravi, da je Jadransko vprašanje skoro rešeno razven ne kaj malih podrobnosti. Poročilo pravi nadalje: Mesto Reka je pripisano Italiji, da so jo zadovoljili, toda Jugoslavija more rabiti pristanišče, da ima prost pristop do morja. — Radi tega je odločeno pristanišče Sušak ob reki Riečini Jugoslovanom. V pristanišču velikih ladij pa mora Italija dati v najem Jugoslaviji gotov del za dobo 90 let. Na podlagi teh* pogojev so prišli do sporazumljenja. Jugoslovani niso zadovoljni s tem, toda so pripravljeni sprejeti pogoje za sedaj. Italijani se ču tijb' nekako osramočeni. Kričali so ua vse grlo ter se izrazili zoper vsakega, kdor je prišel ;ž njimi v dotiko, da se sedaj ne morejo prilagoditi temu, kar 30 dobili. Obnašajo se, jjjsakor oni, ki je ;hotel imeti cel kolač, pa se bi bil zadovoljil z eno tretjino, je pričakoval četrtino in dobil polovico. Zadovoljni so z odločbo, dasi se kažejo drugače. Veščaki trdijo, da je v tem seme prihodnje vojske. kajti Jugoslovani bodo gotovo skušali zlomiti italijansko moč na Jadranu. (N. Y. Journal, 10, junija.) zdrdženci poslau ultimatum madžarom Dali povelje, da prenehajo z napadi na Slovake. Pariz, 9. junija. — Premier Cle menceau, predsednik mirovne kon ference, je poslal telegram ogrski vladi, da morajo ogrske čete prenehati z napadi na Čehoslovake. In ako se temu ne pokorijo, jili ,bodo zavezniki prisilili, da to sto re. Zahteval je odgovor v 48 urah. aystr1jsk0-jug0-slovanska pogodba. Genova, 9. junija. — Poroča se, da so Jugoslovani in Avstrij- ' ci podpisali premirje glede homa 1 tij na Koroškem. Premirje.so skle nili potem, ko so Jugoslovani oku 1 pirali Ziljsko dolino. Označeno je, da dobe Jugoslovani mesta Celovec, Rožek in Ve-likovec z okolico, Št. Vid, Beljak in Trbiž z železnico pa dobi Avstrija. Premirje določa, da naj bo 10 kilometrov razdalje med nasprotnimi četami. -o- jugoslovan poslal , glas wilsonu. Iz Pariza se poroča, da je pred sednik Wilson dobil pismo od nekega Jugoslovana, ki je čul predsednikove vzroke za plebiscit in želi oddati prvi glas za Jugoslavijo proti Italiji. Predsednik Wil šon je poslal pismo na tajništvo ter oddal prvi glas za plebiscit. -o- telegrafična stavka. Delavci telegrafske unije so se organizirali, da prenehajo z delom in začno stavko. Pripravljeni so vzdržati do konca. Tudi telefonski delavci so s tem v zvezi. Časnikarski in bankirski telegrafisti imajo podpisane pogodbe s svojimi tvrdkami, radi tega se od njih ne bo takoj zahtevalo, da pre nehajo z delom. j Novice iz Jugoslavije. POLITIČNE ARETACIJE V SARAJEVU. Sarajevo, 12. marca. — V urad niških krogih kroži vest, da se bo po aretaciji pl. Vancaša nadalje-yala preiskava in bo aretiran tudi dr. Sunarič, ker da je tudi on sodeloval pyi preganjanju Srbov leta 1914. -o- SEJA NARbDNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Belgrad, 12. marca. — Danes ob 10. uri dopoldne se je.začela seja parodnega predstavništva. Navzoči so bili vsi ministri. Tudi poslanske klopi so bile vse zasedene. Ministerski predsednik dr. Korošec je sedel na svojem poslanskem sedežu. Dr. Vladimir Corovič je prebral zapisnik zadnje seje. Na vrsto je prišlo poročilo ve-rifikacijskega odseka. Dr. Križ-man je prebral poročilo v srbohrvaškem jeziku. Ko je nato hotel dr. Lončar brati poročilo tudi v slovenskem jeziku, je vstal dr. Korošec in izjavil, da vsi slovenski poslanci razumejo srbohrvaščino in je predlagal, naj se branje prekine. Zbornica je vsled tega priredila clr. Korošcu prisrčne ovacije. Dr. Šumarič je protestiral proti razdelitvi mandatov za Bosno in U:;p«c-fa«>vino in zahteval še 11 mandatov, in sicer 3 za Narodno zajednico, 8 pa za jugoslovansko muslimansko organizacijo. Belgrad 12. marca. — Minister za notranje stvari Svetozar Pri-bičevič je sporočil skupščini, da nekateri poslanci iz'Dalmacije niso mogli priti v Belgrad, ker jih italijanske okupacijske oblasti ne puste iz zasedenega ozemlja. (Veliko ogorčenje in izrazi protesta v celi dvorani,- Ministrovo sporočilo se je nato odkazalo ve-rifikačnemu odboru v nadaljne obravnavanje. — Predsednik ministrskega sveta Stojan Protič je pripomnil, da bi morala tudi manjšina yerifikacijskega odbora predložiti svoje poročilo pismeno. — Zastopnik manjšine Petrovič (radikalni disident) je odgovoril, da je to manjšina opustila, da ne bi preveč zavlekla dela narodne-' ga predstavništva. N Predsednik Pečič je sporočil, da je dobil verifikacij ski odbor po zaključku svojega dela še poverilnico istrskega poslanca Matka Laginje obenem s protestom dr. Červarja. ki dokazuje, da so volitve istrskih poslancev razen Matke La-, ginje izvršene nepravilno. -o-- NEMŠKA DIVJAŠTVA PRI VELIKOVCU. Nemško prebivalstvo zahrbtno streljalo na naše. Spod. Dravograd, 4. maja. — Ko so se dne 2. maja dopoldne morali naši pred premočjo umakniti s svojih postojank v okolici Velikovca, bi se bili še lahko držali v neposredni bližini mesta, če se ne bi zgodilo nekaj, kar zopet dokazuje, da so koroški Nemci še hujši kot so bili nekdaj Tur ki. Iz vsakega okna, s streh in dru gih skrivališč je nemško prebival stvo v Velikovcu streljalo s puškami in strojnicami na naše in sicer s tako silo, da je nastal položaj za naše 'nevzdržljiv. Nemške Velikovčanke pa so celo polivale naše vojake s kropom. Kot očividec, ki sem se šele zadnji hip umaknil preko mosta, trdin-in ibom trdil, da smo izgubili Ve-likovec samo radi tega, ker naje nemško prebivalstvo zahrbtne napadlo. Koroški ' rodoljubi se vedno povdarjali napram ljubljan skim gospodom, da je treba Nem cem v Velikovcu odvzeti vse orož je, a naši so bili prizanesljivi kakor vedno in niti hišnih preiskav niso odredili. Vsak velikovški Nemec in nemčur je bil oborožen od nog do glave. Celo strojnice so imeli v svojih stanovanjih. O, ti ljuba slovenska prizanesljivost in mehkoba. (Nar. Straža, 5. maja.) ITALIJANI ZAPIRAJO ŠOLE. A d 111 i na 1 Millo je v Šibeniku dal zapreti realno gimnazijo in dekliško meščansko šolo, to pa zato, ker je tamošnje učiteljstvo odklonilo nadzorstvo nekega ita-lijanaškega profesorja, ki ni rt a za nadzorniško službo nobenega naslova. ! -o-- SPREMEMBA V VLADI. Belgrad, 12. marca. — Vojni minister general Rašič je odstopil radi bolezni. Belgrad, 12. marca. — Za naslednika vojnega ministra se ime "ujeta general Hadzič in polkovnik Kristič. Belgrad, 12. marca. — Za ministra prehrane m imenovan Pavel Marinkovič, poslanec srbske napredne stranke, dosedanji poslanik v Bukareštu. — Minister brez portfelja Rajčevič iz ,Crne gore je odstopil. Za ministra za gozdarstvo in rudarstvo je imenovan Šeckije Gluhič iz Bosne. ---o- PRESTOLNA BESEDA. Belgrad, 12. marca. — Razprava o prepornih mandatih bo- najbrže odgodena. Slovesna otvoritev narodnega predstavništva s prestolno besedo bo najbrže v soboto ali pondeljek. -o- POLOŽAJ IN DOGODKI NA KOROŠKEM. Nemci so z veliko silo navalili na slovensko zemljo na Koroškem.! Na pomoč so jim prišle nemške, tolpe iz Štajerske, Tirolske in' celo iz Dunaja. { ..Dne 2. maja ob štirih zjutraj' so napadli Nemci celokupno mo- j stišče Velikovec z veliko pre-, močjo. Posrečilo se jim je pre-; dreti našo črto na vzhodnem cle-i lu mostišča in potisniti nas nazaj.! Vsled novo nastalega položaja se tudi zapadna in severna črta ni mogla držati in se je morala )i-makniti vsa posadka na južni breg Drave, ki ga držimo. Napad je bil odbit. Naše do sedaj znane izgube so 200 mož ujetih in dva topova zaplenjena. Nemške tolpe se bojujejo čisto na svojo pest. Za ukaze iz Celovca se ne brigajo. 29. marca je napad na Dobravo aranžiral neki narednik, pri čemur so ga' podpirali nekateri nemškutarji iz veli-kovškega okraja, tako na pr. Glančnik iz Štebnja, Horak iz Vovber in pa učitelj Pavlik iz Ve likovca (učitelj Linhart z Dobro ve, ki je zoper Slovence posebno grdo nastopal, je v sedanjem času zbežal). Napada na Dobrovo se je udeležilo 200 mož. Nazaj jih je prišlo Samo 50. Ranjence in mrtvece so na štirih avtomobilih skrivaj odpeljali v Celovec, d? ljudstvu prikrijejo, koliko je bile žrtev. Sploh vozijo Nemci vse na fronti ubite može v Celovec, i Da bi čim več ljudi pridobili 't* ' četovanje, ' trosijo Nemci izmiš-1 ljene grožnje, da bodo slovenske ; ■ ssmmmmm , NAROČITE SE NA KATO > LIŠKI TEDNIK,"SLOGA"! čete, če kdaj pridejo, vse pomorile, oplenile in razdejale, i. Med seboj se nemške tolpe hudo sovražijo. Rdeči Vovberčani in beli Mirschenarci (Mirschenar je grad barona Iielldorfa in je tudi že izropan) se ne marajo. Posebno divje se obnašajo Št. Vičani, ki so nastanjeni v Šmarjeto in na Trušnjo. Št. Vičani in nemški vo jaki iz Trga so med seboj v hudem sporu. Št. Vičani so na vo-, jake iz Trga že streljali, in ob taki priliki enega ubili. Razpor med Nemci je tolik, da se vojaki iz sosednjih vasi ne marajo med se boj. Ropajo vsi povprek. Na gradu Rabeschuessel v občini Va-ženberg so nemški vojaki izpraznili dva tolmuna in pokradli ribe, vsled česar ima posestnik okrog 4000 kron škode. Oblasti so proti tem roparskim tolpam brez moči .Ko je neka gospodična prišla v Celovec na okrajno glavarstvo se pritožit, ker so jo bili nemški vojaki okradli, se ji je tam reklo, da zoper tolpe ni mogoče ničesar storiti. Kadar se jim zazdi, aretirajo tega ali onega in ga internirajo, pa bodi moški ali pa ženska. Ob napadih ravnajo nemške tolpe običajno takole; Organizirano civilno ljudstvo mora ostati v bojni črti, vojaki pa se umaknejo v varnejše zaledje in ropajo p'':■.:. ■? po celovških ulicah. Celovška fa-kinaža je tulila, metala kamenje in gnila jajca v uboge interniran-ce in vjetnike, iz hiš so jih polivali s smrdljivo vodo in straniščnimi odpadki. Divjaki so naše ljudi tepli, suvali, jih opljuvali in počenjali z njimi nepopisne svinjarije. — List "Mir'- so že pred tremi tedni ustavili, tiskarno zaprli, zaplenili družbi sv; Mohorja večje število knjig, zaprli vse slo venske trgovine in gostilne, trgovce in obrtnike pa izgnali. —• Sklicujejo se pri izgonih na par. 2. zakona z dne 27. julija 1871 drž. zak. št. 88. Nemci delajo s Slovenci hujše kot so nekdaj delali z nami Turki. Ali bomo mi to mirno prenašali? Klin s klinom! Zob za zob! Iz Maribora se morajo izgnati vsi nemški voditelji in hujskači. Vprašamo vlado: Zakaj še niste izgnali ne Mahnerta, ne dr. Oro-sla, ne dr. Mravlaga, ne dr. Valentina in ne drugih zagrizencev in hujskačev. Zahtevamo, da se jih takoj in sicer brez pardona iz-žene ali internira. (Mar. Straža, 5. maja.) -o- SOVRAŽNO IMETJE SOVRAŽNIH DRŽAV JE ZAPLENJENO. Vsa imovina sovražnih držav in njih podanikov v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju se zapleni ; trgovske hiše, banke in njih poslopja', inventar, gotovine, popisi, dragocenosti, industrijska podjetja s celo imovino in zgrad bajni,,»zemljo, gozdovi in rudniki Se razlastijo. -o- KRUTO RAVNANJE Z NAŠIMI UJETNIKI V ITALIJI. Slovenec-vojak, ki je ubežal iz ujetniškega tabora v Gor. Italiji je pripovedoval grozne stvari o trpljenju jugoslovanskih ujetnikov v italijanskih taboriščih. —• Hleb kruha, ki je namenjen eni oselbi, razdele na šest porcij, zra ven tega prejemajo še po eli sla-nik dnevno. Ker po slaniku človeka žeja, so jim Italijani zaprli še pitno vodo. Pretepanje in zmer janje je na dnevnem redu. Večina ujetnikov v taborišču vsled na porov in nezadostne hrane oboli in skoraj dnevno se zgodi, da naj dej o zjutraj na slami kakega našega mrtvega vojaka. -O-:- DVA NAŠA OROŽNIKA ZAJETA. Pred demarkacijsko črto v Iva njem selu so Lahi 9.'marca zajeli dva slovenska orožnika iz Beze-ljaka, in sicer Podlogarja in Celjo. Poveljstvo laških oblasti je baje izdalo naredbo, da se naši orožniki ne smejo približati demarka-cijski črti na tri kilometre. Ker sta se pa dotičnika nahajala čisto iblizu, so ju aretirali. Odpeljana sta bila na poveljstvo v Rakeku. Kaj se je z njima zgodilo, še ni znano. -o-r PONIŽEVANJE! Na občinski deski na Rakeku , visi razglas v slovenskem jeziku, izdan od vojaškega poveljstva na Rakeku, glasom katerega so pri-. morani vsi bivši vojaki pozdrav-i ljati laške oficirje. Kdor bi se temu ne pokoril, bo kaznovan z za-i porom. — Neki slovenski fant iz , Rakeka ni hotel pozdraviti laške-. ga oficirja. Ta se je radi tega ta-. ko razkačil, da ga je na cesti pri-j cel pretepati s palico. — Kake . dolgo bo še?! -o- . PREGANJANJE TRŽAŠKIH , SLOVENCEV. 5 V vseh tržaških uradih zaniči i jejo in psujejo slovensko ljud e stvo in govorico, Ce ima kdo 1< slovensko glaseče ime, ga nahru lijo s "schiavo". Zgodili so se slu č?iji, da so karabinerji ustavili na ulici slovensko govoreče ljudi ter jim prepovedali razgovarjati se v "turškem" jeziku. — Iz političnih vzrokov so izgnali kaplana Kosa iz Rojana, češ, da je prišel tega in tega leta v Trst in da ni tja pristojen. — V Trstu nameravajo vse Neitalijane, ki so se naselili v letih 1912. do 1918. popisati in potem izgnati. 1 ——o—~ RADIČEVA DEMONSTRACIJA V ZAGREBU. Za nedeljo je bil sklical St. Radič shod svoje stranke v Zagreb. Oblast je shod prepovedala, a kljub temu je prišlo v mesto do 5000 kmetov, ki so jim pa branili dohod v sredino mesta. Radič je nato pozval kmete na Mirogaj, kjer sta jim govorila s Hrvojem. Nato so hoteli zborovalci v mesto pred Kaptol, da bi vpričo kar dinala Bourne-ja demonstrirali za republiko. Policija je pa zapr-a dohode. Položaj je bil nevaren, a končno so se Radičevci s klici republiki, Wilsonu in Radiču raz šli. Naslednji dan so akademiki priredili demonstracijo proti Radiču in iznad njegove trgovine strgali napis. Proti njim je nasto pilo delavstvo, ki je demonstriralo za Radiča in republiko. Pred vseučiliščem je padlo par strelov. Dijaštvo je odšlo na univerzo, ka mor je hotelo za njim vdreti tudi delavstvo, kar je preprečila policija. Nemiri so se kasneje po tt-lieah napeljevali, a ob y. uri zvečer je bil zopet popolen mir. Nekaj oseb so zaprli. -—-o-—— BREZ STRAHU PRED HEGEMONIJO SRBOV. "Hrvat" zavrača podtikanje, da se Starčevičanska stranka prava boji hegemonije Srbov. Za tak strah, piše list, čploh ni nobenega razloga. Prvič že zato ne, ker naši bratje v Srbiji hegemonije nočejo. Bilo bi grdo in neplenienito, ako bi ponosnemu Srbu podtikali take nebratske namere. Srbi so pristopili narodnemu edinstvu odkrito in iskreno, široke duše in zanosnega srca; edinstvu 11a ljubo so se odrekli zmagovite in slavne svoje neodvisne države in niso zahtevali pri tem nikakih po sebnih predpravic zase. Kdo ima torej pravico, da jim pripisuje sumljive nakane? Kdo ima pravico jim s takim podtikanjem dela ti krivico in jih žaliti? Hegemonija je pa izključena tudi ob sebi, ker je Srbi ne bi mogli izvesti, če bi jo tudi hoteli; tega ne dovoljuje *ne razmerje števila ne kulturno in gospodarsko stanje enega in drugega dela troimenskega naroda. Razen tega bo naša država ustavno in demokratično urejena, in sicer je ne tbodo urejeval-i Srbi sami, ampak vsa tri plemena skupaj. Ustava bo vsem državljanom zajamčila etiake pravice in pred zakonom bomo vsi enaki. Iz vseh teh razlogov je vsaka hegemonija izključena in če zahtevamo avtonomijo, ne delamo tega iz strahu za hrvatstvo. Centralizem ne more škoditi na hrvat: stvu ne srbstvu ne slovenstvu, pač pa more škoditi SHS. Posamezni kraji in deli naroda tako hrvat-' skega kakor tudi srbskega in slo venskega bi bili s centralizmom trajno oškodeni, kar bi škodilo tudi narodni celoti. Nasprotni , smo centralizmu iz gospodarskih, kulturnih in socijalho - političnih razlogov. Centralizem bi ojačil samo državno vlado, a ne države. Mi pa hočemo močno državo, a ne močne centralne vlade. To je ' razlika med nami in centralisti. i (Dalje rta 4. strani.) SLOGA, JUNE 12, I9i9__ *? SLOGA 4 TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._ _IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN._ 67 E. 7th St. New York, N. Y. ------—---—-----—- r NARČČNINA: $ 2.00 na leto — $ i.oo za šest.xiesectev. CENE OGLASOV NA ZAHTEVO. _ ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON By the SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE. 67 E. 7th St. NEW YORK, N. Y.____ 1 r ' —;--—: : r ' ; Qr, James Seliškar, President, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.' Paul Schneller, Treasurer; 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. Subscription rates: $ 2.00 per year — $ 1.00 for six months. r~ ADVERTISING RATES ON APPLICATION. TEL.: ORCHARD, 2173. ČjETRTEK, 12. JUNIJA 1919 THURSDAY, JUNE 12, 1919 „Enlercd a» second-class matter Dec. 21, 1918 at the post office at New York,' N. Y. under the Act of March 3, 1879". VOLUME V. LETO ŠTEV. (No.) 24 Bombni atentati. "Do 4. julija ne bode v Ameriki več sedanje oblike vlade", se • je izrazil nek slovenski socijalist. Na to se pripravljajo vsi radikalni elementi. Prelivanje krvi, plenjenje, pustošenje, katero sta učila ruska Žida Lenin in Trotzkv delavstvo, je nekatere sorodne duše tako navdušilo, da so se kot bestii zagnali vboj, da se te strašne ruske razmere preneso iz Rusije v Ameriko in po celem svetu. Pošiljanje bomb po pošti raznim neljubim osebam, polaganje bomb pod hiše raznih narodnih voditeljev, to je taktika, katere se ti moderni apostoli internacijonale poslužujejo. * "Ave Maria" je pred več leti vzbudil veliko ogorčenje med na-'Ipmi "ta rdečimi", ko je kazal, kam pelje nauk rdečega socijalizma. Tedaj so zmajevali z glavami tudi nekateri trezni možje in rekli, da pretiravamo. Danes?—- Ali vidite? Da, tudi tried našim delavstvom so preslepili plačani agent je del, ki je enako fanatiziran in ki samo težko čaka prilike, da bode enako pomagal pri "podiranju" svetO'v^ega reda: "" Amerika je 1 bila do skrajnosti popustljiva proti tem agentom divjes'sile.., Daiies'vifii; sv^jo napako,' Naseljence je puščala po naselbinah in kampih Wefc^arAtvA in brez' vods'tva. Na eni strani jim je pil kri grdi kapitalizem in jih izkoriščal, ha drugI strani jih je pa slepil socijalizem, plačan in najet od tega kapitalizma. Danes še-to bridko maščuje in se bode še bolj. Vsaka krivica na svetu s6 gotovo maščuje. "Foreigner" je tudi človek, če je tudi "foreigner", ima pravico do človeških pravic, ni - žival, še manj pa Mi-oj,- . ^ ■■ , . Mi in naša stara domovina. . ,,'• Dobili smo zopet časnikov od več tednov iz stare domovine. Prebirali smo jih z radovednostjo in pregledovali cele ure, kajti ^animalo nas je, kako mislijo naši rojaki doma v stari domovini. Iz teh časnikov smo pa i/.provide] i: . i.. Da" stoje naši rojaki doma odločno in nžvstrašeno na stališču svojih pravic in da ne bodo nikomu, ne Nemcu, še ,manj pa Italijanu popustili niti za ped. "Lahko nas bodo prisilili, da se bomo morali ukloniti odločbam; mirovne konference, toda to bode samo začasno", piše ljubljanski "Slovenec". — "Ljudstvo v okupiranih deželah je do skrajnosti razburjeno. Le s silo se premaguje, da se i\ii dvigne in ne pokaže, Italijanom, da ima Slovenec še pest". Tolaži ga upanje, da bode kmalu konec njegovega trpljenja. — Gorje, ako bi se to trpljenje odobrilo in bi narod ne imel več tega upanja. 2. Kako močna je sovražna propaganda ined našim narodom tudi doma." '-U Italija in njena zaveznika Nemec in Mažar skušajo i vso silo Hrvate naščuvati proti Srbiji in jih pridobiti, da bi zahtevali lastno republiko. Na ta način upajo razbiti Jugoslavijo in tako pohrustati Slovence kot masteh ocvirk. Ščuvajo zlasti proti srbskemu kralju po celi Hrvatski, da bi nasprotno vzbudili mržnjo in nezaupanje srbskega kmeta proti novim bratom in tako naredili kfkzpor popoten. Gorje Jugoslaviji doma, ako se bodo dali rojaki goljufati sovražnikom in se vjeti na njih 1 i man ice. Njih uničenje ali pa vsaj stoletna sužnost jih čaka. 3. Iz vseh časniko vse vidi; da so vsi.rojaki doma demokratje v najširši obliki. Toda stoje • popolnoma, na stališču, kakor je stala SNZ., cla je največji narodni;greh sedaj, v tem času, ko imamo še tri volkove pred durmi, se prepirati, kakšna bode oblika vlade. 4. Glede vseh drugih vprašanj naše bodočnosti in naše politike pa kažejo ti časopisi, da je SNZ. tako zadela pravo politiko, da smo tako edini, kakor bi se,bili dogovorili. Rojaki doma popolnoma ta-Ico mislijo, gredo popolnoma isto pot, kakor je Šla SNZ. tukaj v Ameriki. NAŠE PW^ORJEPOSEBNADRlAVA j; ' ——j—,-t,---j-— • , -'-•''< Časniki so poročali,: da so se jugoslovanski in italijanski zastopniki na mirovni konferenci zjedinili glede italijanskih zahtev in da se. bode ustanovila posebna držaia za te kraje. Vladala jo bode pa 'posebna komisija, obstoječa iz dveh Italijanov, enega Mažara in d^eh Jugoslovanov, -i- Ta načrt še ni potrjen. Vender, ako se bi res to potrdilo, bi bila'to velikanska krivica zja Jugoslovane. Res so trdili časniki, da tudi Italija ni zadovoljna ||to: rešitvijo. Vendar je gotovo, da bi bila Italija le preveč vesela, 14 bi to dosegla. S to rešitvijo (?) prijnprskcga vprašanja, bi se J; ' ' /prašanje še bolj zamotalo. Eno je gotovo, da Jugoslovani na to 1 likdar ne morejo pristati. Ko bi dali v vlado te "države", večino < sjovanov, oziroma, ko bi dali tej državi, da si voli sama svojo : ,'lado, bi še bilo, ker je gotovo, da bi bili v vladi sami Jugoslovani 1 n bi takoj gldsovali za spojenje z Jugoslavijo. Vsak drug poskus : ireditve te sporne točke, kakor na podlagi Wilsonovega načela o 1 šamoodločevanj 11 narodov, je velika napaka in se bode bridko ma- 1 ščevala na celi Evropi. Če se svet še do danes ni ničesar naučil, | j jode moral pa še enkrat nazaj v šolo. 1 -o- 29. JUNIJ. 1 - „ i 29. junij. v > • *•-«*! Ta dan žele sv. Oče, da bi vsi katoliki proslavili kot praznik , katoliškega tiska. Na sam praznik prvakov sv. katoliške cerkve, sv.. Petra in Pavla, naj bi se katoliki zavedli svoje velike dolžnosti, ( katero zahteva od njih sedanja doba in sedanje svetovne razmere. ( Naša mati sv, katoliška cerkev je videla že večkrat take in še ( bolj žalostne čase. Toda vsakikrat je bila ravno ona, ki je z mogočno roko po svojih vernikih in po svojih naukih posegla v te žalostne razmere, jih zboljšala i« izpeljala človeški rod v boljšo prihodnost. Tudi danes se ta častitljiva mati narodov zaveda te svoje dolžnosti in hiti vršiti svojo vzvišeno nalogo. Včasih je to svojo nalogo izvršila po svojih velikih možeh. Današnji časi so drugačni ! Danes ve,, da more izvršiti to svojo nalogo le potom dobrega časopisja. Odtod tedaj ta poziv njen na vse katoličane. Slovenci, bratje! Naše katol. časopisje je samo majhen oddelek tega njenega mogočnega časopisja. Vendar smo mi del celote. Zato moramo tudi mi v vrsto z drugimi narodi in s časopisjem drugih jezikov. Zato, bratje, poslušajte ta važni klic svoje matere! Bratje, za-vedite se vsak svoje dolžnosti do svojega kat. časopisja! Zato bratje, na pomoč temu časopisju. '29. junij bode toraj dan, ko bodo naši katoliški Slovenci poka zali; svojo katol. zavednost. Kdor tega dne ne bode,čut materinega skrbnega klica, ta naj ne reče, da je zaveden katolik. I Zatoraj prosimo še enkrat : • f 1. Častite slovenske gospode duhovnike, a) da dne 29. junija v svojih govorih obrazlože dolžnosti mo dernega katolika do svojega časopisja; b) da oznanijo nedeljo popreje, 22. junija, o tefhi dnevu in želj sv. očeta svojim vernikom: c) da navdušijo sedanje naročnike -katoliških listov, da ta dai posvete delu in žrtvam za napredek kat: časopisja; d) da priporoče skupno s\,. obhajilo v namen za božji blagoslo; za delo katoliških časnikarjev; "' t, V e) da oznanijo posebno kolekto pred cerkv« ni;v.i dvermi p. j vsaki službi-božji, za podporo katoliškega; časopisa, "i- I 2. Naše naročnike in vse zavedne katolike prosimo, a) da gredo ta dan k sv. obhajilu ; My ..!>) da ta dan molijo; za katol. časnikarstvo; '"' " v . c) da skušajo ta dan pridobiti kolikor mogoqe veliko naročnikov na list "Sloga", "Ave Maria" in druge naše kat. časopise; d) da darujejo ta dan kako primerno miloščino v-podporo katoliškega časopisja; e) in tako zadobe popolen odpustek, katerega morejo obrniti tudi v korist dušam v vicah. 3 Naše zastopnike in prijatelje prosimo, da ?kličejo na posvetovanje vse naše naročnike, kjer naj se celo delo uredi in. pospeši. Za 29. junij je cena "Ave Maria" za celo leto samo $1.50, — enako tudi "Sloga" za celo leto samo $1.50. Na,delo, na delo, bratje! _ ■ Ni čas spanja! Ni čas omahovanja! Resni so času v kateri! živimo! Za naše glave se gre, ako zmagajo sovražniki, za tvoje ,glavo, za tvoje življenje, za tvoje premoženje, za tvoje otročiče sc -gre pri vsem tem. Moreš li reči: kaj meni mari? Ne, ne mores! i Na delo mora Vsak! Naša rodoljubna slovenska duhovščina, prepričani smo, nas nc 'bode zapustila! Ne bode zapustila svojega ljudstva v kremplji! slabega časopisja! Vemo in vidimo jo že, kako hiti na delo, na po-moč V Gospodje, Bog plačaj vsak korak, vsako besedo! Naši zavedni katoliki enako ne bodo preslišali svarilnega klici ' svojega očeta papeža Benedikta XV.! Že jih vidimo, kako hite m delo. razširjati in pospeševati svoje obrambno časopisje. Ze jil vidimo, ko z veseljem žrtvujejo za ta lep namen. Da. katoliški Slovenci: | 29. junij letos mora biti naš dan, dan našega srca m dan na 'šee-a navdušenja. O vspehu bomo poročali! DOPISI. v CLEVELAND, O. Uredništvu Sloge:— Slovenska Narodna Zveza v Clevelandu je z globokim obžalovanjem sprejela vest o prerani smrti odličnega delavca na narod nem polju, urednika Sloge in Ave Maria, č. g. brata Viktorina Perica. Njegovo delavnost in marljivost je znal ceniti vsakdo, ki ga je poznal. Občudovati je bilo njegovo qdločnost, vstrajnost in tipanje v boljšo bodočnost našega iiaroda, za katerega pravice se je tako marljivo potegoval ter cepil v ljudska srca svoje visoke ideale, šireč ustmeno in pismeno idejo narodne zavesti. Spreten v peresu in resen v debati je zagovarjal vedno le resnico in pravico. Njegovi duhoviti članki so prepričali mnoge naše rojake, ka tera je prava pot v narodnem ozira, ter jih vzpodbudili k resnemu narodnemu delu. Bil je siceir skromen in tih, toda sadovi nje- govega dela so oči vidni in bodo tudi- ostali. Nacl bridko izgubo toži z urno gobrojnimi prijatelji pokojnega brata Perca tudi Slov. Narodna Zveza, ki je izgubila v njem enega svojih najboljših delavcev, ki je odločilno izpolnil težke dolž nosti, katere mu je nalagal njegov stan in njegova domovinska ljubezen. Da, storil je več, kot mu je nalagala dolžnost, in zato mu bo ohranila Slovenska Narodna Zveza hvaležen spomin, ob-: jednenv pa izreka "Slogi" najiskre nejše sožalje nad težko izgubo. Za Slov. Nar. Zvezo: Ivan Možina, gl. tajnik. -o-- CLEVELAND, O. Pravijo, da tisti, kateremu vsi žele smrt, ali kogar so že proglasili mrtvim, pa se nenadoma zopet pokaže, navadno zelo dolgo živi. Nekaj takega je tudi s SNZ. ;i ima zelo žilavo življenje, dasi ;o jo njeni nasprotniki proglasili :e neštetokrat mrtvim in ji dan la dan prepevajo nagrobnice. — STa poti jim je — zato si tako že-ijo, da bi že enkrat prenehala de ovati. Dočakali tega ne bodo ni-ioli, njena dela pa dovolj jasno cažejo, da je njeno življenje trd-10 in močno, medtem ko vedno naraščajoče število članstva dokazuje, da napreduje in da bo v stanu, storiti v bodoče še več dobrega in obče-koristnega. Delo, katero je vršila dosedaj, bo nadaljevala tudi v bodoče in z vsemi močmi in sredstvi podpirala vse narodu koristne akcije v moralno in materijalno pomoč narodu v domovini. V soboto, 14. t. m. se bo lahko vsakdo zopet prepričal, da SNZ. v Clevelandu še obstoja. Tega dne, oziroma večera priredi namreč podružnica "Dr. Janez Ev. Krek" št. 1 SNZ. banket s plesnim večerom v J. Grdinovi dvora ni. Zabave in užitka bo tu dovolj za vsakega. Pripravljena bo okusna večerja, kokošja obara (ajmoht) in sveža pečenka ž'raznovrstnimi solatami in pclšlašči-cami, točile pa se bodo raznOvrst ne nealkoholne pijače, mckl^cmi tudi pristna starokrajska metlicS, ki 1)0 pomnoževala tek in lajšala prebavo, predvsem pa hladila žejna grla. Petje, godba in šaljivi.govori bodo skrbeli za potrebno veselo razpoloženje, pri srečo-lovu pa čaka vsakega sreča; vlo-viti krasne dobitke. Veliko' zabave se pričakuje tudi od pravega kotiljonskega plesa, tako da bodo mudile v resnici vse točke uajlep ( še razvedrilo in užitek vsem udeležencem. Vstopnina je za posamezno osebo $1.00, za moškega in žensko $1.50, ter se dobe vstop nice že sedaj pri članih in članicah SNZ. Ker je čisti preostanek tega ve čera namenjen edinole v propa-igandne svrhe, so vabljeni vsi zavedni Slovenci in Slovenke, da se 'udeleže banketa ter s tem gniot-iiio pripomorejo SNZ., da bo mo-j Igla tem vstrajnejše vršiti svoje 'dolžnosti. Poročevalec. j -o- CLEVELAND, O. — Od 15. junija naprej se dobijo obresti na I. Liberty bonde. Obresti izplačujejo vse banke, ka kor tudi poštni uradi po vseh krajih. Slovencem v Clevelandu se priporoča, da grejo na slovensko banko na 6313 St. Clair Ave. in tam bodo gotovo dobro postreže-ni in se jim bodo dale vse informacije, katere potrebujejo. Ta banka tudi posojuje denar na prvi mortgage na lahke mesečne' (obroke. Vprašajte za pogojtv ! i i — Iz Švice poroča zastopnik SNZ., da je sedaj pošta iz Švice v Jugoslavijo zopet odprta. Pisma,, katera so bila poslana iz Antike, so že doma v Jugoslaviji. Pelini rabi pošta iz Švice v Jugoslavijo. — Umrl je dne 30. maja po kratki bolezni rojak Jakol^ Mesojedec, doma iz Češče, okroj Novo-mesto. Bil je vdovec in zapušča nepreskrbljene otroke. Bil je član društva Slovenec št. SDZ., katero mu je priredilo lep pogreb. — Bodi mu lahka ameriška zemlja! —Zaboji od Jugoslav "Reliefa" bodo šli iz New Yorka dne 11. junija naprej v Jugoslavijo. Saj je pa tudi že skrajni čas, da jih odpošljejo. Doma že težko čakajo teh zabojev, ki so napolnjeni s hrano in obleko, pa leže v New Yorku v skladišču, namesto da bi se naprej poslali. — V petek' ali soboto 6. in 7. junija se pričakuje v Clevelandu sedem vojaških zrakoplovov, ki bodo pluli iz Dallas, Teksas, skozi Cleveland v Boston in imajo namen pridobiti več rekrutov za ta oddelek. -o- CLEVELAND, O. — Prosi se rojake po Ameriki, da, če kdo ve, naznani naslove zdolaj naznačenih oseb. Pošta je I vrnila pisma z dostavkom, da jih ni mogla najti, ker so se preselili. Andrej Hajdnik, Akron. O., pismo iz Sv. Jerneja na Dolenjskem. ' ' *:* t Martin Forte, Graffton, W.Va., Box 58 R. F. D. No. 6, pismo iz I Trbovelj na Spodnjem Štajer-1 skem. Ivan Lukanič, Kansas City, Kans., pismo iz Črnomlja. Frank Smodiš, Granville, Pa., Box 46, pismo iz Škofje Vasi na Kranjskem. Pisma ležijo pri finančnem tajniku SNZ. ,11a 105-2 East 62d St., Cleveland, O. — Liberty Row se'imenuje cesta, katera drži od jezera skozi Gordon Park, Rockefeller Parkin Wade Park, tri najlepše parke v Clevelandu. — Ob tej cesti soj zasadili na dan kinčanja grobovi 695 hrastovih mladik. Vsaka ta-1 ka mladika pomeni vojaka, ki je padel za svobodo v Franciji. Na ta dan so tukajšne dame privezale na vsako mladiko listek, na ka tereni je ibilo napisano ime vojaka in kdaj je bil ubit. — Med temi fanti se nahajajo tudi Slovenci: John L. Drenšek, John Mišmaš, Ignac Žnidaršič in nekateri drugi. Pozneje bo mesto nadomestilo te listke z bronastimi tablicami, — Hrast Slovenca John L. Drenšek, ki je umrl 23. oktobra 1918, je par korakov od Payne Ave. mostu naprej proti Luna Parku v lepem prostoru, kjer . je nasajenih polno rož ob cesti in ravno v sredi je vsajeno drevo s tem napisom. — Na ta dan je bil 1 jako lep prizor v parku. Sorodniki in prijatelji teh padlih junakov so iskali imena njih poleglega. Pri nekaterih so se videle matere, ki so stale in premišljevale o njem. — Tukaj smo imeli par dni 1 vedno dež, sedaj je pa pritisnila ■ huda vročina.Naši farmerji okrog Glevelanda so sedaj pridno na de ti in sadijo, da je kar veselje. — Suša. Po dolgih letih so bili saloni v nedeljo zopet zaprti. Sedaj se vidi malo pijancev in razgrajačev. V jeseni pričakuje Cleveland zopet volitve za suho ali mokro. Da bi se ljudje tako zanimali za volitve, kakor so nosili domov pijačo, bi gotovo mokri dobili. Postanite ameriški državljani, pa bodete imeli pravico vo liti! chicaIenimce. -— Slovesen sprejem našim vojakom - junakom, ki so se; vrnili iz vojske nazaj med nas, bqdo pri redile žene in dekleta Zveze Ju-goslov. Žena in Deklet s sodelovanjem vseh tukajšnjih društev, dne 22. junija v češki dvorani na 18. ulici. Priredile bodo najprej slavnostni banket, kjer bodo pogostile vse vojake-junake. Pri banketu bodo nastopili slavnostni govorniki ,ki bodo pozdravili fan '.te. Več pevskih društev je-obljubilo svojo udeležbo, da bodo, povzdignili izvanredno slavnost ?. lepo slovensko pesmijo. Po banketu se bode razvila javna jahava . r Da, rojaki, ponosni smo lahke na svoje fante in sicer na take častno število, katero je pofelal; naša slovenska naselbina v boj z; vzvišene ideale naše domovine Imamo dve zlati zvezdi v naš "service flag", kar pOnienja, d; sta dva naših mladeničev dal; svojo kri za svojo domovino.Zato rojaki, ta dan pokažimo svoje na vdušenje za Ameriko! Ta dan p; tudi pokažimo našim fantom kako smo ponosni 11a nje in kaki smo veseli, da so šli v našem inn nu v. boj, da so šli se bojevat z; nas, in pa kako smo veseli, da s< se srečni in zdravi vrnili naza med nas. Rojaki, pridimo ta dai in se poveselimo z materami ii očeti, ki so prestali marsikab grenko uro v strahu in dvomu ko jim je odšel sin, ki so prelil marsikako grenko solzo za. njim Dve materi jokata še danes. Nji ju sinova se nista vrnila. Zamai čakati te dve materi na 11 ju. Za stonj! Njih solze se niso posuši le. Pridimo ta dan in povej mi tema dvema materama, da snu jim hvaležni za njih žrtev za do movino. / Druge matere so danes pre srečne v objemu svojih sinov, k (Dalje na 3. strani.) C. .0. F. Red. Kat Borštnafjev Slovenski oddelth Dvor Ilaraga sprejema praktične katoličane od 16. pe tiče Jugoslavije, 23 kron za ,eijr dolar. Banke lahko zaračunajo 40c. za iepolrijenje tiskovin itd., ali jim ni. dovoljeno zahtevati več kakor 1 je-zgoraj označeno. „nekaj je gnjilega y državi danski." Medtem ko pričakuje celokupen naš narod z napetostjo in največjim strahom, kako bo končno določena njegova usoda, ko posvečajo vsi zavedni Jugoslovani vse | svoje moči za to, da rešijo, koli- j 'kqr se pač še rešiti da, pa govore ! nekateri izseljeni ^Slovenci, ki se smatrajo za nekakšne vtiditelie, tako brezbrižno, tako ponižujoče in omalovažujoče o tem, da se razločno vidi, da jim je popolnoma vseeno, ali bo kateri Slovenec vžival svobode ali ne., Tega sicer ie delajo iz zlobnosti, pač pa zaradi tega, ker jih je njih lastna taktika pripeljala tako daleč, da morajo na ta način zakrivati svojo nemoč in nesposobnost. Ni še ravno dolgo temu, kar so člani eksekutive SRZ. proslav ljali velike naloge, katere ji je . postavila njih organizacija, da jih izvrši in s tem pribori svobodo Slovencem in Jugoslovanom. Napovedali so velika dela, katera bodo izvršili, slavili same sebe in sejbahali z namišljenimi vspehi, toda ko je prišel čas, da izpreme-tie. besede v dejanja in pokažejo resnične vspehe, so se potuhnili in sramotno retirirali. v'Pfavo narodno delovanje se ni'ed izseljenimi Jugoslovani, v prvi vrsti med Slovenci, ni moglo nikoli popolnoma razviti, še mati/ pk doseči resničnih velikih všpehov zaradi tega, ker so nekateri namenoma obračali pozornost naših rojakov od glavnih stvari na nebistvene, manj važne, nepotrebne, ali celo skupni, stvari škod ljive. To je tudi vzrok, da naletimo tako pogostokrat pri glavnih propagatorjih in agitatorjih SRZ. na očividna protislovja, ki dokazujejo njih nezrelost, nesposobnost in neiskrenost, pa tudi to, da so namenoma slepili naše rojake in jili mamili z lepimi frazami. 4 Naš narod je .v splošnem zelo dober ter tudi rodoljuben, iskren in odkritosrčen, ima pa veliko na pa.ko, da je preveč zaupljiv do vsakega in da kar slepo sledi voditeljem, ki so se mu vsilili. Seve da se potem prej ali slej iztrezne, da sam začne razmotrivati in raz mišljati, da spozna konečno, ka-ko je bil varan in osleparjen od onih, katerim je najbolj zaupal in : katere je sam vzdrževal. In ka-■ dar pride do tega spoznanja, se , navadno zgodi, da ga oni, ki so • ga toliko časa vodili za nos in ga • izkoriščali, še zasmehujejo in se , mu javno smejejo, ker je bil tako lahkoveren. Dokler so člani in pristaši SRZ. molče pošiljali svoje prispevke za "milijonski sklad" v Chicago, toliko časa so bili "najzavednejši rojaki, rodoljubi in požrtvovalni delavci za 'resnično' svobodo naroda v federativni republiki". — Kakor hitro pa so pričeli stavlja-ti eksekutivi razna vprašanja, zali tevajoč nanja odgovora in pojasnila, jih je ravno ista eksekutiva. ki jih je prej slavila, proglasila norcem in izdajalcem. To je najboljše, pa tudi najpriprostejše sredstvo, da se človek reši vseh neljubih mu vprašanj, na katera 'ne more dati zadovoljivega odgovora. Še več: vse one velike naloge, katere so nekoč postavljali ža va do, da so tembolj omehčali srca svojih pristašev in tem bolj olajšali njih žepe, so začeli sedaj nekateri člani eksekutive SRZ. naravnost smešiti, ne samo omalovaževati. Potrebno je to zaradi! tega, ker jih niso bili kos izvršiti, | ker nimajo pokazati niti enega resničnega čina za priboritev svo bode Jugoslovanom, in konečno, ker se boje ljudskega obračana. In prav nič bi nas' ne čudilo, ako bi prej ali slej čitali v glasilih S. R.Z. obsodbo celokupnega članstva SRZ. od strani eksekutive, češ, da je ono krivo, da se ni ničesar doseglo, ker ni vplačalo pol nega milijona, kakor so zahtevali v Chicagu. Pri čem smo? Kaj je SRZ. že doseglo? Kedaj se bodo izvršile velike naloge, katere si je postavilo SRZ.? Za kaj se bo porabi! nabrani denar? To in še veliko drugih vprašanj prihaja sedaj t vedno bolj pogosto na eksekuti-- vo SRZ. v Chicagu od strani rijih • lastnega članstva. Članstvo se noče več zadovoljiti s praznimi I frazami in še bolj pralnimi ob-jljuhami, temveč želi in zahteva, jda se mu natoči čista resnica. Te resnice seveda zaman pričakujejo iz Chicaga, odkoder j.jo); odgo-'varjajo le s smešenjem in zasmehovanjem. J Brezpomembnost in nemoč S. R.Z. se je pokazala zlasti v zadnjih tednih, ko bi bilo potrebno naj resnejše delovanje. To je tudi vzrok, da šo prišli mnogi člani S. R.Z. do takih, nekaterim gospodom v Chicagu jako neprijetnih vprašanj. V Parizu odloča o uso di narodov zavezniška "big four" — v Chicagu pa istotako kuje "velika četvorica" naklepe proti celokupnemu članstvu SRZ. in ce lokupnemu narodu. Interesi te četvorice, ki so po čudnem naključju ravno zastopniki štirih slovenskih listov, o katerih trdi Krže, da bi ne molčali ako bi videli, da ni kaj prav, so tako tesno združeni, da je izključeno, da bi kedaj izblebetali, kaj so njih pravi nameni. To so oni "izvoljenci", ki si prilaščujejo pravico, proglasiti odpadnikom in izdajalcem vsakogar, kdor jim slepo ne sledi, to so oni, ki kujejo načrte proti volji ameriških Slovencev, ki pa jih ne smejo izvedeti. Ako še celo uredniku enega izmed 0-menjenih listov, katerega zastop nik pa je istotako član te "četvorice", odgovarja na vsa vprašanja: "To je 'uradna tajnost' " kako si moremo potem sploh misliti, da bi kak naveden član mogel kaj več in natančnejšega izvedeti o ciljih in namenih te četvorice. - Vsi izgovori, katere navaja sedaj eksekutiva SRZ. v svoj zagovor, ker ni ničesar storila, še manj pa dosegla, so jalovi, še manj pa se ji bo posrečilo, da bi s smešenjem lastnih članov zadušila njih upravičena radovednost in zadostila njih zahtevam. Vse to more edinole še bolj odločnim napraviti njih upravičene zahteve ter jih privesti do prepričanja, 'la je v resnici "nekaj gnjilega v državi Danski". Pot do tega pre-oričanja jim hočemo olajšati s tem, da bomo navedli nekatera največja protislovja, katera si je naprtila "velika četvorica" v Chicagu. -o- __.: \ ■ NAROČITE SE NA KATOLIŠKI TEDNIK "SLOGA"! » Dober Apetši je znamenje splošnega zdravja. Ako apetit ni dober ali želodec v neredu, ako je zaprtost na dnevnem redu, je to znamenje, da potrebujejo vaši notranji organi zdramila. Vzemite ; Severov Želodčni Grenčic (Severn's Stomach Bitters) pred vsako jedjo po določenem pravilu in zapazili bodete vpliv. Pomaga prebavi, uredi prebavne organe in da ddber tek. Stari in bolehni ljudje naj jem ljejo to želodčno zdravilo, da jih ohrani v zdravju in pri moči. Cene: 75c in 3c vojnega davka. - $1. 50 in 6c davka. .1, Srbečica se mora takoj .in za. stalno o-zclraviti. Da si zagotovi pomoč, naj vsak, kdor trpi na tej bo-k-zni, kupi in poizkusi Severovo mazilo za kožne bolezni (Seve-ra's Skin Ointment). To je jako zanesljivo zdravilo za pomoč raznih srbečih izpahov, kakor srbečica, eczema in razne kož-nfc' brtlc-zni. ki se pokažejo po ' leti:X"ena '50c ifl " 2č davka:' Zdravilno milo za kožo naj se rabi, kadar je prizadeta koža ali obraz. Med raznimi in mnogoštevilnimi vrstami mila je Severovo Zdravilno milo za kožo (Severn's Medical Skin Soap) najboljši, Poskitš.nja vas bo prepričala, da prinese njegov zdravilni in očiščajoči učinek polajšavo in ' zndovoljnost. Cena 25c in lc davka. / Vročnica pusti bolnika utrujenega z vro čo kožo, ki je boleča ob vsakem dotikljaju. Zato se potrebuje zunanje in hladeče mazilo. ki ustavi pekoči čut in poživi cel život. Rabite Severov Antiseptol raztopljen, kakor na roča.jo navodila, Cena 35c in 2c davka. Severova družinska zdravila se prodajajo po vseh lekarnah. Zahtevajte Severova zdravila in ne sprejmite drugih. Ako Vam jih ni mogoče dobiti v bližini, pošljite naročilo naravnost na nas ter priložite pravo svoto in d avek. . W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Oglašajte v "Slogi" j Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, 500,00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilnejših v New Yorku. KRIŽEV POT Sv. Leonarda 'P .irtomavriškega ZA CERKVE!«> IN DOMAČO PORABO JE RAVNOKAR IZŠEL V NAŠI TISKARNI,— KNJIŽICA JE PRIROČNE I ŽEPNE OBLIKE IN BROŠIRANA. ! Cena izvodu 15 ct. ; Pri večjih narcU/. ."i znaten popust Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa,do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam. FRANK SUHADOLNIK j 6107 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND OHIO. pSZAfeEliOBLE! ^^^^^^ POKLIČITE NAS PO TELEFONU ■'.: ' 'Ct , Jjr : . . ALI PA SAMI PRINESITE ' . NASE OOBRO DEtO; IN: POSTRjEZBA JE..ZE VEC LET POŽNANO KttT NAJBOLJE The Frank's Dry Cleaning Co. " • 1 ■:•■,.'. ■.:■.-.. -r. ,v . .v.- , ; •• . .>V. . ■ vv . • URAb iN DELAVNICO . COLLIN WOOD PODRUŽNICA 1361 East 55th Street 15513 Watedoo Road NuHprotfcLakc Shore liimke 1 1 'Zraven 156th St., "^r TEW) «^5694.____ NOVI MOLITVENIK == "AVE MARIA" = Z VELIKIM DEBELIM TISKOM smo začeli razpošiljati. Da ustrežemo našim rojakom, ki so vedno povpraševali po molitve-niku z velikim tiskom, smo se odločili ga natisniti. Ker se nismo mogli podati v velike stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo » ga tiskali le omejeno število. — Molitvenik je priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak papir in obsega 260 strani. Vezava je trojna, namreč v platno z rdečo obrezo, cena 70 centov, v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.00. — T Vatirane platnice v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.25. •V ' ' '. "i V ' {4 4 i 'i ?C\ty '1: ;7 O U { AVE MARIA, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. italian foreign politics. By Candidus. Naslednji spis Dr. Bogu mi la Vošnjaka je dobil predsednik Wilson v roke na parnik George Washington, ko je odhajal na mi rov no konferenco. Ta spis je igral važno vlogo v našem boju proti italijanski grabežljivosti in dal predsedniku Wilsonu zelo mogoč no orožje v roke, kajti dokaze iz laških virov. 1 Sedaj ga lahko objavimo in pro sitno vse naročnike, naj ta iztis "Sloge" gotovo pokažejo svojim ■ lokalnim angleškim časnikom. Članek je bil spisan, predno se je vojska končala, predno je pisatelj vedel, kakšen bode konec. Čitali smo večkrat, da ni Dr. Vosnjak ničesar naredil. Če bi druzega ne bil spisal, že ta članek je veliko. * * * The domination of the Mediterranean Sea was always in the past a subject of struggle between the nations.. The Mediterranean is the sea of world history, the sea with the greatest historic traditions. Here ruled Egyptians, Greeks, Romans, Byzantium and Venice. This sea is the connection between Europe, Asia and Africa; here meet North and South, West and East, l'ts economic importance has been diminished since the discovery of America, but; in modern times, this sea became again one of the world's greatest highways. France .struggled once for supremacy in the Mediterranean, and after 1870, appeared a new rival, Italy. Italy, under the influence of Bismarck's policy, was an exponent of Germany in the Mediterranean, and the struggle with France, which lasted during the nineteenth century, was inevitable. Italian economists emphasize a fact generally overlooked. They assert, who is in possession of the Adriatic, dominates the Mediterranean. From this point of view! the problem of the possession of the Adriatic is of worldwide importance. The Adriatic Sea has a wonder ful past, and the Eastern shores of the Adriatic are fascinating the scholar who investigates destiny of mankind, the lover of art and eternal beauty. Since the days ; the1 Argonauts crossed the Tima- ; vus, to-day very near the racial frontier of Jugoslavs and Italians, world history was made in this corner of the earth. This past, which was not Italian but rather a product of the melting pot of civilization,seduces Italy in modern times to make .... Imperial politics. She is not aware that she follows the slogans of the past, in the days in which other greater problems dominate. If we wish to understand the Adriatic problem, we have to characterize the foreign policy of United Italy. We cannot ignore that the beginnings of Italian state life, after the unification of the nation, were net at all happy. The splendid generation of states men who laid the cornerstone to Italian liberty was gone. Second rate politicians followed. Italian foreign politics, after 1870, were not at all a proof of strong national life and efficiency. There was no virile will, no sense for action; the author of the best treaty on Italian foreign politics says literally: "The idea and sen tirnent of action and energetic patriotism was lost in Italy after 1870." (Un, Italiano: Politi,ca estera 1875-1916, page 347.) Italy deserted France, backedj Bismarck and Prussianism—the horse of might, not of right. She entered the Triple Alliance. Her policy became the policy of a general status- quo and an absurd international balance of power. Consequently, she defended the in-luf',rity of Turkey, and her policy was against the emancipation of the Balkan nations. She sanctioned with her policy the horrible political and social wrongs of Turkey and Europe. A pawn in the hands of Berlin, Italy favors the Balkan policy of Austria-Hungary and her thrust to Salonica. Italy does not favor the Balkan confederacy in 1912, whose purpose is to destroy the Turkish Empire. On the contrary, •she signs 011 the same clay the < ■Lausanne peace treaty with Tur-kay in 1912, on which the Balkan confederates declared war on Tur Italy did not like Serbia, but she favored Bulgaria. The Italian diplomatist who wrote the above mentioned book declares frankly, "\\'e gave all our diplomatic and moral help to the policy of Bulgarian political hegemony in the Balkans. It is a policy which has the purpose to sacrifice the Serbian group to Austria." (Page 910,) Italy has good reasons to sympathize with Bulgaria. Bulgaria hates Greece and Greece is the rival of Italy in the Ionian Sea and Asia Minor. The friendships are fixed: Italy and Bulgaria contra Serbia and Greece. The outbreak of the great war found Italy still in formal alliance with Germany and Austria-Hungary. The Austria-Hungary foreign office did a great mistake in publishing the famous ultimatum against Serbia; without- ac onsultation of the It:;'.!;-..: :;.'.v_:\i-ment. This gave f.. 1 i 11!,..rty to the Italian foreign office and it was easy to play the ambiguous role which did not end completely with the declaration of war against Austria in May 1915. Jugoslav, Greek and Albanian interests have been likewise offended and damaged by the secret-convention of the Entente powers with Italy, in April, 1915. This convention is one of the most, characteristic proofs of mediaevalt secret diplomacy and for this reason it deserves our special attention. The military conditions of the Entente were bad in spring 1915. England was in the first turmoil of her real war preparations, the balance of military power was still on the side of the Central powers. Russia's chronic weakness and unpreparedness, internal corruption and treachery of the highest officials, were the origin of one of the greatest military debacles of the war, which already in April became manifest. Russia was always in good relation with Italy, although Italian public opinion was often very in-courteous towards the Czar and the ruling Russian classes. 'But Russian diplomacy was the privilege of a few aristocratic families and Russian diplomatists enjoyed Roman life with all Lucullian sensuality aristocratic Russians possess. Izvolski and Sasonov were ancient Rome diplomatists and remembrances of Roman aristocratic society were far stronger then their Slavonic feeling. Russian diplomatist did not know the political conditions of the Jugoslav population of the Eastern shores of the Adriatic. Their ignorance was one of the most manifest proofs of the capacity of European diplomacy. Italy's play was a double one. Bulov prepared Roman public opinion in the salons of the Villi Rosa for a continuation of benevolent neutrality. sThe Italiar government was with Vienna ii most intimate communications and Vienna was on the point ,t< cede and to give territorial con cessions. Trent ought to becom Italian and the.Soča (Isonzo frontier line ought to be rectified Tri est with the West Coast 0 I stria ought to be an independen commonwealth. So the Italo Austrian pourparlers gave birt to a most sound political coneep Mk tion. Rut in meantime Italy bargair ed with Russia. Italy had the an ■ bition to decide the war ; though that Austria is on the verge c \ collapse and was convinced that there cannot be a Russian military debacle. Russia was the mediator who was busy that the bargain ought to be concluded. And so April 26th, 1915, Grey, Cam-bon, Imperiali and Benkendorf signed for the British, French and Russian governments a secret convention, made public. November 15th, 1917, by the Bolshevik Government. In the first article 1 of this document, Russia- pledges that she must align all her forces: against Austria-Hungary, if Au-stro-Hungarian forces will oper- 1 ate 011 the Italian front. On the other side Itly has to enter the war. For that Italy receives: South Tyrol to the Brenner; Jugoslav territories: Trieste, the ' County Gorica, Gradišča/ the whole, of' Istria, with Voloska and the Ouarnero Islands of Cres and Losinj. The Soča frontier has to : be rectified in that way that prac- 1 tically a third of Slovene Car- ' niola, the kernel of Slovenia, ough to be annexed by Italy. The (Dalje prih.) u ....... POLITIČNI POLOŽAJ V BEL-GRADU. Belgrad, 11.»marca. — V sredi zanimanja stoji danes pri nas gotovo naše teritorijalno vprašanje, ki se obravnava ' tem živahneje, čim bolj se bliža odločitev mirov nega posveta. V političnih krogih, v gostilnah in na cesti se go vori največ o Italijanih in njihovih zahtevah. Predvčerajšnjim so prinesli tbelgrajski listi notico, da je Italija Reko že anektirala. Ta vest je, vzbudila silno senzacijo, kajti tu se zunanja politika od ■ nekdaj pazno zasleduje in živahno komentira. Ogorčenje proti Italiji se tudi potem ni poleglo, ko so dnevniki naslednji dan popravili svoje netočno poročilo. — Kako čuvstvujejo in kaj mislijo Srbi, kaže najbolje nagovor srbskih žena na kardinala Bourne-ja. Prestolonaslednikovo vrnitev so v Bel gradu splošno ravno zategadelj težko pričakovali, ker so upali, da bo ž njim prišla rešitev, ali če ne rešitev, pa vsaj jasnost, .kajti, ravno ta negotovost, v kateri živimo, je najtežja. Prestolonaslednik se je v nedeljo vrnil. Njegova okolica je zelo molčeča, a kar se je zvedelo od nje, nam ii prineslo tolažbe. V najugodnej sem slučaju imamo pričakovati v "zboru desetih" le štiri glasove zase, dasi je več kot verjetno, da niti ta "najugodnejši slučaj"^ ne, bo nastopil. Razumljivo je tedaj, da se v političnih krogih «va žuje vprašanje, ali ni že prišel trenutek, ko bi bilo treba našo delegacijo odpoklicati iz Pariza. Sedanje stanje je neznosno, pretežka in presramotna nam je vloga obsojenca, ki gleda priprave za lastna vešala in mora šam pomagati, da se mu zadrgne vrv. Današnja "Epoha" je tedaj napisala na naslov zavezniških diplo-1 matov besede, polne boli in mračne grožnje: "Naj pazijo, da bo nanje padla odgovornost za ustvarjenje nove Alzacije-Lorene in nove Bosne, naj vedo, da zna Srbija biti zvesta in« lojalna, a da zna prav tako biti branitelj in - varili svojih istokrvnih bratov, ki - ječijo." Verifikacij ski odsek je sinoči končal svoje delo in njegovo po-| ročilo se danes tiska. Prihodnja seja parlamenta bo jutri 12. marca ob 10. uri dopoldne. Napoveda ni prestolni govor, ki je že izdelan, se bo vsled tega zakasnil — ^ pričakovali smo ga že jutri —- .a morda tudi zaradi bolezni princa-e regenta, ki se je na poti v avto--j mobiiu lahno prehladil in je se-L daj v postelji. f O usocli sedanjega ministerstva t se ne more reči še nič točnega. V 1- strankah obstojata dve strti j t: h ena, ki teži za tem, da se iz ka-i- bineta izločijo zastopniki opozicije in se osnuje večinsko mini-1- sterstvo, ter druga, ki hoče varo-1- vati koalicijo do konstituante. Iz it vladnih krogov se slišijo glasovi, >f da niti formalne demisije ne bo, kar je pa po naših informacijah malo verjetno. Vsa ta vprašanja so zelo odvisna od zunanjega položaja. Gotovo je, da se bo šele po odločitvi mirovnega posveta začelo pravo parlamentarno grupiranje, da bo tedaj šele prišlo novo življenje v to revolucijonar 110 telo, ki danes kakor hipnotizirano čaka, kakšen migljaj 11111 bo dala močna volja gospodarja v Parizu. Izmed srbskih strank se živahneje giblje le socijalna demokracija. ki stoji v ostrem boju s sedanjimi zastopniki socijalne demokracije v narodnem predstavništvu. Včeraj se je vršil socialističen shod v narodnem domu, ki je sestavil zelo ostro resolucijo proti začasnemu parlamentu. V resoluciji pravi belgrajsko delavstvo med drugim: "V tem lažnem narodnem predstavništvu ni zastopana revolucionarna socijalna demokracija, za katero stoji več kot pettisoč organiziranih delavcev. V njeni so sicer predstavniki nekega lažnega, pol -tronskega, pandurskega socijali-zma, katerega je zadnji čas sfa-bricir^lo jugoslovansko meščanstvo. Ti pandurji bi imeli baje predstavljati jugoslovanski proletariat. V resnici pa ti pandurji, izdajalci delavskega sloja, samo | sramotijo socijjalistično ime. Za- ! vedni proletarci nimajo nič skupnega s temi socijalpatrijoti, njim segnjusi njihovo delo, prezirajo jih kot izdajalce in zločince pro-letarijata in njegove slojne borbe, ltd., itd." Toliko sanio za primer, v kakem duhu in stilu je sestavljena t^ dolga resolucija. Iz vsega je razv.ide.ti, da je v srbski so-cijalni demokraciji zmagala skrajna levica — baje mladi, neodgovorni ljudje in radikalci iz Bosne, ki so tem vnetejši revo-lucijonarci sedaj, čim slabše so se držali med vojsko. !■■:•?' ^-o- /'"i-. • RAZGLEDNICE IZ JUGOSLAVIJE. Te dni je g. .A. L., zastopnik marodne vlade v Ljubljani poslal na g.Hudoverijika lepe' Utftetniške razglednice, delo'g. Gasparija, in sicer: 1 , 1. Deklaracij ska razglednica, --ima lepo karikaturo, kakšno breme mora nositi naše ljudstvo z napisom: Streti nas moreš, potreti nikdar, Usode sovražne besneči vihar! 2. Slika predsednika Woodrow Wilsona, založila Umetniška propaganda v Ljubljani. 3. Razglednica, ki predstavlja naše lepe 'Karavanke z lepo vasico pod Karavankami in z besedilom : Iz stolpa sem mi zvon doni, Ko vlega mrak se po vasi. Le doni zvon iz temnih lin, Le vzbujaj mi na dom spomin! Zato pa' zvon, le zvoni mi, Na tuji zemlji doni mi. Ti zvon večerni, zvon Iz lin, Le vzbujaj mi na dom spomin! 4. Slovenka v stari narodni noši, kot nevesta. 5. Vojska v slikah. Ta slika predstavlja vojaka, ki je ves okra sen in pride v vojaški obleki domov. Pred hišo ga čaka njegova žena. Ima napis: Nobene bukvi-ce niso tak' lepe, kakor je ta ur-lavbarski pos. 6. Slbvenka v narodni noši. SNZ. je dobila te dni iz Švicc tudi krasno knjigo: Zgodovine Slovencev, z zemljevidem, slikami raznih mest, narodnih noš itd Pisana je v francoskem jeziku ir tiskana v Jugoslovanski tiskarn v Ljubljani. Knjiga je vredna zk tega denarja. Iz tega se vidi, lca ko složno so delali doma za na rocl. SNZ. bi tudi lahko spisal; tako knjigo, kar so naredili nje ni člani in članice. Toda narod j ni zaupal, šel je na limanice SRZ Kristanu inKržetu in danes gled ves razočaran, kaj je s tistim mi lijonskim fondom. SNZ. je edin organizacija, ki je dajala celi ča prave informacije javnosti in h tudi v bodoče, zato je potreba, d se jo podpira. Kaj bi mi vede o domovini, ako bi ne bilo SN2 Nobenih rednih in pravih novi« nobenega glasu, nobenih sporoč bi ne dobili! ... .k. Novice iz Jugoslavije. (Nadaljevanje s 1. strani.) CLEMENCEAU PROTI LJUBLJANSKIM DOGODKOM. Ljubljana, 12. marca. — Bo-lonjski "II 'Resto del Carlino" z dne 10. marca, poroča iz Rima sledeče: "Clemenceau je kot predsednik sveta desetorice' podpisal danes ratifikacijo, sestavljeno v Trstu, glasom katere bo obnašanje Jugoslovanov v Ljubljani sojeno od skupine delegatov mirovne konference, obstoječe iz 4 generalov, katerih je eden Italijan. Toda Cle menceau je dal več, nego golo sankcijo podpisa, dal je tan tej izjavi, ki je oživljena od razborite volje. Skoraj bi se našlo v njej poduševljeno surovost člančičev, ki jih je Clemenceau priobčeval v svojih listih. Navodila, s katerimi je brez odloga odposlal delegate komisije v Ljubljano, so kategorična. Po ugotovljenih dej. stvih bodo dani nalogi opazili, krivcev in določene vse odškodnine in zadoščenja, ki se bodo 1 r.. vj smatrali potrebnim dati itali|ah-( ski vladi. V slučaju ponovitve-pa okupacijo in še več! V resnici, te izjave ni pisal diplomat, ampak človek, slavljen v Franciji ...tki zna pred vsem — hoteti!" Avtentična vsebina note. Pariz, 9. marca. — Predsednik mirovne konference je poslal danes predsedniku medzavezniške prehranjevalne komisije v Trstu sledečo brzojavko: "Najvišji vojni svet je v seji 8. marca sprejel sledečo resolucijo: 1. Komisija štirih generalov (ameriški, angleški, francoski in italijanski) se bo brez odloga podala v Ljubljano, da preišče dogodke z dne 13. in 20. februarja v Zalogu .in Ljubljani. Po konsta-taciji dejstev bodo sklenjeni vsi potrebni koraki skupno s kaznijo krivcev in vse odškodnine in zadoščenja, katere se bi smatralo dolžnim italijanski vladi. 2. Komisija štirih generalov bo po konštataciji dejstev izjavila v imenu zavezniških in prijateljskih držav, da bo ponovitev takih indicentov imela za posledico takojšnjo medzavezniško vojaško okupacijo krajev, kjer bi se dogodili taki incidenti, vsmislu IV. člena premirja z dne 3. novembra 1918, brez prejudica energič-nejših odredb, ki bi jih komisija mogla smatrati potrebnim. Prosim Vas, da sporočite ta sklepa _________ t".. ■ krajnim oblastem v Ljubljani s povabilom, naj da vse mogoče o-lajšave generalom, ki jim. je poverjena naloga te preiskave. Kakor hitro bo komisija imenovana in ljubljanske oblasti o tem obveščene, bo italijanski vlada do- j volila prehod živilskim vlakom . preko Ljubljane, ki bi se smatrali potrebnim. (Podp.) Georges Clemenceau. * * * Medtem je ententna, komisija že prispela v Ljubljano in pričela s preiskavo takozvanih "ljubljanskih dogodkov", ki obstojajo v tem, da so baje dne 13. februarja zažgali jugoslovanski vojaki v Zalogu italijansko trobojnico, ki je visela 11a vlaku italijanskih beguncev, ki so se vračali domov in pa v "izgonu" italijanske vojaške komisije viz Ljubljane dne 20. februarja po nalogu deželne vlade. Z mirno vestjo pričakujemo izida preiskave in obsodbe teh dogodkov, radi katerih se je posrečilo Italiji, da je alarmirala ves svet proti nam, in ne samo to, da se je o njih pečal "svet desetorice", ki nima časa dovolj, da bi čimprej rešil po svoje največje' in najdalekosežnejše probleme, kar jih je pretresal svet. Kljub še ne-ugotovljenim dejstvom, kakor to Clemenceau izrečno povdarja, je ton njegove note vendarle pretirano oster in nasilen. Kaj bo rekel "svet desetorice", ko se bo prepričal, da je bil žrtev navadne diplomatične intrige, ki ga je raz zavitimi dejstvi? Ne, to nas ne boli, boli nas pa, da "svetu desetorice'' ni prišla 11a um, da bi poklical pred zatožno klop one italijanske oblasti, ki so zakrivile, oziroma pripustile kršitve nele najpriprostejših človeških pravic zatiranega naroda, pač pa tudi kr šitve pogojev entente za premirje z elite 3. novembra 1918. Ugotovimo naj le na naslednja dejstva: 1. Ali je "svetu desetorice" zna no, kako preganja in odpušča italijanska okupacijska oblast slov. jurade v zasedenem ozemlju, kljub Itemu, da VII. člen premirja določa, "da bo poverjena uprava "področja, ki naj ga za Avstro-Ogrsko izprazni, lokalrftm oblastem pod nadzorstvom postajnih poveljstev zveznih okupacijskih čet?" 2. Ali je znano "svetu desetorice", da Italijani ne puste domov nad 30,000 slovenskih beguncev, kljub temu, da določa VII. člen premirja, "da naj se pošlje domov tudi civilno prebivalstvo, ki je bilo odstranjeno iz svojih bivališč?' Tu a nekoliko je že bolje, seveda, oneje še ni nič, še dražje, pa se saj dobi, seveda še težko. Slad-:orja že en mesec nimamo. No, -a upajmo na boljše čas.e! Ali sta Pepca in Kati še sku-'aj ? Upamo, da se imata dobro. vaj pa Tona in njena otroka, ali ta že zelo velika? Ani pa izreka-110 svoje sožalje, ker ji je umrl in. Povej Ani, da je Šmetovs ^eza rekla, če bojo šli paketi, d;s iaj za otroke kaj obleke pošlje ter tukaj jc tako draga, da j i n ie more kupiti, in tudi vse lepe lezdravlja. Ata so pa zdravi, Sa-110 slabi, ker so že tako stari, po eni pa še slaba hrana. Skora uniraj ležijo, dopoldne na poste ji, popoldne pa za pečjo. Če j« solnce, gredo malo na izprohod Miha je pa zopet pri vojakih, ji pri godbi in se mu dobro godi. Zdaj smo Ti že veliko popisali iaše razmere,, vsega pa ne moremo. E110 pismo smo že poslali v Ameriko. Naslovljeno je'bilo na1 Tono, ker za druge nismo vedeli,, če imate še stare naslove. I'a ne j vemo, ali ga je dobila ali ne, ker| nismo pisali 11a Švico. j Končno Vas yse skupaj in vsa- r •cega posebej prav prisrčno po-:dravi»io in želimo, da bi Vas to )ismo našlo pri najboljšem 'dravju in veselju. Trojanšek Franca Vas tudi pozdravlja in svojo hčer Mici (Dr-škarjevo). Ravno tako tudi Meše-nova mati in Lucijin Janez pozdravljata Vas in svoje sorodnike. iŠkrabarjevega Lojzeta tudi pozdravimo in vse druge Domžalce. Družina V. R. Pavlič. Istočasno je dobil odgovor od Franca Gabriča iz Rodice Mr. John Podboršek (stric),' ki mu naznanja, da njegov sin Peter še živi in nadaljuje svoje študije na Dunaju. Svoječasno je bil kot poročnik v avstrijski armadi. F. Gabrič prisrčno pozdravlja svoje otroke, bivajoče v Ridge-wood, N. Y., in vse druge znance. REDOVNICE BOLNIŠKE J STREŽNICE PRI VOJAKIH.'; --1 C. sestra Marija, ena izmed ' šestdesetih bolniških strežnic-re- ! dovnic v vojaškem taborišču Camp Zacliar.y Taylor, Louisville, 1 Ky., piše : , ' "Dne 28. septembra pozno zve- : čer smo dospele v taborišče. Na tisoče vojakov je bilf bolnih za influenco. Večina čč. sester je šlo še isti večer na delo. Jaz in sestra J Marija Jean smo šle drugi dan-zjutraj. Bile svi poslani v Emer- 1 gency Hospital. Jaz sem imela sto in štirideset bolnikov vojakov v oskrbi. Večina so bili tako slabi, da si niso mogli nič pomagati. Takoj sem se poprijela dela. Radi pomanjkanja bolniških strežnic je bilo vse v zelo žalstnem po ložaju in zato nisem mogla vse takoj urediti kakor bi bila rada, kajti vzelo mi jc dve uri dopoldne in dve uri popoldne, samo da sem idala bolnikom zdravila. Poleg te 'ga sem imela pa še nalogo razdeliti razna jedila bolnikom. Moje ure so bile od šestih zjutraj do sedmih zvečer, le opoldne sem imela pol ure za kosilo. Takoj drugi dan sem večkrat slišala, da so vojaki med seboj govorili: "Ta strežnica je pa res potrpežljiva. Nikoli ne godrnja." Neko jutro ko sem prišla 11:1 delo v "ward" k bolnikom, sem šla med vojaki, katerih nekateri se niso odkrili in me pozdravili. Takoj pa je neki črnec (katerih je bilo nekaj med bolniki), za-jkričal: "Ali nimate nobene olike, da ne vzamete klobuka z glave pred to strežnico?" Dasi ni to dolžnost vojakov, pa so vendar vsi vzeli klobuke z glave, ko so me pozdravljali.' Bila sem tretji dan med bolniki, ko me vojak-bolnik pokliče k postelji in mi ponudi dolar ter me prosi, da bi mu dobila knjigo, kjer bi dobil razlago in poduk o katoliški veri. Vzela sem dolar in obljubila, da mu bom Ustregla. Še tisti večer sem šla v dvorano Kolumbovih Vitezov in prosila tajnika, da bi mi pomagal ustreči bolnemu vojaku. Kako sem bila vesela, ko mi je tajnik pokazal ' zaboj knjig "Vera naših očetov", 1 spisal kardinal Gibbons. Vzela sem knjigo in hotela plačati ž ' vojakovim dolarjem. Toda tajnik j mi jc rekel, da je za vojake vse 1 j brezplačno. Drugo jutro sem izročila voja-' ui knjigo in dolar s pripombo. 1 da K. of C. za isto nič ne računa-1 jo. Prav sladko se je nasmejal. ' Toda dolarja ni hotel nazaj vze-1 ti. Zato sem ga vprašala, če do-' voli, da kupim "treat" za vojake, kar se mu jc dopadlo. Zato sem . prosila reditelja, da je sel kupiti eandyja". Poleg tega sem pa i-, icla še sama dve drugi škatulji andvja, katere pri je ravno moj rat poslal. To sem vse razdelila led 140 vojakov bolnikov. Seve-a to ni bilo dosti, vendar pa so e vojaki tega, zelo zveselili. Zopet drugo jutro, ko sem pri-la 11a delo, šla sem od bolnika do olnika. Nekaterih stanje se je elo poslabšalo. Tudi je prihaja-3 vedno več in več bolnikov. — Nekega vojaka sem našla, nfcna-.j adno žalostnega. Vprašala sem' a, zakaj je tako žalosten. Po veal mi je, da mu je hudo pri sr-j u, ker že nad teden dni ni dobil lisma od starišev. "Najbrže so udi sami bojni, ker drugače bij ni pisali." Tu je prenehal in me irilo pogledal in relcel: "Strežnici, ali bi mi mogli dobiti člove-:a, ki bi zame pismo pisal mojim tarišem, ker sem sam preslab? tad bi Vas prosil, pa vidim, kako c z nami mučite." — "Res, da mam veliko delo, toda Vašo proš ijo si štejem v dolžnost. Takoj /am hočem pomagati." Ko sem ga prosila, kaj naj pišem, mi je rekel: "Strežnica, kar lapišite jim v svojem imenu in Kjjasnite jim moj položaj." Ko sem pismo napisala, sem mu lesedo za besedo prečitala in ga Kosila, da naj mi pove, če je pra vilno. Pa še predno sem končala :itati pismo, so mu solze zalile □či. Bil je ginjen, da nekaj časa ni mogel govoriti. Naposled me vpraša: "Strežnica, ali si ti katoliška?" Povedala sei>i 11111, da sem redovnica z imenom sestra Marija iz Loretto, Ky. "Hvala Bogu, sedaj imam pa priložnost Vas prositi odpuščanja", je rekel bolnik. Začudene sem ga pogledala, on pa je nada-jeval: "O, koliko hudega sem jaz storil z obrekovanjem čez redovnice! Sedaj sem šele spoznal, kdc je moj pravi prijatelj. Obljubim Vam, da bodlem to obrekvanjc poravnal z lepim zgledom in kr ščanskim življenjem. Jaz sen: vedno čital 'Manece'. Ker sen pa vedno toliko grdega čital o katoliški cerkvi, sem ' jo potem še sam začel obrekovati na vse mogoče načine. S tem sem bil \ veliko žalost mojim starišem ii v nesrečo sebi in drugim. V zad njem času sem zelo želel, da b mi kak človek pomagal do spoznanja." Cez par dni mi je povedal, dr je dobil pismo od starišev ter d; so bili zelo srečni, ko so slišali da ie vrgel proč 'Manece' in s< oklenil sv. vere. Bil ie od teda ves drugi. Njego\- obnašanje ii govorjenje od tega časa je bile tako, da je bilo v zgled drugim.' Kupu.ite Vojne Hranilne Znamke ZBIRKA VSEH SLOVENSKIH MASNIH IN NABOŽNIH PESMI. Primerna zlasti za šolsko mla-I dino. Pesmi so brez not. Knjiži- ca trdo vezana velja 35 centov. j_ ; ' , _ Naroča se pri pasem upravništvu, 67 East 7th Street, New York, N. Y. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOjKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. f Slabi živci J povzročajo mnogoštevilne bolezni, g Malo drugih maladij je, ki so bolj B trpeče in povzročajo toliko potrtosti 9 kakor živčne bolezni. Vsled tega je g treba takojSno zdravljenje. Med Š! drugimi ziravili, pripravljenimi za g t&ke slučaje se ja , |. SEV ERA'S 1 mmim I (Severov Nervoton) mnogokrat ob- 1 nesel kot najboljši pripomoček. Pri- | poročamo ga vam kot sredstvo v |. slučaju duševne potrtosti, insomnije h ali izgube spanja, nervozno izčrpanje I ali onemoglost, histerije in nervoz- g nosti sploh. Ojača oslabele živce, i jih poživlja in tako ojača ves živčni B sistem; da moro vzdržavati napor in g odgnati bolczr.i. Naprodaj v vseh h lekarnah. Cena $ L25. g, . !„ ,;.; „ . .„.- ■ ■■•.■" . ,, Društvo Sv. Družine št. ii D. S. D., , Pittsburgh, Pa., naznanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da jc pristop v društvo za nedoločen čas prost.. Bolniške podpore izplačuje društvo po , $1.00 na dan. D.S.D. izplačuje zraven smrt nine, tudi za poškodnino in raznovrstne operacije. Za nadaljna pojasnila se obrnite na sledeči odbor: Josip Pavlakovich, predsednik,,. 54. Low Road; John Golobic, podpredsednik. 5621 Carnegie Ave.; George Wesclich, 1. tajnik, 5222 Keystone Street; Josip L. Bahorich, 2. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, likigajnik, 5124 Butler St. —■ Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S, Domu. — Rojak! Rojakinja! pristor pi Še danes kajti jutri bo mogoče prepozno. ^ Naši zastopniki. Cleveland, O. Podružnica "Sloge", 6313 St. tiair A^e. Mr. An- . ton Strniša, 6305 Glass Ave.; Mr.-Frank Gaspari, 887 Ansel lid.; Mr. Jakob Resnik 3599 E. 81 St.: Mr. J. Meglic':, 6713 Edna Ave.; Mr. John Mesec. T43^9 l">arly St.; Mr. Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave. Brooklyn, N. Y. Mr. Josip ,. Škrabe, 79 Evergreen Ave. 1 Bridgeport, Conn. Rev. Mich. ; J. Golob, 450 Pine St. I Bridgeville, Pa. Mr. Ivan Vrtač- " [ ni?:, Box 595. Forest City, Pa. Mr. Peter Srnovršnik, Box 279.; Miss M... Svete. Houston, Pa. Mr. John Pelhan, Pittsburgh, Pa. Mr. John Bo- ... • anc, 207 - 57 St:; Mr. George Ve- ,,.., selic 5222 Keystone St.; Mr. John.,., Golobic 5621 Carnegie St.; Geor-ge Witkovich, 5104, Butler St. Steelton, Pa. Mr. Anton M'ale-shich, V157 Main St. Joliet, 111. Mr. Alc.ks Plut, 1207 , Center. St. Barbcrton, Ohio. Mr. Joe Lek-san, 149 Center St. Sheboygan, Wis. Mr. Mike Pro-gar 1621 N; 9 St. Indianapolis', Ind. Mr. Frank Markič, 765 Holmes Ave. Willard, Wis. Fr. Perovšck.— Box 10. Eveleth, Minn. Francis Gregor ich, Box 22. ^ Soudan, Minn. John Lousjvin Box 1230. Ely, Minn. J. J. Peshell, Bex 165; John O tri n, Box 322". Braddock, Pa. J. Lesjak, 1111 Wood Way. 1 New Duluth, Minn. Mike Špe-har, 403—97th Ave. W. 8 Chisholm, Minn. Mrs. B. G!o-j bočnik, 309 Central Ave.; John 'i K lun, Box 668. j Buhl, Minn. Gregor Rus, Box ; I 22. I Gilbert, Minn. Frank Utč&r, Box 574. { Hesperia, Mich. Marko Ttfuth, I R . F. D. No. a. _________;:, I KUPUJTE VOJNO -HRANIL. Z NE ZNAMKE. KRIŽARJI ________( ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH j c Spisal: H. SIENKIEWICH Poslovenil: PODRAVSKl < / JUtbKjc. Nakrat pa se jame razlegati po dvorani grozen smeh. Jurand, ki je bil v prvem trenutku priskočil k oni deklici, se je naglo umaknil, zbledel kakor platno, zroč ves osupnen na koničasto glavo, na zamodrela usta in na bedaste oči one revne deklice, katero so mu ponujali namesto Danuše. "To ni moja hči!" zakliče z drhtečim glasom. "Ni tvoja iiči?" zakliče Danveld. "Pri svetem Liboriju iz Pa-derborna! Mi torej razbojnikom nismo oteli tvoje hčerke, ali pa jo je kak čarovnik spremenil, kajti katere druge nimamo v Sčitnem!" Stari Siegfried, Rotgier in Gotfried so pogledali drug drugega, čudeči se Danveldovi zvitosti, toda nikdo njih ni imel časa spregovoriti, kajti Jurand je zaklical z groznim glasom: "Ona je v Sčitnem! Slišal sem jo peti! Slišal sem glas svojega x otroka." t Danveld se obrne k navzočim ter reče mirno in s povdarkom: \ "Pozivam vas vse za priče, zlasti še tebe, Siegfried iz Insbur- c ka, ter vaju, pobožna brata Rotgier in Gotfried, da mu po dani ob- A ljubi ponujamo dekle, o katerem so nam razbojniki rekli, da je to hči Juranda iz Spihova. Ako to ni ona, nismo tega mi krivi, marveč je to volja našega Gospoda, ki nam je na ta način hotel dati ] Juranda v roke." Siegfried in dva mlajša brata pokimajo z glavo v znamenje, da čujejo in da bodo pričali ob času potrebe. Nato zopet pogledajo drug drugega, kajti tega je bilo nekoliko več nego so se mogli na- ■ dejati: vjeti Juranda, ne dati mu deklice, a na videz vsekako le o-stati mož-beseda... Kdo drugi bi znal doprinesti kaj takega? > Jurand pa se zgrudi na kolena ter jame rotiti Danvelda pri . vseh svetinjah, kar jih je v Marburgu, pri prahu in glavi njegovih > starišev in ga prositi, naj mu odda njegovega pravega otroka, naj ne postopa kakor lopov, izdajica in krivoprisežnik. V njegovem je bilo toliko obupa in istine, da so si nekateri domišljevali, da je to prevara, ali da je res nekak čarobnik spremenil dekličjo postavo. "Bog gleda tvoje izdajstvo!" je zaklical Jurand. "Pri ranah našega Odrešenika, radi tvoje smrtne ure te prosim: vrni mi moje dete!" Na to je vstal ter šel globoko pripognen k Danveldu, kakor bi ^ mu hotel objeti kolena, a oči so se mu tako svetile kakor blazne- I mu, glas se mu je tresel od tuge, obupa, strahu in grožnje. 1 Ko je Danveld slišal, da ga on pred vsemi navzočimi dolži izdajstva in laži, je jel močno sopibati in jeza se mu je pojavila na licu nalile plamenu. Hoteč do dobrega ugonobiti nesrečneža, Stopi ' k njemu, skloni se k njegovemu ušesu ter mu zašepeta skozi stis- , nene zobe: "Ako ti jo vrnem, vrnem ti jo s svojim pankertom." Toda v tem trenutku zarjove Jurand kakor tur, zgralbi z obema rokama Danvelda ter ga dvigne kvišku. V dvorani se začuje presunljiv klic: "Prizanesi!" toda v tem hipu pade komturjevo telo tako močno ob kam en i ti tlak, da so možgani iz razbite lobanje Dan-veldove onesnažili Siegfrieda in Rotgiera, ki sta stala v bližini. Jurand skoči k najbližnji steni, na kateri je viselo orožje, zgra bi velik dvoročni meč ter plane kakor orkan nad osuple Nemce. Bili so to ljudje, privajeni boja, klanju in krvi, ali vendar jim je iipadel pogum tako, da so se jeli umikati. Se le takrat, ko so se že otresli nekoliko prvega presenečenja, jeli so bežati na vso moč, kakor beže ovce pred volkom. V dvorani se je jel razlegati klic začudenja, topot človeških nog, ropot prevrženih miz, vpitje pažetov in rjovenje medveda, ki se je bil izmuznil iz rok grajskemu norcu ter se jel povspenjati na visoko okno med obupnim klicem po orožju, po ščitih, mečih in lokih. Končno se zalesketa orožje in množica svetlih mečev se zasveti pred Jurandom, toda on, ne .jz nieni vsi se za nič, plane kakor znorel na oborožene ljudi in prične se divji boj, podoben dokaj bolj klanju nego pravemu boju. Mladi in vročekrvni brat Gotfried prvi zastopi Jurandu pot, toda ta mu nalik streli odseče glavo ob enem z .ramo in roko vred. Za njim padeta pod njegovo desnico kapitan gfajskih strelcev, grajski oskrbnik von Bracht'in Anglež Ungues, kateri, dasi ni vedel dolbro, za kaj tu, po j de, je imel sočutje z Jurandom in z njegovim trpljenjem ter segel po orožju še le tedaj, ko je Danveld že bil ubit. Drugi, videči strašno moč znorelega moža, so se združili v tolpo, da bi se mu skupoma postavili po robu; tu pa je nastalo kla nje še večje, kajti Jurand, z naježenimi lasmi na glavi, ves polit s krvjo, z očmi divje-švigaj očimi semtertje, ves zasopljen je razgrajal, drvil in razbijal, grozno mahaje s svojim težkim mečem ter klestil po tej . gosti tolpi, prevračaje ljudi na krvavi tlak, kakor, pre vrača vihra grmovje in drevje. In nastal je znovič trenutek splošnega Strahu, ker se je zdelo, da' hoče ta strašni Mazur sam pobiti vse te ljudi in da kakor velika jata psov brez pomoči strelcev ne more nadvladati divjega mrjasca, tako se tudi ti oboroženi Nemc.i ne morejo kositi ž njegovo orjaško močjo, ker borba ž njim je za nje zgolj smrt in pogin. "Razidite se! Obkoljite ga! Udarite nanj od strani!" zakliče stari Siegfried de Loeve. In ljudje so se razprasili po dvorani, kakor se razpraši krdelci vrabcev- na polju, kadar se spusti nad nje ostrokljunast jastreb, toda niso ga mogli obkoljiti. kajti on ni iskal prostora za boljšo obrambo, marveč v svoji divji besri'oti'^e drvil naokrog ob steni/ter jih jel goniti. Kogar je dosegel,; ta: j 6305 Glass Ave. Cleveland. O. j > - ( Telefon: Main 1441. Telefon; cj; Iral 882i-v! Mihael, S. Čerezin hrvatsko-si^^nski odvetit:k PISARNA: SOBA ŠT. .414 ENGINEERS Ll'ILDING, na četrtem nadstropju. Vogal St. Clair in Otttario ceste, blizu Publk Square CLEf&P^ND, OHIO. PAIN-EXPELLER ie postal domača beseda v vsaki slovensjd družim radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah m 1 •j« nadlogah. . i1 Sedaine razmere so nas primorale, povišati ceno na 1 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane i i iste kakovosti in da enako učinkuje. S S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto j močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo I ceno ničvrednih ponaredb. • 1 Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je 1 tu naslikan. Pri kupovanju paziU. aa. -~ro znamko, H na besedo Loxol in na nase ime. i Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-il nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-W> ristneja kot pa za 35c. ker obsega vec kot dvakrat 1 toliko. ' - 1 F. AD. RICHTER & CO. fU^ 74.8O Washington Street, New York V ^ DR* S. HOLLANDER, 3! DENTIST šm 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredih popoldne in ob nedeljih. NAZNANILO -£|MWMMIWnWI posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: Eno posestvo na vogalu za več trgovin. Eno posestvo na yogalu za dve trgovini. Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence s 12 sobami. Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage. Eno posestvo, residence z 9 sobami. Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd. Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje. Imamo tudi zelo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah. ST. CLAIR REALTY CO. ficiTQ ST. CLAIR AVE. Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue nad Grdinovo prodajalno. Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. 1 Kot plačilo se vzame tudi "Liberty ! Bonde" I / > Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes Vedno "ajbolse in najcenejše pri THE STAR FURNITURE CO. 5824 ST. CLAIR AVE. GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR. Ko se vse draži; Sedaj, ko se vse draži in potratno visoke cene vseh potrebnih stvari store življenje jako težko, ko večina prebivalstva potrebuje vsak cent, ki ga more prihraniti, je posebno dobro, da moremo v slučaju želodčnih bolezni, katere, ako zanemarjene, uničijo energijo in še poslabšajo situacijo, iti v lekarno, da dobimo zanesljivega zdravila, ki da za malo ceno takojšno zaželjeno olajšavo. To zdravilo je Trinerjevo zdravilno grenko vino. lzčisti notranje or-, 'gane brez bolečin ali drugih ne-I '.prijetnih posledic, katere pridejo • jnavadno od slabih ponarejenih ' :zdravil. Radi tega odklonite sla-, Iba zdravila in zahtevajte samo > I Trinerjevo zdravilno grenko vi- > I no, kar ima vsaka dobra lekarna I vedno v zalogi. Ali ste kdaj po-l skusili Trinerjev Antiputrin? To ) je najboljše sredstvo za grgranje ) in izmivanje ust, izmivanje ran 9 in turov. Vsak lekarnar vam ga ~ bo rad preskrbel. Joseph Trirter, E I333"'343 So. Ashland Ave., Chi-x cago, 111 . I National DrugStore I Slovenska Lekarna § vogal St Clair in 61 ceste. Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se d'oG'e zanesljiva, ;veža in dobra zdravila. Z vso krbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih. ' Kadar dobiš od zdravnika pred • >is za zdravila, pridi vselej k nara , n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno svežs. TbrestovatT Se prične vsaki dan kadar naložiš v LAKE 1 SHORE BANK Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji. St. Clair and E. 55th Prospect and Huron Rti. Superior and AddisonR. vaša obleka bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi. Frank's Dry Cleaning Co. Telefon: Central in Rosedalc jjj6gv Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. Collin wood — podružnica 15513 WATERLOO RD. J. j. PESHELL Box 15 Ely, Minn, ima v zalogi mol.itvenike z malim in velikijn tiskom. ZASTOPNIK Frank Gaspari CB7 Ansel Road Cleveland, O., illi; sledeče knjige: Molitvenik z maJ!mi in debelimi črkami. Abecedwk.e in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri Frank Suhadolnik-u ! 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.