Izhaja vsak Eetrtefc
in ve^ja i poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ 2.— za Setrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu tiskarni sv. Cirila, koroške nlice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katoL tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstva v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobi
ae v tiskarni in pri gospodu Novak-n na Telikem trgu po 10 k.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 b, drakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludn«.
Stev. 52.
V Mariboru, dne 24. decembra 1903.
Tečaj XXXVII.
Mir ljudem . ..!
Božični čas je tukaj in nekak slovesen mir se nam približuje, ki bo božične praznike dosegel svoj vrhunec. Delo poneha, tovarne, delavnice se zapirajo; ljudje hite k predragim svojcem in ostajajo pri njih v prisrčnih pogovorih; tudi v srca naša prihaja ob tem času prej neznano osrečujoče čustvo miru. Iz človeških domovanj, iz zamrlih poljan, iz velih gozdov, od povsod nam diha nekak slovesen mir nasproti. To je božični mir, ki ga prinašajo bednemu človeštvu leto za letom božični prazniki!
Mir ljudem.....! zapeli so pred blizu dvetisoč leti nebeški kriiatci nad Betlebemom, kjer se je rodil Spasitelj naš. In ta mir se vrača od istega časa vsako leto med odrešeno stvarstvo. Naša srca pa čutijo sladkost tega miru in si ga želijo, da bi ostal vedno, vedno v njih ...
Vedno biPradi imeli mir božičnih praznikov. Toda, ah, niso vsi ljudje dobre volje, in zato še tudi ne bo zaželjenega trajnega miru. S strahom gledamo zopet v bodočnost. Že vidimo sovražnike, ki nam prihajajo nasproti z grdim orožjem laži, obrekovanja in hujskanja. Nič jim ni sveto, nič jim ni drago, vse hočejo podjarmiti in zasužnjiti. Toda, udali se jim ne bomo!
Mir si želimo iz vse duše, toda ne takega miru, da bi pripoznavali laž, obrekovanje in hujskanje za svoj življenski namen, za svoje vzore. Mir hočemo, a ker nam ga sovražniki nočejo dati radovoljno, hočemo si ga priboriti. In čim bolj koprne naša srca po
miru, tem odločnejše, tem hrabrejše bo naše vojevanje. Udati se nočemo, mi hočemo miru, onega miru, ki ga daje gorka ljubezen do vere, ki ga diha živo narodno prepričanje, ki ga rosi splošno blagostanje. Kmalu, kmalu že naj pride čas, ko bo vedno vladal nad nami Slovenci tak mir!
Zatirani Štajerski Slovenci.
(Govor poslanca Jos. Zičkarja v seji deželnega zbora dne 12. novembra 1903.
Visoka zbornica! Ko smo v finančnem odseku obravnavali o pokritju deželnih stroškov, sem jaz izjavil, da ne morem glasovati za predlog in sem obenem navel tudi vzroke in sicer deželne doklade kar naenkrat povišati za 5%> to je vendar veliko preveč. Kaj bodo rekli naši vclilci? Navedel sem tudi narodnostne ovire, ki nam branijo, glasovati za predlog. Ponovil sem, kar smo v deželni zbornici o velikonočnem zasedanju trdili, namreč, da nas večina deželnega zbora preveč pritiska in da nismo mogli glasovati za začasni proračun za 1.1903. Iz istih razlogov tudi sedaj ne moremo glasovati za povišanje deželnih doklad za 5°/r Radi te izjave v finančnem odseku me je gospod načelnikov namestnik finančnega odseka pozval k redu, drugače ne vem kako bi imenoval njegovo ravnanje. Zavrnil je namreč mojo trditev in rekel, da ni res, da bi nas večina pritiskala, ampak nasprotno, da večina deželne zbornice po očetovsko skrbi za Slovence. Jeli to res? Hočem biti popolnoma uepristransk.
Naj dejanja govorijo, in pokazalo se bo, če sem v finančnem odseku pravo trdil ali ne. Poprej pa mi dovolite še to-le splošno opombo. Vsak poslanec sme vendar izraziti svojo sodbo, ali večina kakega političnega zastopa z davki prav razpolaga ah ne, in če v tem našem slučaju večina v deželnem zboru z manjšino štajerskih prebivalcev, Slovenci, res tako ravna, kakor bi morala ravnati po naravnem zakonu in po državnih postavah. To pravico ima vsak volilec, v&ak davkoplačevalec, v veliko večji meri še poslanec, zastopnik ljudstva. To se godi povsod in v vsakem političnem zastopu, in še veliko hujše se kritikuje delovanje večine. Tedaj edino le poslanec v štajerskem deželnem zboru ali v njegovih odsekih naj ne bi imel te pravice! Umevno bi mi bilo, če bi bilo neresnično, kar smo vedno povdarjali, da se nam ne dajo pravice, ki so nam zajamčene po naravnem pravu in po državnem zakonu. Kako pa je v resnici? Navedem le nekatere vzglede. Prašam vas, ali dobivajo naše slovenske občine in okraji dopise, ki bi jim bili umljivi? Nikakor ne! Gospoda moja! Deželni odbor je pošiljal slovenskim občinam odloke v popolnoma nerazumljivem nemškem jeziku. Slovenske občine so poslale cdloke nazaj na deželni odbor s prošnjo, naj se jim prestavijo na slovenski. In kaj se je zgodilo? Grozilo se jim je s kaznijo. Znan mi je slučaj, ki sem ga že enkrat tukaj navel, da se je grozilo slovenski občini s kaznijo 100 gl, če ne reši nemškega dopisa deželnega odbora. Priznati moram, da ravno tako, kakor deželni odbor, ravnajo s Slovenci tudi politične ob-
Listek»
Zbirajte narodne noše!
ArU, Korošec.
Nekdaj se je sicer klicalo: Nazaj k narodni nosi! A' ta klic ni imel uspeha in je utihnil. Bolj potreben in umesten pa postaja sedaj za nas Slovence drug klic: Zbirajte narodne noše!
Našega ljudstva ne bomo ne z dobrim, ne s hudim več prisilili, da bi se vrnil k nekdanjim svojim nošam, kajti ono je v pretesni zvezi z omikanim svetom in je tudi samo stopilo med vrste omikanih slojev. Pri vsakem narodu pa gine narodna noša z napredovanjem pro8vete. To je naravno! Gospodarsko življenje postane pri prosvetljenem narodu brezobzirno tekmovanje posameznikov za obstanek, koje odvrača njih misli in skrbi na važnejše predmete nego je kroj in noša. Napredujoča prosveta pa spremeni tudi dru-labne razmere v celem narodu in oni sloji, ki so prej s spoštovanjem gledali pri omikanih stanovih njih nošo kot nekako vidno znamenje mnogo večje omike, se čutijo z omikanimi ravnopravni in zato si osvajajo tudi njih nošo. Iz estetičnih, narodnogospodarskih in zgolj narodnih razlogov pač vsakdo obža- [
luje, da so lepe narodne noše izginile med našim ljudstvom, toda da bi se vrnile, ostane v bodoče le pobožna želja narodnih sanjačev in prevelikih idealistov.
Danes je glede narodnih noš naša naloga, da jih zbiramo in hranimo! Na Spod. Štajerskem dosedaj nismo imeli ne zavoda, ne društva, kateremu bi se lahko izročevali ostanki nekdanjih noš. Kranjci s svojim muzejem pa se niso hoteli ali niso znali postaviti na vseslovensko stališče. A letos smo tudi štajerski Slovenci dobili središče in ognjišče za svoje narodopisne težnje, namreč „Zgodovinsko društvo" s sedežem v Mariboru. Vsakdo ve sedaj, kam mu je pošiljati za slovensko narodopisje važne reči.
Spodnještajerski Slovenci imamo v narodnih nošah bogato in zanimivo preteklost. In kdo bi ne videl rad samozavestnega Pohorca v suknji, ki je bila baje zelo podobna francoskemu fraku ? Ponosni Murski poljanci, Ščav-ničarji in Pesničarji bi se nam piedstavljali v kakem narodopisnem muzeju v slovitih br-gušah, kratkih robačah in srebrnogombnih telovnikih, po zimi pa v kožuhih domačega pridelka. Ptujski poljanci imajo še sedaj svoje posebnosti v obleki, posebno ženske. Savinjska narodna noša je slovela zaradi svoje lepote in dragocenosti. Posavljani so nastopali nekdaj v gladkih, svetlih sareh, v širokih, nebarvanih
platnenih hlačah in z zajčjeki na glavi. V šmarskem okraju se še vidijo ob ženitovanjib ostanki nekdanje narodne noše, ki je bila r onih krajih običajna. Le skupno smo tukaj imenovali prebivalce nekaterih okrajev, sicer pa je bilo v vsakem okraju še zopet mnogo različnosti v nošah.
Na potovanju po zahodnem Balkanu sva s prijateljem najbolj občudovala narodopisni oddelek deželnega muzeja v Sarajevu. Kakor se veseli otrok nad lilikami, enako veselje, toda razumno, obhaja omikanega človeka pri pogledu na figurine v krasnih pestrih narodnih nošah! In na narodopisni razstavi v zlati Pragi 1. 1895. smo se mlajši slovenski obiskovalci, ki še nismo prav pojmovali pomena statističnih tabel, diagramov in enakih podatkov v drugih oddelkih, pač najrajši mudili v levem oddelku narodopisne palače, kjer smo gledali tipične obraze iz različnih češkoslo-vanskih krajev ter se divili lepoti narodnih noš Hanakov, Valahov, Slovakov, Horakov in drugih prebivalcev češkega ozemlja. Sad češke narodopisne razstave je Narodopisni muzej v Pragi.
Zakaj bi se tudi mi spodnještajerski Slovenci ne osokolili in ustanovili našemu „Zgodovinskemu društvu" narodopisnega muzeja? 0 potrebi in veliki kulturni vrednosti takega muzeja ni treba izgubiti niti besede, ker smo v
lasti. Večkrat sem že prosil nj. ekscelenco g cesarskega namestnika, naj naroči političnim oblastem, da dopisujejo slovenskim občinam in okrajem slovensko, da jim bo dopis vendar razumljiv; toda vse zaman. Še le pred kratkim dobil sem zopet od neke občine nujno prošnjo, naj bi posredoval, da dobiva ista občina in obenem tudi vse druge slovenske občine dopise od političnih oblastij v slovenščini. Ista občina toži, da ji delajo nemški dopisi grozne sitnobe ker minejo včasi po cele ure, predno se dobi človek, ki županu nemški dopis raztolmači, naj si bo že prav ali napačno. Če dobijo potem politične oblasti napačne podatke, krive so si same, ker tako zahtevajo. Gospoda moja! Tako žalostne razmere vgnezdile so se v deželi pri političnih in deželnih oblastih. Če se občine potegujejo za svoje pravice ali se pritožujejo zoper kričeče krivice, tedaj grozi se jim z denarnimi kaznimi. In če slovenski poslanec te popolne ma opravičene pritožbe na pristojnem mestu prijavi, drzne se ga predsednikov namestnik fiaančnega odseka opomniti k redu in celo trditi, da ni res, da bi se Slovencem godila krivica. Še drugo proSnjo bi imel do nj. ekscelence cesarskega namestnika in mislim, da smem v tej zadevi tudi v imenu drugih gospodov govoriti. Prosim, da bi politične oblasti saj nekoliko hitreje reševale razne prizive in dopise. Dostikrat se mora čakati cele mesece, preden se akt reši.
Že pred leti opozoril sem na velike krivice, ki se godijo Slovencem na spodnjem Štajerskem na železnici. V prvi vrsti mi je omeniti deželnih železnic. Pri teh imajo postaje samo nemške, Slovencem nerazumljive napise. Ravno tako kliče sprevodnik postaje samo nemško, da Slovenci niti ne vedo, kje so. (Klic: »to je pa že preveč«) Tako kliče n. pr. na železnici Poličane—Konjice eno postajo s »Plankenstein« in drugo »Gatters-dorf«. Ta imena so Slovencem čisto neznana, znani so le kraji »Zbelovo« in »Dražinjavas«. Ta domača imena ljudje razumejo. Na progi Celje—Velenje kliče sprevodnik »Sachsecfeld, Heilenstein in Ritzdorf«. Slovensko, — in ti k^aji so popolnoma slovenski, — se zovejo »Žilec, Polzela« in »Rečica«. Mislim toraj, da to nikakor ne kaže očetovske skrbi večine deželnega zbora proti nam Slovencem, če se nam v enomer delajo teške krivice. Čudno je pa, da se na deželnih železnicah vendar nahajajo slovenski napisi, namreč: »Pozor na vlak!« Zakaj ta nedoslednost?
je bilo potrebno, ta napis »pozor na vlak!« napraviti v slovenskem jeziku, zakaj
tem vsi enakega naziranja. Najlepši začetek pa bi se storil z nabiranjem naših narodnih noš! Tako nabiranje je v gmotnem oziru najlažje in bi našlo med ljudstvom tudi največ zanimanja in sodelovanja. In tudi skrajni čas je za narodne noše, da jih zbiramo in hranimo, sicer bo prepozno! Ako bi bil ta korak storjen, vzbudilo bi se polagoma zanimanje tudi za vse druge panoge narodopisja.
„Zgodovinsko društvo" za slovenski Štajer je mlado in nima sredstev, da bi samo vzelo v roke nabiranje narodnih noš. Zato je potrebno, da vsak okraj sam začne svoje narodne noše po navodilih „Zgodov. društva" nabirati in jih da potem društvu hraniti. Za narodopisno razstavo v Pragi, ki je imela namen, ustanoviti narodopisni muzej, se je priredilo po posameznih okrajih blizo 200 razstavie in na tisoče narodopisnih shodov. Samo dijaki so priredili okoli 1400 takih shodov. Da se omogoči razstava in ustanovi muzej, za to je deloval nazadnje in se zanimal ves češki narod!
Če v počitnicah prihajajo potovalci iz drugih dežel v naša mesta Maribor, Ptuj in Celje, kaj jim naj pokažemo slovenskega? Edino lepe stavbe Narodnih domov, a v njih? Plesno dvorano, in eno, dve sobani — za pitje! Ali je to vse naše kulturno delo? če ima peščica spodnještajerskih renegatov tri še dokaj zanimive muzeje, bi pol milijona
ne bi bilo potrebno, da se napravijo v slovenskem jeziku tudi napisi na železničnih postajah ?
Kako malenkostno in silno krivično postopa deželna uprava tudi v drugih zadevah proti nam Slovencem, se vidi iz tega, da se nahajajo na deželnih napravah, katere so ustanovljene na Spodnjem Štajerskem, n. pr. na bolnišnicah, hiralnicah, deželnih trsnicah, viničarskih šolah, na deželnih boletnih uradih samo le nemški napisi, čeravno imajo vsi sloji prebivalstva pravico, v nje zahajati in bi morali tudi znati, kaj pomeni eden ali drugi napis. To je naravnost rečeno: ne-izmerna brezobzirnost nasproti slovenskemu narodu in tretjina štajerskih prebivalcev smo Slovenci!
Omeniti še moram nekaj besed o šoli, zastran katere je že včeraj govoril moj tovariš Roškar, menim namreč sadjerejsko in vinorejsko šolo v Mariboru. Izmed vseh 174 kmetijskih šol. — toliko jih je bilo koncem leta 1902 v Avstriji — so samo 3, na katerih se poučuje slovensko. Delimo te kmetijske šole v tri vrste: 1. Visoke šole, kakor imamo eno na Dunaju in eno v Kra-kavi; 2. višje ali srednje šole za razne predmete kmetijstva, vseh skupaj 20 3. Slednjič imamo še 152 nižjih kmetijskih Sol. Obiskovalo je te kmetijske zavode koncem leta 1902. 6431 učencev. Več kakor dve tretjini teh učencev (4475) bili so kmečki sinovi in sinovi gozdarjev. Od 174 avstrijskih kmetijskih šol jih je pet na Štajerskem, in sicer 1. gozdarska šola v Bruku, 2. kmetijska šola v Grottenhciu, 3. gozdarska šola v Guss-verku, 4. sadjerejska in vinorejska šola v Mariboru in 5. vrtnarska šola v Gradcu. Na vsth teh štajerskih kmetijskih zavodih je pa učni jezik nemški. S slovenskim učnim jezikom so v celi Avstriji le trije poljedelski učni zavedi, in sicer v Gorici, na Grmu, in pa gospodinjska šola v Ljubljani. Nemških takih šol je bilo leta 1900: 70, čeških: 63, poljskih: 17. itd. Kmetijska šola v Grottenhciu ima dva letnika in pripravnico, ona mariborska 3 letnike. V naznanilu poljedelskega ministerstva z leta 1900. je ta-le opomba: na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru je poduk v prvem letniku za slovenske gojence slovenski. To bi bilo veselo! Toda je pa tudi v resnici tako ? Ni mogoče; zakaj niti eden izmed učiteljev ne zna slovensko. (Klic: morda govori slovensko, a slovenščine v pismu ni zmožen.) Namen tega letnika je le, da Slovence nekoliko nemščini privadijo, da potem v drugem in tretjem letniku razumejo nemška predavanja. Na ta
spodnještajerskih Slovencev vendar lahko imeli in vzdrževali vsaj e n muzej!
Za ustanovitev spodnještajerskega slovenskega muzeja začnimo delovati z nabiranjem naših narodnih noš. Za to je treba seveda precej idealnega narodnega navdušenja in resnobnega dela. In ker se ta dva predpogoja nahajata osobito in gotovo pri našem vueučiliščnem d,'ijaštvu, bogoslovnem in posvetnem, obračamo se do njega, naj ono vzame po navodilih. ki jih bo dobilo na željo pri „Zgodovinskem društvu", z nabiranjem narodnih noš in ako se da, tudi drugih narodopisnih pred metov. Za stroške se mu ni batil Naše na rodno razumništvo je v takih rečeh radodarno z nasveti in denarjem! Naša probujena kmet-ska mladina pa mu bo najboljša in najprid-nejša pomagalka pri iskanju po stvareh na rodopisne vrednosti. Kako častno bi bilo za nas spodnještajerske Slovence, ako bi že v prihodnjih počitnicah bili povabljeni na kako okrajno, četudi še tako skromno narodopisno razstavico!
Spoznavajmo bolj svoj narod, da ga bomo bolj ljubili. Dokažimo svetu, da zares stojimo v vrstah omikanih narodov!
način pa zgubijo Slovenci popolnoma eno leto. Radi tega pritoževal se je gosp. RoSkar, pa odgovorilo se mu je: za Slovence je velika dobrota, če se naučijo nemščine.
(Konec pride.)
Dopisi.
Iz Oplotnice. (Še enkrat občinske volitve.) Naša slovenska zmaga pri občinski volitvi dne 9. novembra t. 1. ne da miru voditeljem naših posilinemcev kakor so: Franc Jonke, Anton Kriecbbsum, posilinemec Fr. Stermschek, krojač iz Žič, I. Kos st. in ml., A. Obrul, A. Walland, oba Hafenrichterja in dr., koji vsi od slovenskih groiev živijo in so skoro vsi razun zadnjih dveh na Slovenskem rojeni ter nekateri kot n. pr. Obrul le za silo nemški lomijo. Ti so v 25. številki »Štajerca« svojo jezo izlili čez tiste, ki so jim bili krivi, da so propadli pri volitvi. Nemški oplotniški zmaj je bil navajen skozi vsa leta nas Slovence zatirati in ker se je posrečilo, ga smrtno raniti, se je silno razburil že pred volitvijo, tako da je kratko pred začetkom volitve g. komisar dr. pl. Weiss k domačemu župniku stopil in je rekel: »Gospod, duhovi so silno razburjeni in se je bati, da se kaj zgodi. Vi imate veliko upliva, posredujte sedaj, da se duhovi pomirijo.« In ko se je gospodu zagotovilo, da bodo Slovenci mirno za pravično reč glasovali, se je tudi gospod komisar potolažil. In zdaj pravijo ti gg. veliki Nemci v svojem »Štajercu«, da se je zlorabila vera, da ako se nam ne da pooblastilo, da se Bogu zamerijo in da ni čuda, ako vera peša. Dopisun »Štajerca« pač ne ve ali noče vedeti, kaj se pravi vero zlorabiti. Naši slovenski volilci vedo, kakor se jim je pri vsaki priložnosti razlagalo, da je za nje sramotno, ako pustijo, da naši verski in narodni nasprotniki nad nami gospodujejo in vsepovsod pravične tirjatve odbijujejo, kakor se je zgodilo 1. 1882, ko ni hotela občina vkljub ukazu c. kr. okr. glavarstva in knezo-škofijstva kaplanije popraviti, tako da smo bili dalje časa potem brez gospoda kapelana. Ali ko se je jim 1. 1884 postavno za naše pokopališče lasten grobokop nastavil, so občinski predstojniki, od katerih še sedaj dva živita, od gospoda župnika tirjali, da naj to naredbo očitno kot zmoto prekliče. Ker on tega ni storil, so oni 13 jan. 1884 po občinskem slugi očitno po božji službi na cesti preklicali, da gospod župnik nima te pravica in da mora to ostati po starem. Vsled pritožbe gospoda župnika proti takemu čudnemu postopanju, je c. kr. namestništvo v Gradcu dne 17. dec. 1885 spoznalo, da je oplotniška občina krivo ravnala. In ko se je po dolgoletnem trudu začela stavba nem prepotrebne nove cerkve 1. 1895., bila je zopet oplotniška občina s svojim zastepom, ki je temu pre-težavnemu delu z vso močjo — a hvala Bogu zastonj — nasprotovala, ker postavila se je cerkev in sicer tako lepa, da je bila od ces. kr. nadinženirja imenovana v pismeni oceni: »Znamenita umetnost«. Tudi so v našem občinskem zastopu nekateri gospodje, koji niti na Božič ali Velikonoč ne grejo v cerkev.
Zato se je volilcem lebko dokazalo, da oni naših verskih potreb nikjer ne podpirajo, kakor so tudi ietos zatadi krivo toimačemh besed g. župnika storili po tožbi zavoljo ža-Ijenja časti. In ti naši nemški poštenoviči, ki so hoteli 9. nov. pri obč. volitvi s tem prodreti do zmage, da je krojač Stermschek predlagal naj se pooblastilo volilke Marije Klančnik kot pravo potrdi, čeravno je bila podpisana Katarina K. ali pooblastilo Wal-burge Wuser, katere mož še živi in Marije Koprivnik, katera je dala naši slov. stranki pooblastilo ne pa nasprotni, itd In zdaj še pravijo, da gre za naš lakomni, nikdar polni žep in za naše ničvredne namene. »0 vi radodarne velikonemške duše, pcghjte si enkrat našo podružnico sv. Barbare, za katere popravilo je g. župnik iz svojega nikdar polnega žepa plačal 2500 gld ali našo novo
cerkev in novo župniSče, ki bo skupno stalo nad 130000 gld. Kje so pa dela vaše rado-darnosti? Ovadbe in nevoSčljivost zavoljo vsakega vinarja, katerega si Slovenci pridobimo in pa 130% občinskih doklad.
Lepa vam hvala za vašo radodarnost. Ž njo niste za občinske reveže ne za druge potrebe kaj zdatnega storili, in nestorjena dela vas tudi <>bsojujejo.
Od Sv. Ilj® v Slov. goricah. (Nova pri kuha.) Zelje, solato, krompir in kaj ena-cega pozna in ima za prikuho vsak zemljan. A mi Šentiljčani smo naprednjaki tudi v iznajdbi jedil Nas goltanec je sladkosneden, bolj ko ga ščegeče, bolj mu diši. S to le lastnostjo naših goltancev smo prišli nehote na iznajdbo nove prikuhe. Mi smo dali tej novi prikuhi ime: dolgi nosi! Žalibog moramo jo mi Stiljski Slovenci sami kupovati, če se te jedi kateremu »zluSta«, pri naših Nemcih in posilinemcih. Ni vsaka zemlja za gobe, pa tudi dolgi nosovi ne rastejo kjer si bodi. Tudi mesec upliva na to rastlino. Tako smo n. pr. opazovali, ko je naše nemčurčke trkala polna luna, takrat jim je pognala ta zelenjad peden na dolgo iz obrazov. Čudno je tudi to, da bolj ko kateremu izpadajo ias;6, tem bolj pridobiva dolgi nos. Kar se tiče časa, so dolgi nosovi posebno storili takrat, ko so v Št. Iljskem potoku pocrkale ribe. Dneva in ure več ne vem, pa pri g. Johanu Repnigg lahko zveste, kdaj je to bilo. Tudi tisto leto, ko je prosil g. Bračko za gostilno, nismo trpeli pomanjkanja na dolgih nosovih. Iz novejše dobe pa so v zgodovini dolgih nosov posebno znameniti dnevi: 27. avgust (dan volitve obč. odb.), 27. oktober (tožba proti g Roškarju) in 16 december (prizivna obravn. proti g. R_)- Pa da povem na kratko, zdaj imamo v Št. Ilju te novodobne prikuhe že toliko, da nameravamo nemški hotei opustiti in napraviti istotam zalogo ali kakor se pravi pa nemški: maga-cin za dolge nosove. Tudi novo društvo snujemo pri nas. Imenovalo se bo: nosorog.
Šioda le, da nas Slovencev ne pustijo zraven. Komur se te izvrstne prikuhe »zlu-šta«, naj le seže po nji — zlasti za praznike. Dobiva se na drobno, še raji pa jo prodajajo na debelo, ker je imajo v zalogi ogromno. Jaz sam še je nisem poskusil, pa je tudi ne maram, ker sem in ostanem prijatelj zelja. A ono pesem: »Kaj si kos, če ti raste dolgi nos« pa itak rad prepevam.
Sv. Barbara v Halozah. (Podporno društvo za šolsko mladino.) V slogi je moč. Morda se dandanes noben rek bolj ne upošteva kakor navedeni. Vsi stanovi se več ali manj združujejo, da bi posamezniki na eni strani drug drugemu pomagali ter ložje obstali v boju za obstanek, na drugi pa se zopet v družbi razvedrili po napornem delu. Nastalo je vsled tega mnogo najrazličnejših društev, izmed katerih je vsako več ali manj potrebno. Med najpotrebnejša društva pa prištevamo ona, ki se bavijo s podporo ubogih. To blago delo bode prevzelo tudi »Podporno društvo ljudske šole pri Sv. Barbari v Halozah«, ki se ravno snuje in kojega namen je: oskrbovati uboge učence z obleko in učili, je kako drugače podpirati, v zimskem času dajati učencem toplo kosilo, kmetijski nadaljev aini tečaj na tamošnji šoli pospeševati ter prip omagati ubogim, pa nadarjenim učencem k vstopu v kako srednjo ali strokovno šolo.
Kdor razmere v Halozah le količkaj pozna, bo mi moral pritrditi, da je bilo tako društvo že davno prepotrebno. A vendar ga ni kazalo do sedaj ustanavljati, ker ni bilo upati, da se nabere dovolj udov. Danes stoji stvar drugače. Dobrodelnemu podjetju je na čelu cbitelj barona Kiibeck, koja je pristopila z lepo svoto kot ustanovnik ter ob jednem obljubila, da nabere udov med svojimi sorodniki in znanci.
Društvu je vsled tega obstanek zagotovljen ; a k uspešnemu delovanju njegovemu pri temu številu otrok — tukajšnjo šolo jih obiskuje črez 500, od katerih moremo naj-
manj 400 uboge imenovati — smo primorani, prositi vse prijatelje šole, koji se le količkaj zanimajo za tukajšnjo mladino, da pripomorejo po svoji moči. Vsak najmanjši prispevek se hvaležno sprejme. Udnina, ki je za redne ude najmanj 2 K na leto, za ustanovnike pa najmanj 20 K enkrat za vselej, se naj blagovoli poslati blagajničarki osnovalnega odbora gospej baronici Adalberti Kiibeck na Borlnu.
Društvo namerava najprej razdeliti platno, volno in drugo potrebno tvarino med učenke, da bodo izdelovale pod vodstvom učiteljice ženskih ročnih del perilo in drugo obleko, katera se bode nato prihodnjo jesen razdelila med uboge. Velecenjenim gospodom trgovcem bodemo vsled tega še posebno hvaležni, ako vpošljejo prej navedene tvarine. — Podpirajte nas, uboge Haložane, za kar vam bomo vedno hvaležni.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Občni zbor katol. slov. političnega društva »Sloga« v Ormoža se vrši dne 29. decembra 1903 ob 2. uri popoldan v prostorih okrajnega zastopa. Dnevni red: 1. Poročilo vodstva o delovanju in stanju društva. 2. Volitev novega vodstva. 3. Slučajnosti.
Slov. katol. politično drnštvo na Rečici v Sav. dolini bo imelo svoj občni zbor dne 27. decembra t. 1. popoldan na Rečici. Kmetje, udeležite se shoda, da poka-žete, kako se zavedate svoje narodnosti.
V Zrečah bo tamošnje politično gospodarsko bralno društvo »Straža« imelo občni zbor v nedeljo, dne 27. decem. po večerni-cah v prostorih g. Vidmajarja. Med ostalim bede g. potovalni učitelj Goričan poučeval o gospodarstvu.
Spremembe v politični slnžbi. Okraj, komisarjem sta imenovana začasna okrajna komisarja gg.: Oskar baron Warsberg in dr. J. vitez Koch-Thanheimb; začasnim okraj, komisarjem sta imenovana na-mestniška konceptna praktikanta gg.: Štefan baron Neugebauerindr. R. Brešar.
Iz pošte. Poštnim nadcficialom je imenovan v Gradcu g. Fran Lah, eficialom v Celju g Jos. K o s i v Qeliu. — Prestavljena je poštna upraviteljica g. Matilda Albreht iz Konjic v Brežice in poštna upraviteljica g Marija Zupan iz Brežic v Konjice.
Spremembe v finančni slnžbi. Prestavljena sta finančna nadpaznika gg. Franc B o s i n a od oddelka Maribor I k oddelku II in Martin E r m e n c iz Laškega v Žalec.
Častnim občanom so tudi imenovale občine Biš in Trnovška vas svojega rojaka, blg g. dr. Josipa Kronvogelaa, c. kr. dež. sod. svetnika pri Sv. Lenartu v Sloven. gor. čestitamo 1
Občina Orehova-Hotinja vas je imenovala v občinski seji dne 17. t. m. č. g. župnika Franca Hirti in vrlega župana g. Franca Pišek svojim častnim občanom. Iskreno čestitamo!
Mariborske novice. Minoli petek je bil obsojen 17ietni mesarski učenec Valentin Majcen iz Varsždina na štiri dni ostrega zapora, ker je ukradel Francu Zagošek iz Ptuja zimsko sukno. — V nedeljo dne 3. januarja 1904. uprizori tukajšno bralno in pevsko društvo »Maribor« ljudsko igro: »Na Osojah « — Škrlatica se vedno bolj Siri. Od 3. do 17 decembra je umrlo na tej bolezni 15 otrok. — Pri tukajšnjem trgovcu L. Blau je kradel dalje časa njegov hlapec različno blago. Slednjič so ga pa zasačili ter je moral v luknjo. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dovolilo namnstniStvo čevljarskemu pomočniku Francu Žalkovič, ki je reSil dne 12. avg. t. 1. Janeza Zacha j
iz Drave. — V nedeljo dne 27. t. m. vpri-zori društvo kat, rokodelcev v svojih društvenih prostorih igro: »Ave Marija.« —Na tukajšnjem trgu se prodaja perutnina, ki je okužena. Pripetilo se je že gospodinjam, ki so kupile perutnino za praznike, da so jim živali pocrkale. — 11 letni Jožef Wacke, sin nekega krojaškega pomočnika, je ukradel dne 17. t. m. iz nekega stanovanja na stolnem trgu zlato ženske uro. Mladega tatu so Se isto popoldne prijeli. — Zadnjo nedeljo je imelo katol. del. društvo svojo božičnico, pri kateri so se obdarovali otroci ubožmh udov s koristnimi darili. Podarilo se je 148 otrokom. Predsednik društva, vlč. gosp. kanonik M. Matek so imeli lep nagovor. Izročili so tudi pozdrave od milost, knezoškofa, ki so bili zadržani. — Ž vinski gonjač Ant Napast iz Slov. Bistrice je gnal minolo soboto dve kravi v Maribor. Z vali ste imeli popolnoma krvave noge ter sta se komaj premikali naprej. Kljub temu "ju je Napast neusmiljeno pretepal in preganjal, dokler ga ni policaj prijel ter ustavil trpinčenje živine. — Kakor znano, je kupil trgovec Worsche od trgovca Grubitscba trgovino v gosposki ulici. Pozneje je zatrjeval Grubitsch, da pri popisovanju blaga za odkup ni vzel v zapisnik zaboj sukna. Zaradi tega je tožil Worsche Gru-biticha, ki je bil obsojen na 100 kron, ali pa deset dni zapora. Grubitsch je obogatel s slovenskim denarjem. — V nedeljo, dne 20. dec. je tukaj umrl Gabrijel pl. M a r e n i č , c. in kr. polkovnik v pokoju. Bil je zelo priljubljen v narodnih krogih. Rojen je bil na granici na HrvaŠkem in bil vedno zvest sin svojega naroda N. v m. p.!
Slovenska božičnica v Maribora. Včeraj, dne 23 t. m. se je obhajala v zavodu čč. šolskih sester božičnica slovenskega otroškega vrtca. K božičnici je prišlo mnogo mariborskih Slovenk in Slovencev, ki so z zanimanjem gledali veselo igranje in srčno predavanje ljubkih otročičev.
Kronike f gosp. Slekovca. Od več strani se je izrazila želja, naj bi se kratko popisalo življenje in slovstveno delovanje prezgodaj umrlega g. Slekovca. Ogromno njegovega dela pa tiči v kronikah raznih župnij, zatorej se podpisani obrača z uljudno prošnjo na vse one veleč, župnijske urade, ki imajo kronike od g. Slekovca čeloma ali vsaj deloma, da mu v kratkem to blagovolijo naznaniti, kakor tudi, kedaj je dotično kroniko spisal, koliko obsega, ali jo je sam prepisal ali pa le pomagal z gradivom Ako ima kdo zgodovinsko in slovstveno zanimiva pisma od njega, naj jih blagovoli poslati podpisanemu. Ko se porabijo, se mu po želji vrnejo. — Fr. Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru.
Vplačevanje davkov v I. četrtletja 1904. V I. četrtletju 1904. se morajo vplačati naslednji davki do sledečih obrokov: 1. Zemljiščni, hiSno-razredni in hišno-najem-ninski davek, potem 5% davek popolnoma ali deloma davka prostih poslopij itd. prvi mesečni obrok do 31. januarja, drugi do 29. februarja, tretji do 31. marca. 2. Splofini dohodninski davek in davek podjetij, ki so obvezna dati račun do 1. januarja.
Bik, na sprehoda v mariborskih alicah. Minolo nedeljo popoldan je bila v Mariboru velika gonja. Dvema mesarskima pomočnikoma mesarja Tscherne je uSel bik, ko sta ga gnala skozi tržaško cesto. Bežal je po mariborskih ulicah na sprehod, da so ljudje bežali prestrašeni na vse strani. V Jo-žefovi ulici bi se bilo skoraj posrečilo ga ujeti. Preganjalci so metali za njim zanjke. V jedno se je bik zapletel in hoteli so ga privezati k leseni ograji ob cesti. Toda: ne boš ga, si je mislil bik, skočil kvišku in ograja je ležala na tleh. In dalje je dirjal vesel zlate svobode. Prišel je pri svojem sprehodu tudi na dravski most, čez katerega so takoj zaprli promet, ker so se bali, da bi katerega poslal v Dravo vode pit. Na mostu pa je bržkone bik zaslutil, da ne uide svoji osodi, kajti hotel je storiti samomor ter skočiti z mosta v Dravo. Mislil si je, bolje če se
sam usmrtim, kakor če me ti brezsrčni ljudje ubijejo in pojedo. Toda prišlo mu je na misel, kako drago bedo morali njegovi preganjalci plačevati pri mesarju njegovo žilavo meso in iz nagajivosti nalašč ni hotel skočiti v vodo. Le naj se ljudje hudujejo, ko bodo grizli trdo meso, katerega so drago kupili! Na ta način se je hotel maščevati! Predno pa pride ljudem med zobe, hotel jih je malo postrasiti, zato je dirjal na glavni trg, kjer je prepodil vse branjevke, ki so prestrašene bežale kakor kokoSi pred jastrebom. Ker pa je vedel, da so reve, ni jim preobrnil njihovih Šotorov. Neki prodajalec božičnih drevesc ga je hotel napoditi s smreko, a bik se mu je poklonil ter mu pokazal dva lepo zavihana rogova in mož je izgubil ko-rajžo, da bi se Sel z bike m bost. Nadaljeval je potem svoj sprehod po koroški ulici, kjer so mu bili njegovi preganjalci vedno za petami ter metali za njim zanjke, da bi ga vlovili. Toda Se osel gre samo jedenkrat na led, kamo li bi Sel bik drugokrat v zanjko. Bik ni bil tako zabit, da bi Se v nje zapletel, ampak z milovidnimi skoki se je ognil njegovi prostosti nevarnim vrvem. Njegovi zasledovalci so sprevideli, da ga ne morejo ujeti. Zato so prosili nekega narednika 47 polka, naj vzame puSko in naj naredi konec nevarnemu sprehodu ubegle živali. Pri drugem strelu se je Se-le zgrudil bik mrtev na tla in v Mariboru je zopet — eden bik manj.
„Beračeve skrivnosti" — „Grofica beračica" — „Ciganska sirota" in druge prismodarije s slikami prodajajo zadnji čas židovski agenti našim ljudem za drag denar, ki jih stalno prebirajo. Zvezki s 24 stranmi stanejo po 20 do 30 v, in teh zvezkov ni ne konca ne kraja. Tako pride taka knjiga strašno draga, dasi ni vredna niti pol krajcarja. S skrajno drznostjo izmišljeni dogodki, neverjetni dogodljaji, in vse to tako drago. Take »knjige« niso podučne ter ne dajejo čitatelju nikakega razvedrila in zabave, zato stran ž njimi! Pokažite dotičnikom vrata! Kupujte druge knjige, ki imajo res kaj dobrega v sebi, ne pa take iz nemščine slabo prevedene prismedarije s strašanskimi dogodki! Škoda za vsak vinar, ki se ga vrže na take smeti! To je duSevni strup!
V Kamci pri Mariboru je umrl v začetku tega meseca najstarejši posestnik g. Ivan Pirker v 74. letu. Umrl je na za-strupljenju krvi.
Sv. Peter pri Mariboru. Dne 19. t. m. je umrla tukaj vrla krščanska in narodna gospodinja Marija Protner iz Dragučove. Ve-liko spremstvo, ki so ji ga dali pri pogrebu farani že od doma, je dokaz visokega spoštovanja, katero je uživala ranjka vsepovsodi. Vrli narodni rodbini naSe sožalje, ranjki pa svetila večna luč!
Slivnica pri Mariboru. Piše se nam: Ptujski »Štajerc« je vzel v svoji zadnji Številki Jerneja Fureka v svoje varno zavetje, iz katerega napada nas katoliško in slovensko misleče Slivničane ter nas imenuje klerikalno druhal. Da je Furek med Štajerčevimi pristaši, se ne čudimo in ne žalujemo za njim. NaSel je pravo druščino! A na nekatere napade hočemo le kratko odgovoriti: Č. g. J. Košar so bili v naSi župniji po svojem neumornem vzglednem delovanju v cerkvi, Soli, v podučevanju petja itd. zelo čislani in priljubljeni in le častitamo vrlim Žičanom, da so dobili omenjenega gospoda za župnika. Dopisnik je seveda v svoji vsevednosti nastavil g. Kosarja kot župnika pri Sv. Duhu v Ločah! Pametno kakor vedno! Da si je Furek upal tudi naSega č. g. župnika z neresničnimi trditvami napasti, je zbudilo v celi fari opravičeno ogorčenost. Ta človek trdi, da se pri nas mrličem ne zvoni več, temuč trjanči. To je menda on sam slišal, _kar je lahko mogoče, saj imajo baje posili-nemci drugače uSesa zvrtana kot mi. Vsem naročnikom vesele božične praznike in veselo novo leto!
Ptujsko glavarstvo daje svoj uradni list tiskati v isti tiskarni kakor se tiska
»Štajerc«. Glasilo ptujskih kramarjev in gostilničarjev blati neutrudno vse zavedne slovenske stanove, seje po slovenskem Štajerskem prepir in sovraštvo, blati vse, kar je Slovencem svetega, in v družbi tega glasila izhaja ptujski uradni list. Uradi ptujskega glavarstva, zahtevajte, da se to predrugači!
V Slovenji vasi pri Ptuju se je dne 13 dec. steplo več fantov. Pri tem je dobil Alojzij Mahorič, posestniški sin iz Zatolič, smrtnonevarne rane.
Ptujske novice. Hči Martina Rečnik je umrla dne 3. dec. vsled ran, katere ji je oče zadal z revolverjem.
Breg pri Ptnju. V nasi občini je dne 17. t. m. okoli 9 ure zvečer zgorela hiSa in gospodarsko poslopje posestnika Antona Vigec. Zgorel je tudi ves živež in pohištvo ter vse poljsko orodje. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Posestnik je bil za majhno svoto zavarovan.
Iz Radgone. Dne 14 t. m. imeli so Radgončani obč. volitev za III. razred. Na ogleh po mestu bili so prilepljeni lepaki, kjer je bilo či'.ati: VclJci III. razreda volite za nemško reč zelo zaslužnega g. Franca Win-klerja. No g. Winkler, če imate vi za nemško stvar tako velike zasluge, tedaj se v razmere v gornjeradgonskem okraju ne mešajte, ker dobro veste, da se dvema gospodoma ne more dobro služiti.
Iz Ločiča pri Rogački Slatini se nam piSe: V nedeljo dne 20. t. m. ob 6 uri zjutraj nas je prestrašil klic: ogenj. Gorela je kolarnica posestnice Marije Kurej. Ogenj se je hitro razširil tudi na blizu stoječi živinski in svinjski hlev, ki so popolnoma pogoreli. Čeravno je bilo posestvo zavarovano, vendar trpi posestnica škodo, ker je zgorelo tudi kmetijsko orodje in vozovi, ki niso bili zavarovani.
Celjske novice. Občni zbor »celjskega pevskega druStva« se je vrSil minoli teden v sredo. Društvo je imelo minolo leto 2859 29 K dohodkov in 253519 K izdatkov. Odbor se je izvolil sledeči: predsednik gosp. Rafko Salmič, podpredsednik g. dr. Schwab, tajnik g. Gkar, blagajnik g. LeskovSek, arhivar g. Dobršek, odbornik g. prof Jost, namestnika gg. Kersnik in Dečman, računska pregledo-valci gg. prof. Suhač, Potočnik in Smertnik.
—	V Mengešu na Kranjskem je umrla dne 16 t. m. Marija Majdič, mati veletržca gosp. Petra Magdič v Celju. Maja meseca let. leta je praznovala s svojim soprogom Petrom zlato poroko. — Tatinsko družbo dečkov so prijeli v Celju. Načelnik tatinske družbe, ki je kradla po Celju, je bil 11 letni Karol Dra-ger. Posebno spretno so mu pomagali deček Cokan, Kokol in Voh. Udrli so tudi v stanovanje vinotržčeve žene gospe Grecco, kjer so odprli blagajnico »Werthheimerico« ter odnesli 26 K. Svoja orodja so tatovi imeli spravljena pod kapucinskim mostom. — Obrtniški shod se skliče v Celje na dan 2. svečana 1904. Celjsko pevsko društvo priredi ta dan na čast obrtnikom gledal, predstavo.
—	Volitev v cerkveni konkurenčni odbor äe je vršila dne 17. t. mes. Pravico voliti imajo v ta odbor občine: Celje, okolica celjska in Velika Pirešica. Izvoljeni so bili enoglasno : Matevž GlinSek, župan celjske okolice, Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju, Franc Samec, posestnik na Ložnici, Martin Ropaš, posest, v Medlogu in Alojzij Krajnc, posest, na Lopati.
Iz Podsrede. Nedavno je bilo čitati v »Slov. Gospodarju«, da je Podsreda prijazen naroden trg, kakoršnih je malo, in da bi bilo želeti, naj bi bili vsi trgi in mesta na Slovenskem taki. To je popolna resnica, to pohvalo gotovo zasluži Podsreda. Pa kakor se povsod najdejo poleg solnčnih strani tudi senčne, tako i tukaj ni vse, kakor bi bilo želeti. Tržani ne skrbe namreč dovolj za olepšavo trga. O vsem drugem hočem molčati, povedati mi je samo o nečem, kar se nikomur ne dopada, ki ima količkaj čuta za lepoto in olepšavo. — Tik lepe cerkve stoji ozir. razpada koča, katero je že neusmiljeni 1
čas tako preobrazil, tako razrušil, da je strašilo vsemu trgu. Liki razpadla tovarna se njen visok dimnik žalostno steguje proti milemu nebu, da se mora nehote obrniti tujčevo oko proti tej grdi razvalini. Mislim, da bi občinski odbor ne storil čez svojo dolžnost in pravico, ako bi velel lastniku te koče — če ga Se ima — naj bi jo porušil. — Drugi popotnik.
V celjskem okrajnem zastopu je g. dr. Filipič razvil, da je samo vsled malomarnosti načelnika gosp. dr. Serneca bilo mogoče nezvestemu uradniku Kosmu, da je odnesel čez 25000 K okrajnih doklad in da mora dr. Sernec ta znesek poplačati. Na predlog gg kanonika dr. Gregoreca in Fridrika je bil storjen sklep, da se mora celi ukradeni denar povrniti v okrajno blagajno, tako da davkoplačevalci ne bodo ne vinarja imeli škode. Nato je dr. Sernec drugi dan odstopil od načelnistva, plačal pa škode, storjene od Kosma, še ni!
Selo pri Vranskem. Vsled neprevidnega ravnanja z ognjem je zgorela dne 17. t m. sušdnica za sadje, last posestnika Filipa Goričan. Posestnik ima precejšno škodo, ker mu je zgorela vsa uprava sušilnice, kini bila zavarovana.
Iz Kozjega se nam poroča: Dne 24. grudna popoldne ob 1. uri se je vršila pri nas v ljudski šoli vesela božičnica, pri kateri so bili otroci obdarovani Iskrena hvala trž-kim darovalcem, ki so pripomogli k tako lepi otroški slovesnosti.
„Kmetovalec" ilustrovan gospodarski list. Današnji izdaji lista je pridjan en iztis »Kmetovalca«. List izhaja vsak mesec dvakrat ter stane na leto 4 K. »Kmetovalec« je strogo gospodarski list, čegar prvi in edini ni.men je, spodbujati slovenske kmetovalce k potrebnemu napredku v kmetijstvu. List toplo priporočamo.
Vesele božične praznike želimo vsem našim dopisovalcem, čitateljem, naročnikom in somišljenikom. Ker je tudi že novo leto pred durmi, naj prijatelji ne pozabijo močno agitirati za naročbo našega kmetskemu ljudstvu na Slov. Štajerju namenjenega lista!
Cerkvene str ari.
Pogreb g. Slekovca. Vkljub jako neugodnemu vremenu se je zbralo precejšnje število častilcev, da izkažejo zadnjo čast odličnemu duhovniku in pisatelju slovenskemu. Truplo je blagoslovil in sprevod vodil iz »Leonišča« preč. g. stolni prošt L. Herg ob asistenci čč. šempeterske duhovščine, v katero župnijo spada »Leonišče«. Poleg gosp. prosta so priSli k pogrebu Se naslednji gg.: kanonik HajSek, poslanec Žičkar, dr. Kovačič (kot zastopnik »Zgodovinskega društva«), nad-župnik Korošec, gvardijan Alf. Svet, župnika Ozmec in g. Skuherski, ki je naslednik g. Slekovca pri Sv. Marku. Izmed Ljubljančanov smo opazili g. kanonika Kalana, vodja »Ma-rijaniSča«, predsednistvo »Leonove družbe«, odbornika »Matice Slovenske« dr. Ilesiča, sedn. dež. svetnika dr. Vedrnjaka i. dr. Številno je bil zastopan frančiškanski samostan, vdeležili so se pogreba tudi gojenci in gojenke MarijaniSča in Liechtensteinskega zavoda. Gg. ljubljanski bogoslovci so zapeli žalostinko na domu in ob grobu za slovo »Nad zvezdami«. Tudi nekaj župljanov od Sv. Marka se ni zbalo dolge poti v Ljubljano, da izkažejo zadnjo čast svojemu dolgoletnemu skrbnemu župniku. Lep venec je položilo na krsto »Zgodovinsko društvo za Slov. Štajer.« z napisom: »Zgodovinsko druStvo za Slov. Štajer svojemu predsedniku«. Drug venec je pa imel na modrih trakovih prisrčen napis: »Od Sv. Marka zadnji pozdrav.« Re9, vsi smo mu z ranjenim srcem poslali v odprto jamo zadnji pozdrav: Sladko počivaj v naročju Gospodovem, pokopan v središču Slovenije med mnogimi odličnjaki slovenske matere!
Mili darovi za družbo vednega češčenja: Vransko 23 K, sv. Magdalena v Mariboru 38 K 44 v, Leskovec 20 K, Polzela 3 60 K, Sv. Miklavž pri SI. Gradcu 4 60 K, Videm 26 K, Artiče 23 K, Črešnjice 9 40 K, Ptuj 23 88 K, Polenšak 18 26 K, Rogatec 10 36 K Sv. Ilj pri Gradiču 4437 K, Sv. Štel. priZusmu 19 K.
Duhovniške vesti. Kot gvardijan in 2upni upravitelj na minoritski Jari v Ptuju je imenovan 6. g. o. Alfons Svet, kot župni upravitelj pri Sv. Trojici v Halozah čast. g. Norbert Povoden, kot provizor v Sielah fi. g. Jernej Pernat, doslej kaplan v Že-talah, kot provizor v Št. Mihaelu nad Mozirjem čast. g. Anton Fischer, župnik v Mozirju. Nastavljen je kot kapelan v Zetalah č. g. Lovro Šlamberger. — V pokoj je stopil č. g. Ivan R a m o r, župnik v Št. Mihaelu nad Mozirjem.
Razpisano je mesto koralista pri stolnici v Mariboru z letno plačo 525 K. Prošnje je vložiti do 31. januarja.
Ljutomer. S prihoJora novega dekana, mnogočastitega gospoda M. Jurkoviča, se je pri nas marsikaj spremenilo in obrnilo na bolje. Taliti se je začel že tu in tam močni led. Kajti prisijali so žarki novega solnca, ki ogrevajo krščansko življenje v slavni ljutomerski župniji. Praznik brezmadežnega Spočetja, sam na sebi že itak slovesen dan, je bil za ljutomersko župnijo »dan, ki ga je napravil Gospod.« Že na predvečer je slovesno pritrkavanje lepo ubranih zvonov naznanjalo, da se v Ljutomtru vrši nekaj nenavadnega. Res, imenovani praznik je pristopilo okoli 500 mladenk k skupnemu sv. obhajilu, popoldne pa se je ustanovila Marijina družba za dekleta, ki je gotovo eno najlepših drevesc na vrtu pobožnega življenja v Ljutomeru. S svojimi giuljivimi besedami so vedeli g. dekan pridobiti srca vseh dobrih deklet. Kar trla so se, da bi dosegla Se isti dan veliko srečo, postati Marijine hčerke. Vsled pomanjkanja časa so morale mnoge prej odriniti in čakajo bližnje priložnosti. Kakor hitro bo dekliška Marijina družba na dobrih nogah, pridejo mladeniči na vrsto. Tako bo dobra ljutomerska mladina pod varnim plaščem Marijinim in trdno upamo, da bo mladi rod obranil vero očetov in bo živel vzgledno krščansko. Saj so ravno Marijine družbe trdnjave žive vere, v katere se zastonj zaletava sovražnik s svojim strupenim orožjem, saj so ravno Marijine družbe cvetoče rože, ki kažejo vso lepoto krščanskega življenja in dihajo vonj Marijinih čednosti. Po Mariji k Jezusu!
Društvena poročila.
»Športno društvo Maribor« ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 30 t. m. ob 8. uri zvečer v I sobi gostilne »Nar. doma« po navadnem dnevnem redu
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali kmetje iz Hotinje in Orehove vasi dva voza krompirja; Čep, kmet pri Sv. Marjeti ob Pesnici pa eno vrečo krompirja in eno vrečo zelja. Srčna zabvala blagim prijateljem slovenskih dijakov! Ta vzgled obudi pri milosrčnih slovenskih kmetih mnogo posnemovalcev ! Vsem dobrotnikom dijaške kuhinje vesele praznike!
„Katol. podporno društvo v Celju" bo imelo 26. t. m. t. j. na Štefanovo ob 3. uri popoldne v opatiji svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo starega in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ormož. Dne 13. decembra se je vršil v Ormožu prvi občni zbor kmetijskega društva za ormoški okraj pri prav obilni udeležbi premožnejših kmetov celega ormoškega okraja. Ta obilna udeležba znači, da se je že tudi naSe ljudstvo probudilo iz stoletne zaspanosti. Na dnevnem redu so bile sledeče zanimive točke: 1. Dr. GerSak razlaga pravila in povdarja velevažnost tega mladega društva. In res, to društvo je prav gotovo eno izmed najvažnejših za ormoški okraj, kajti njegov
namen je vsestranski; oblega pospeševanje gospodarstva v vseh strokah, posebno pa vinarstvo in sadjarstvo, govedo-, konje- in svinje-rejo, perutninstvo, čebelarstvo, razumno gnojenje in pridelovanje klaje; olajševati prodajo in nakup poljskih in drugih pridelkov ter sploh izobraževati svoje člane. V to svrho se bodo vršila redna zborovanja članov, pri-občevanje lastnih izkušenj v časopisih, poučna predavanja, čitanje in izposojevanje gospodarskih in leposlovnih knjig in časopisov, nadalje bo posredovalo pri naročilih in nakupu raznih semen, orodja, klaje, gnojil, strojev in sploh vseh družinskih in gospodarskih potrebščin, skupno zboljšanje travnikov, nakup živine za rejo, posredovanje skupne prodaje poljedelskih pridelkov itd, sploh vse kar bi zamoglo povzdigniti gmotno stanje in duševno izobraženje društvenikov. 2. Strokovno predavanje inženirja gosp. LupSa o »Umnem ravnanju s travniki« z zanimivimi točkami kakor o spremembi suhih travnikov v dobre, potom primernega dovajanja vode ali gnojnice ter močvirnih ali kislih v sladke, s pomočjo drajnaže ali bolje m primernim podkopavanjem šibja, kamenja itd., kjer se voda prav lahko odceja, zametuje pa kopanje jarkov, bodi si odprtih ali pokritih, ki bi imeli služiti v odvod preobilne moče. 3 Dr. Geršak govori o potrebi razvrstitve grozdja in da je za nas pred vsem velevažno vprašanje to: kake vrste trsja da sadimo? Sedaj so se slišala različna mnenja, govorili so gospodje: posojilnični načelnik in župan Masten, Dogša, nadučitelj Porekar, Vraz, Miki i. dr. ter so se sprejeli marsikateri predlogi v zboljšanje naše vincreje — Potem poroča govornik o odlikovanju Tomaža Korpar kot vzornega kovača za podkovanje konjev z nagrado 20 kron ter prečita došlo časti tko iz Mute od g. Mateja Keček. Nadalje cmenja govornik, da je sklenila ormoška posojilnica v soomin 25 letnice podeliti 12 000 kron kot podporo v gospodarske namene in je prepričan, da t.e bo kmetijsko društvo prav gotovo kazalo vredno take podpore. Tem zanimivim razpravam je sledila volitev odbora. Ker pa je dr. Geršak prostovoljno odklonil vsako izvolitev, zato se mu je nadučitelj Porekar v imenu zborovalcev zahvalil za dosedanje sodelovanje ter ga prosil še za nadaljno podpiranje dru«tva, kar pa je dr. GerSak tudi obljubil. V odbor so voljeni na tri leta: Miki Alojz in inžeaer Ferdo Lupša za Ormož, Dogša Jurij za Središče in Grabe, I^anuša Martin za Hum, Stanič Martin za Hardeg, Janežič Anton za Brebrovnik, Masten Franc za Sv. Miklavž, Korpar Tomaž za Cvetkovce in Oslušovce, Meško Anton za Lahonec in Sv. Tomaž, Vraz Franc za Žarovince in Svetinje, Peitler Anton za Jeruzalem in Ve-ličane, Trstenjak Ivan za Pušince. — Po občnem zborovanju je odbor volil koj svoje činitelje in sicer: inženerja Lupša za načelnika, Miklna za njegovega namestnika, Iva-nuša za blagajnika in Staniča za tajnika.
Zborovanje gospod, bral. društva v Kozjem se je dne 13. grudna prav po-voljno vršilo. Kmalu po večernicah se je zbralo v čitalničnih prostorih dokaj zborovalcev, narodnih mož in mladeničev. Po pozdravu predsednika je isti na kratko orisal zgodovino in boje društva. Potem je dal besedo č. g. kapelanu kot blagajniku društva, ki je v jasnih besedah poročal o svojem ne sicer prijetnem delovanju. Nadalje se je jednoglasno sprejel predlog, da pristopi društvo k »Zvezi« v Ljubljani. Ob tet priliki prosimo »Pomožni odbor za Štajersko«, naj nam dopaSlje one tiskovine, ki so za vstop potrebne. (Ni treba nobenih, na dopisnici naznanite svoj pristop k »Zvezi« tajniku »Pom. odbora«, vse drugo bo sam storil. Op. uredništva.) Potem so še bili razni nasveti in volitev novega odbora, ki je izvoljen tako-le: čast. g. Ivan Jančič, kaplan, Adolf Vončina, Mih. Pustišek, A Maček. A Belak, Janez Bab, Janez PreSiček, Jtž;f SjtoSek. Po izvolitvi odbora se je vpisalo mnogo novih udov in nato je zaključil predsednik
zborovanje. Tako jc tedaj društvo zop»t dobilo nekaj novih mo3i. Odbor si bode volil dne 27. decemb.a po prvem nv. rp-a ilu iz svoje sredine predsednika, podpredsednika, tajnika itd. in oben?m b:d<3 tudi seja, kedaj in kako se bodi napravila tombola ter koliko in kakšne časnike m bode društvo naročilo. O tem vsem bodemo še že po izvolitvi in sklepu poročali. D t tedaj pa z Bogom ter srečne in vesele božične praznike vsem katoliškim Slovencem daj Bog!
Gospodarske drobtinice.
Poučno potovanje o živinoreji in kmetijstvu po Štajerskem.
(Dalje.)
Videli smo tam Se mnogo zanimivosti, kakor obširno govedorejo, mlekarno, sirarno itd., a to je bilo že drugod obširneje popisano.
Kot vesten poročevalec ne smem za-molčati, da smo našli tudi tukaj gostoljubnost, ker grajščak nas je gostoljubno nasitil in nam nudil piti, da smo se okrepčani zopet mogii dalje odpeljati. Ta vožnia ostane gotovo vsem dolgo v spominu. Vozili smo se tje in nazaj 8 ur po trdi kameniti cesti na dolg.h vozeh Skrbno sem tiščal jezik za zobmi, da si ga nisem odgriznil, pa uboga rebra — še danes me bolijo. Za pet let bo držalo brez elektriziranja.
Vendar pa se je dalo tudi na tej poti mir sila j zapaziti. Videl» smo ob cesti jako lepo in rodovitno polje. Ogoni so tukaj prav Široki; sijni žito tukaj mnogo pregosto sejejo. Gosto je kakor trava na travniku; dve tretjini semtna bi si bili lahko pr.hrsnili. Pri domovih in na polju smo videli vse polno buč, mnogo več kot pri nas. Mnogo buč pri hiši to je vse prav in koristno; saj so buče zdrava in tečna hrana za svinje in druge živali, jbd ca pa za okusno domače bučno olje; veadar o a nam način sa.enja buč tam ni ugajal. Tam sadijo namreč cele njive samih buč. Ker buče vse križem prerastejo, se njiva ne more okopavati in videli smo med bučami meter visoko semensko zel, katero bode težko zopet iz njive odpraviti. Buče naj bi se sadile le ob robu nj>v m za senco na kompostnih kupih.
Takšna ugibanja smo imeli potoma nazaj proti Vildonu, kamor smo dospeli proti 7. uri zvečer. Hoteli smo še isti večer v Gradec. Vlak pa je že prihajal. Nekateri smo ga še pravočasno doSli, drugi pa so morali čez noč Se v Vildonu 03tati.
Drugi dan, dne 29. okt. smo se zopet skupaj poiskali ter se z električno železnico peljali proti Puntigamu od tam pa zopet peš korakali proti deželni blaznici Feldhof. Ni nas gnala tja radovednost videti reveže, katerim je Bog po svoji vsemogočni previdnosti odvzel dar uma; ne, ampak nas je gnalo tja, videti tamoSnje gospodarstvo, ki je tudi vseskozi uzorno. Videli smo tam, kako reveže z lepa napeljujejo k delu, da se z delom motijo, si umirijo razdražene živce, se njim vrača razum ter si z delom boljšajo svoje stanje in so zavodnemu gospodarstvu v pomoč. Zavod ima namreč obširno gospodarstvo.
Ogledali smo si tam svinjerejo. Svinje dobijo tam predobro hrano. Slaboumni reveži namreč včasi svoje jedi samo zbrodijo, vse to potem skupaj spravijo svinjam v hrano in te vrnejo zopet hrano nazaj z mesom. Zato pa tukaj svinje ležijo od same debelosti kakor da bi bile bolane. Navadno svinja hitro vstane če čuti, da kdo blizu pride; tukaj pa se Se ne zmenijo za prišleca, ampak leno dalje spijo. So pa tudi tam svinje, ki vagajo do štiri metercente. Tako se drugod ne more rediti, toraj ni uzorna, a vsekako čudna svinjereja.
(Konec sledi.)
Listnioa uredništva. Jedobrad: Zelo Vam bomo hvaležni, ako nam dnpošliete svoie gradivo. Rodoljubne pozdrave I — Gosp. A. (j. v Oplotnici: Zal, smo že sprejeli drug dopis iz Oplotnice, Se predno je došel Vaš. Mogoče porabimo prihodnjič. Hvala I —
Selnica ob Dravi: Oprostite, preveč osebno I — Ivanjci: Smo Vam vedno radovoljno na razpolago. Kdo je videl, da je oni mož za Slovencem osle kazal? Vi sami, ali kdo drugi ? Stvar je kočljiva in moramo vedeti za priče.
Za družbo sv. Cirila, in Hotoda so od
1. do 8. dec. poslali prispevke: Ženska podružnica v Trbovljah 106 K, J. Kozoderc pri Sv. Urbanu nad Ptujem zbirko 4'50 K, Gr. Presečnik v Frankolovem 865, V. Pregelj v Vuzenici 3'62 K; Mohorjani: v Št. Juriju ob j. žel. 19 K, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 8 K, v Ritnici 8 K, v Slivnici pri Mariboru 32 K, pri Sv. Juriju ob Ščavnici 1944 K. — Razun teh je za družbeni „Koledar" 821 odjemnikov poslalp 492 K t2 v, med temi 9 po 4 K in 14 po 8 K. C. g. Gr. Hrastelj, župnik v Selnici ob Dravi 4 K._
Loterijske številke
Gradec 19 decembra: 83, 63. 44, 22, 1. Dunaj 19 decembra: 9, 83, 57, 34, 8.
Društvena naznanila.
Dne 26. decem. »Prostov. gasil. druStva v IljaSevcih« tombola v gostilni g. M. Vaupotiča v NorSincih pri Ljutomeru ob 4. uri popol » » > »Prostov. požarne brambe žalske« božična veselica v dvorani g. Hodnika v Žalcu. Začetek ob 4. uri popol. Dne 27 decem. »Pevsk. druStva Braslovče« občni zbor v prostorih g. V. BriSnika ob 4. uri. » » » Pri Sv. Juriju ob Ščavnici tamburaSki koncert v gostilni g. Slana. » » » »Marijine družbe v Dobju« predstava »LurSka pastarica« v Šolskih prostor.
Začetek ob 4. uri popol. » » » »Katol. bral. druStva na Polzeli« občni zbor ob 3. uri pop. » » » Veselica vuhredskih tamburaSev pri g. županu Zgermu ob 5. uri pop. » » » »Narod, čitalnice v Nazarjih« veselica z igro »Šolski nadzornik« pri Remicu. Dne 3. januv. »Bral. društva v Konjicah« gled. predstava »Srednja pot« v Narod, domu, petje, alegorije z godbo. Začetek ob polu 4. uri pop. » » » »Kat. bral. druStva v Sv. Juriju ob j. ž.« občni zbor ob 6. uri v Soli. » » » »Narod, čitalnice v Žalcu« občni zbor v gostilni g. Viranta ob 3. uri pop.
Zahvala.
637 1—1
Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti naše ljubljene matere, oziroma sestre, stare matere in tašče gospe ^
Antonije Janežič roj. Stadler
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage pokojne k večnemu počitku, izrekamo tem potom prečast. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno zahvalo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duh. svet. T. Tombahu, župniku v Št. Petru, za pretresljiv nagrobni govor v slovo rajnki, slav. pevsk zboru iz Bizeljskega za ganljivo petje, potem pa tudi vsem darovalcem prelepih vencev in končno sploh vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje.
Žalujoča rodbina.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice si Marka.
"Vi	■BNBHHBHBKk
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in ote' kanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva ae samo: Mestna lekarna, Zngreb, sato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marko? trg št. 68, poleg cerkve sv. Marta,
Denar se pošilja naprej a'i pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vBako pošto:
1	ducat 12 steklenlo) 4 K. 4 ducate (48 ateklenio) 14 60 H.
2	ducata 24 steklenic) 8 H. 5 ducatov (60 steklen) 17*— K.
3	ducate (36 steklenio) U K. .'
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj ; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	D4E* Ustanovljena 1. 1360. -3M
Mestna lekarna, Zagreb,
6i7 io-2 Markov trg št 68, poleg cerkve sv. Marka. M, Zdravje Je največje bogastvo!
Proda se.
Lepo posestvo pod jako ugodnimi se takoj proda popolnoma ali pa deloma. Posestvo obstoji iz viaograda, z novim nasadom in južno lego, nekaj gozda, travnika in lep, mladi sadovnjak; skupaj meri celo zemljišče 5 oralov. Z novo zidanimi poslopji: gospodarska hiša, viničarija, preša in hlevi za živino. Vse v najboljšem stanu in zavarovano. Posestvo je od farne cerkve "Sv. Tomaž v Slov. goricah oddaljeno samo četrt ure; leži pa tik glavne ceste, vodeče v Ormož z' lahkim privozom. — Vse natančnejše se izve pri uredništvu lista.	614 2—1
Vinograd v ormoškem okraju, v približni izmeri 1 in pol pluga 1 pl. sado-nosnika in šume, se proda. Letošnja bra-tev je dala 15 hI vina. — Natančneje poizvedbe daje upravništvo. 634 2—1
Velik mlin na močni vodi s štirimi tečaji in stopami je na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov T. A. S. Radgona post. rest.	o30 3—1
Vsem vinogradnikom I Naznanjam, da prodam 13000 cepljenih trt na zeleno in na suho cepljene. Cepljene so najboljše vrste, kakor: Beli burgundec, Laški rizlink, Silvanec, Rulandec zeleni, IJralevina, Pinala, Beli in rudeči Šponol, Žametna žlahtnina, Portugalka in druge. Cepljene so večina na Riparijo portalis in nekaj Rupestris montikolo. Imam tudi mnogo cepičev za suho ceplenje. Cena je naslednja: L vrste 100 cepljenk 22 kron, II. vrste 100 cepljenk 12 kron, Cepiči 1000 komadov b kron. Naslov: J. Cotič, vinogradnik in trtničar v Vrhpolju, pošta Vipava, Kranjsko.	633 3—1
Posestvo se proda, ki obstoji iz njive in sadovnjaka, skupaj okoli 3 orale, dalje novo zidana hiša, lep prostor za proda-jalnico ali pa za kakega rokodelca. Natančneje se izve pri Neža Hrašovec v Orehovcih, Radgona.	685 3—1
Proste službe.
Oženjeni viničar z več delavskimi močmi, pošten in zanesljiv ter popolnoma vešč novega trtnarstva, za novonasajeni vinograd v Vinarjah se išče. Nastop službe 1. februvarja 1904. Ponudbe sprejema do 1. januvaija 1904 oskrbništvo kneza Hugo Windiscb Gr&tz v Konjicah. 602 8—8
Viničar za večje posestvo se sprejme takoj pri posestniku Tomažu Miki pri Sv. Marjeti niže Ptuja. 618 2—2
Služba orgljarja v Vitanju se razpiše do 7. januarja 1904. Zaslužka je do 600 K. Prošnje na cerkveno predstojništ. v Vitanju pri Celju.	623 3—2
Učenca z dobrimi šolskimi spričevaU in primerno izobrazbo sprejme takoj Ivan Lešnik, trgovec v Šmarju pri Jelšah. 595 8—3
Mlad majer, vajen vsakega dela, poljskega in vinogradskega, išče službe b 1. januvarjem. — Naslov pove upravništvo lista.	311 2—2
Deklico, ki zna šivati perilo in ki se razume v prodajalnici, sprejme takoj Marija Heumajer, glavni trg št. 1, Maribor. 612 3—2
Gospodinja) vsakega dela vajena, se
sprejme v župnišče v hribih. Pismene ponudbe se naslove: M. K. R. poste rest. Muta (Hohenmauten). 627 2—1
Cerkovniki zvest in zanesljiv, z dobrimi spričevali, sposoben in zelo natančen mož in tudi izučen krojač, išče službe. Prevzame tudi orgljarijo pri kaki maU ali srednji fari. Naslov se naj pošlje na upravništvo.	631 2—1
Izurjena prodajalka in dva učenca
se hitro sprejmejo v trgovini mešanega blaga pri Fr. Ks. Peteku na Ljubnem v Savinj. dolini.	629 3—1
7 najem se da.
Trgovinai kjer že več let obstoji dobro obiskana trgovina s špecerijskim in manufaktnrnim blagom, blizu farne cerkve na obljudenem kraju se da v najem. Sprejme se samo zavedni Slovenec. Ponudbe z natankim naslovom na upravništvo I	607 3—8
Razno.
Enoletnega otroka, deklico, ki že hodi, odda milosrčnim ljudem, ki bi jo vzeli za svojo, Marija Skerget pri gosp. Wiedeman, kleparju v Mariboru, glavni trg št. 11.	505 3—8
Deklice, ki se bodo učile kuhati in šivati, sprejme na hrano in stanovanje Luiza Sivka, uradniška vdova v Mariboru, stolni trg št. 2. 594 3—8
Vesele božične praznike ter
veselo novo leto želi „Katol. del. društvo v Puščavi" vsem blagim podpornim udom in drugim dobrotnikom ter prijateljem društva in jih še nadalje prosi društvene podpore I Odbor.	682 1—1
Petrolne žarnice
k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in niih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograme in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 30 vin. naprej), srečke (posamezne ali v skupinah) na mesečno plačo, šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 38 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-2
I. E. Weixl v MarihAu
Zofij ni trg št. 8. ~
Z » v a 1 a,«
Ganljivo sočutje, katero se nam je izkazovalo ustmeno in pismeno povodom smrti našega ljubljenega brata in strica, visokorodnega gospoda
Gabrijela pl. Marenič
c. in kr. polkovnika v p.,
kakor tudi obilna vdeležba pri njegovem pogrebu nam nalaga dolžnost, se tem potom vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje in časteče spremstvo k zadnjemu počitku najprisrčnejše zahvaliti.
MAKIBOK, dne 23. grudna 1903.
688 l—l
Žalujoči ostali.
„Vzajemna zavarovalnica "
t Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Mešata hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 42
¡1 Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim.
Oddaja stavbe.
Na sedanjo šolsko poslopje v Framu se naj 2 nadstropje dozida, tako da se pridobe tri nove učne sobe in potrebna stranišča, sedanje učne sobe pa primerno razširijo.
Posamezna dela stavb? se bodo oddala v štirih skupinah potom pismenih ponudb (cfert) na podlagi v proračunu se nahajajočih izneskov.
K prvi skupini pripadajo vsa zidarska, kamnoseška in kleparska dela, proračunjena na 19 685 K 40 h ; k drugi skupini ključarska, steklarska, pleskarska in slikarska dela, proračunjena na 5246 K 97 h.; k tretji skupini tesarska dela v iznesku 4707 K 48 h. in k četrti skupini lončarsla dela v izuesiu 670 K; .'kup?j 30 309 K 85 h.
Stavbeni operat, obstoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih ptgejev je razpoložen v pi.«arni šolskega vodstva v Framu in pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Mariboru (stavbeni oddelek) v upegled.
V lastnoročno podpisanih ponudbah je treba napisati krstno ime in priimek, prebivališče in značaj ponudnika, dalje v«nt.o, katero misli od proračunjenega iznpska < dpustiti v cdstotV ti, p tem priložiti 5 % varščine v gotovini ali papirjih od proračunjene cene dotične skupine in izjavo, da je.ponudnik ves stavbeni tp* rat pregledal in se s taistim brezpogojno strinja
Tako opremljene ponurba se naj najdalj do 6. prosinca 1904, 11. ure predpoldan krij. Solsk. svetu v Framu pošiljajo.
Krajni šolski svet v Framu, 20. grudna 1903.
636 2—i	Blaž Vešnar, načelnik.
Anton »v. .»v... m ,
trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki
„pri bolem zajcu" 572 8-6 v Mariboru, Tegetlhoffova esta št. 9
Čast mi je slav. občinstva v Mariboru in okolici naznaniti, da sem avojo trgovino oskrbel s samo svežim in najboljšim špecerijskim Dlagom, katero priporočam: najboljšo moka za kruh iz prvih ogrskih paromlinov, domačo svinjsko maet in zn*eko, najboljše sveže rozine, rlbebe, suho grozdje in pravo do mačo «trd kakor tudi vsakovrstno Južno aadje po najnižjih cenah. — Razven tega bom imel v zalogi vsakovrstne deželne pridelke ter istočasno op. zarjam gospodinje, da kupujem vse deželne pridelke po najvišjih cenah. — Cenj. in obilnim »aroč-bam se priporoča z odličnim spoštovavjem
Anton Hermetter, trgovina „pri belenu zajcu".
DEMETKIJ GLUMAC,
kotlar v Mariboru
Kaserngasse št. 13.	} 1 1	Kaserngasse št. 13.
priporoča svojo veliko zalogo kotlov aa kuhanje žganja, kotlov za perilo in poronospara brlzgalnlce.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.	265 29
: :	M : mj : t
Ravnokar je izšla
Drnžinslca pratika a
-^•wwvww-'
Amerika.
Odhod iz flavre vsako soboto.
Vozni listki od francoske družbe. Dobra in hitra vožnja, izvrstna brana z vinom in likerjem. — Natančneja pojasnila zastonj in franko pod naslovom: Französische Linie, Wien IV., Weyringergasse 8. 549 10-6
,Družinska pratika* za leto I9P4
s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku, • je najlepia Izmed vseh slovenskih pratik. • Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: 546 6 Auer • Korenčan, i. Kordik, A. Krisper,
H. Ničman in V. Petričič Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Anton Paoluzzi j;
pos. v Cittanovi, Istria, f
prodaja lastnega vina.
Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo domače „13 „ „ teran	„ 14	„ ^
Po tej ceni Iranko na postajo Trst; + v svojih sodih se podraži za 5%-537 Vzorci se pošljejo zastonj. 7
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru,.
priporoča
tiskarna, sv. Cirilu v Mariboru.
■i Za slovenske mladeniče in mladenke! ■■
V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem m Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin.
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpoilje denar «a 12 komadov, dobi komad povrh. ———■ Dobi se ————
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. št. 5.
iJATA!A!,<
/A
Iz
zapuščine 1
preč. guspjda	5
stoltega dekana
flr. L Križaniča
in iz
lastne zaloge
priporočamo	ti.
sledeče knjige:
Zavod šolskih sester v Mariboru.
Naročila sprejema tudi tiskarna sv Cirila v Mariboru,
......«f?)^
Razlaga novega Velikega Katekizma I. in II. del.
Oba staneta 6 K, elegantno vezana 7 K 40 h, Po pošti 80 h več.
Monsignore Fran Košar, hišni prelat sv. Očeta, knez. škof. konz. svetovalec, infullrani stolni dekan lavantinski. (Kakih 30 ievodov.) Znižan» cena 60 h, s pošto 70 h.
Bela žena ali Prva reč med štirimi poslednjimi. Drugi pcpravljeui in pomnoženi natis. Komad sedaj po 20 h, s pošto 25 h.
Rimska božja pot alt Slovenski romarji. Cena sedaj 20 h, s pošto 25 b.
Sveto vodilo z raznimi molitvami in pobožnostmi za šolske sestre III. reda sv. Frančiška. Velja v platno vezano 2 K 80 h, v usnje z zlato obrezo 3 K 50 b. Po pošti 20 h več. Sveto Vodilo j« posebno primeren molit venik za dekleta in žene tretjeredaice. Spisan je kakor nalašč za nje ter obsega različne pobožnosti, katere opravljajo tretjerednice med letom.
Molitvenik za gojenke zavoda šolskih sester iz 1(1. reda sv. Prančiška v Mariboru. Stane v platno vezan z rudečo obrezo 1 K 40 b, v usnje vezan z zlato obrezo 2 K. Po pošti 20 h več. To je najnovejši molitvenik ter obsega razven navadnih molitev različne pobožnosti: v čast presnetega srca Jezusovega in Srca Marijinega, v čast Božje previdnosti, brezmadež. Spočetja Dev. Marije, sv. Jožefa, sv. Antona, sv. Alojzija, sv. Filonrene itd. Spisan je v pjvi vrsti za domače gojenke, venaar pa je tako urejen, da služi izborno posebno onim dekletom, ki stopijo iz šole, pa vsem samskim tretjerednieam. Urejen je po novem katekizmu ter se dobiva v slovenskem in nemškem jeziku. 609 3—2


Suhe gobe, predivo, želod, orehe, vsakovrsten j fižol, vsakovrstno žito, snho in sveže sadje, sploh vse dež. pridelke ■HM kupi MHi
Anton Koleno
574 8 6 vr Celju.
iw535uf3ut' Sfs
a rfrWV»	rfV*
B »i	VA-*
Nova trgovina v Polzeli.
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, hiši otvoril t
da sem v lastni
trgovino z mešanim blagom. <§>
Založen s svežim, vsakovrstnim blagom, iamorem vsem željam p. n. občinstva po najnižji ceui ustreči.
Kunuif m tuc" VBe P°UBl4e pridelke po dnevni ceni. ■lH|IUjCIII	g mnogobrojnemu obisku svoje trgovine pri-
poročujoč se zagotavljani tučuo in vestno postrežbo ter bilježim z vsem spoštovanjem
606 3-3	Josip V i zet.
Nova trgovina!
Slavnemu občinstvu naznanjam, tla otvorim dne 7. decembra 1903
v Celju, G-raška cesta št. 43
(pri gostilni „Stadt G^nz"
z raznovrstni
in likerji
na debelo in drobno.
Vsakega odjemalca zagotavljam, da se bom potrudil postreči najboljše, točno in po jfko ceni. Za obilna naročila se priporoča
nobert MPieMi
trgovec.
608 2-2
X
585 6 -5
Izdelovatelj orgel
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
Ljubljana Cerkvene ulice Ljubljana
se priporoča najuljudneje preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v strokovno dovršeno izdelovanje
novih cerkvenih orgel
po najnovejših, zanesljivih in izkušenih sestavih.
Vsakovrstna popravila in predelovanja izvršuje z najzanesljivejšo natančnostjo po najnižjih cenah.
s JV oji k svojim!
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. C+ari koniak 86 PriPoroia posebno rekon-sat	—-_mm	' valescentnim, bolnim na že-
lodcu in oslabelim na krvi. 8teklenica 1'50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira.
Benedikt If ertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štaj.
V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu
pri Martinu Ž u s t e r._526 52—11
Razglas.
Od podpisanega sodišča se naznani, da je Ana Kotnik, posestnica na Spodnji Poljskavi, svojemu možu Francetu Kotnik, posestniku ravnotam, v smislu § 1238 obč. drž. zak. prepovedala njeno premoženje še za naprej oskrbovati.
C. kr. okr. sodišče Slov. Bistrica, oddel. I,
dne 9. decembra 1903.	616 3-2
Razglas.
Razpiše se znlževalna dražba novega gospodarskega poslopja pri žnpniščn sv. Pankrac v Gornji Ponikvi.
Vse delo je proračunjeno na K 9.400—. Načrt, podrobni proračun in stavbenski pogoji so na ogled pri županstvu Velika Pirešica kot načelništvu cerkveno konkurenčnega odbora.
Dražba se vrši dne 30. decembra 1903, popoldne ob 1. uri na licu mesta Gornja Ponikva. Dražbitelj mora položiti pred
dražbo 10% varščine.
Cerkveni konkurenčni odbor Velika Pirešica,
dne 12. decembra 1903.
6i8 2-2	Jernej Štefančič, načelnik.
Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand prtx"
Postavnoreg. vargv znamka.
Svetovnoznani ruski karavanski čaj brata
K&CPopoff v Moskvi.
Zalagatelj več evropejskih dvorov.
Najfinejša marka.
Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah, h 556 10-8
i n
Karol Kociancič;
kamnoseški mojster v Mariboru
SHST" Schillerstrasse 25
se priporoča v iivrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih
kamnov in stavbinskih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni.
tKX*KKKK K K * ***** KJ
aa _ka
****j
'zriaifct«!;
tU '„'•'• »"vi"»«.

. «nuii! Fardo Leskovar.
Tink lisharo» •» Ciril»
Današnji lis' ima Božično prilogo!
Priloga „Slov. Gospoparju" št. 53.
♦♦♦♦♦♦		si? so?- ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦igli* ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
plb	iliiiil	ČNA PRILOGA. gggg
		♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦j
Angeljska božična pesem,
Kaj slišimo milo doneti
Iz sinjih neba visočin? Kdo vzbuja na blažene čase
Nam v srcu veseli spomin? Ah — angelji božji sladko Najkrasnejšo pesem pojo.
Tje v Betlehem gledajo željno
Vesoljnega sveta oči, Odv koder se angeljska pesem
čez celo stvarjenje glasi, Razliva v neskončni vesmir Veselja nebeškega vir:
V višavah razlegaj mogočno Se večna ti slava, o Bog, Na zemlji pa mir naj uživa Adamov pravičen otrok! Zveličal- je prišel na svet Peklensko gospodstvo zatret!
Človeštvo je v temi in zmotah
Želelo trenutek si ta; Nebrojne se čule v nebesa
Ponižne so prošnje srca — Raduj se, človeštvo, ker tvoj Zveličar je rojen nocoj!.. .
Že stokrat in stokrat odmeval
Po svetu te pesmi je glas, A vedno enako je diven
Njen rajski in čudežni kras; V oči nam prisili solze, Pretrese sleherno srce.
Ko v jaslicah Dete zazremo,
Prižgemo božično drevo, Zazdi se, da nam je odprto
V sijajni svetlobi nebo; V njem angelji božji sladko Najkrasnejšo pesem pojo.
Le doni nam, doni, ti pesem,
Najlepša, kar svet jih pozna, Užigaj najblažja čutila
Nam v vnetih globinah srca! Prinesi nam ljubi mir v dar, A Bogu pa slavo vsikdar!
Dx>. Ant. Medved.
Božično drevesce.
F. M. Dos t o j e v s ki. Pr. b.
Ali ste že opazili včasih male dečke, ki pred božičem po ulicah blodijo in beračijo? Lahko so oblečeni, kakor po letu; staro ponošeno ruto imajo trdno ovito okoli vratu in neprenehoma se vrteč okoli tebe ti ponavljajo svojo naučeno prošnjo.
Zebe vas, hitite, da bi kar najprej bili v toplo zakurjeni sobi, in zato se gotovo nemalo jezite na pcbaiine, kateri okoli vas tekajo in vas zadržujejo. A vendar so med njimi tudi mnogi, ki po pravici zaslužijo vašo milosrčnost!
Toda o sličnem dečku vam ne mislim pripovedovati. Ta, o katerem hočem govoriti, je bil za beračenje še premajhen. Bil je star kakih Sest let ali še toliko ne. Mogoče, da bi ga za eno ali dve leti tudi poslali beračit. Pa k stvari!
Bilo je zgodaj zjutraj. Ubožec se je prebudil v vlažni podzemski kamrici, ki je bila bolj kleti podobna, kakor stanovanju. Dečkova obleka je bila tako raztrgana, da se je Se komaj skupaj držala. Sedel je na nekem zaboju in si kratil čas s tem, da je opazoval, kako se njegova sapa vzdiguje v megli proti visoko obokanemu stropu. Bil je lačen, ure so minevale. Vsak hip je pristopal k ubož-nemu ležišču, kjer je ležala mati hudo bolana. Mesto pernic je bilo tu nekoliko slame, a pod glavo si je dela culico mesto mehkega zglavja.
Kaka usoda jo je privedla tu sem? Brezdvomno je prišla od nekod daleč in tu zbolela.
Bilo je pred božičnimi prazniki in zato ostalih prebivalcev te podzemske luknje ni bilo doma. Le v jednem kotu je zdihovala 80 letna starka, katero je pri vsej bedi še mučil protin. Še pred nedavnim je bila pestunja, a sedaj je zgrbančena in oslabela čakala, kdaj da pride smrt po njo. Vedno se je hudovala, godrnjala in zmerjala fanteka, ki se je je vedno bolj bal. A vendar je stikal in iskal okoli. V veži je našel malo vode, zastonj pa je brskal le po kosu ali trdi skornjici kruha. In zopet se je približal ma-
terinemu ležišču, jo budil in klical, ker bal se je in nekako tesno mu je prihajalo v tej temi.
Nastal je večer in nikdo ni prižgal luči. Deček je tipal včasih po materinemu obiičju in ni mogel umeti, zakaj da je tako mrzla in se ne zgane.
Potem si je zopet dihal na rokice in male prstece, da bi se vsaj nekoliko pogrel. Zraven matere je našel svojo čepico, del si jo na glavo in se neopazno splazil iz tega podzemskega brloga. Hotel je to storiti že davno, a bal se je velikega psa, ki je lajal na stopnicah.
Slednjič je bil na ulici. Ah, dobri Bog, kako veliko mesto je to! Vsepovsod polno lučij! Toliko jih še ni videl, odkar živi. Tako temno je bilo nasproti temu v rodni vasici, kjer je svetila le jedna svetilka in v oknih se luč niti videla ni, ker so bila okna z ledom omrežena. Zvečer, ko se je zmračilo, se ni nikdo na cesti prikazal. Vsi so se zapirali po kočah, le psi so lajali zunaj.
Zato pa se je krasno bivalo v sobici, toplo in ljubko. Tudi lakote ni poznal, a tukaj ? Bog nebeški! Ko bi le košček kruha imel, ali vsaj skornjico, da bi ga glad dalje ne mučil. Ali kako je tukaj vse šumno in kako živo! Toliko lučij, ljudij, konj, vozov! Ko bi le ne bil tak mraz. Ljudje drvijo naprej, butajoč se, pa za njega se nikdo ne zmeni, nikdo ne mara vpokojiti njegovega gladu, kateri vedno silneji in silneji prihaja.
Naenkrat je zavil v drugo ulico. Oh, kako je široka in vendar mora paziti, da ga ne pohodijo. Pa glej tam velikansko, razsvetljeno okno, kaj je to? Tam m tem steklom je nekaka velikanska sobana in v nji drevo, ki sega do stropa. Zares, to je božično drevesce, okrašeno z zlatimi, srebrnimi in pestrimi papirčki in verižicami in na njem toliko sladčic in jabolk! Pod drevesom leže punice in mali konjički, ah, to je krasota! Po sobani teka polno otrok, vsi so lepo in čisto oblečeni, šalijo se, igrajo se, skačejo, jedo in pijejo.
Ubogi deček vse to vidi, sliši, se čudi, da, smehlja se, pa pri vsem tem zopet ter še huje začuti svojo bedo. Noge ga začnejo
boleti, roke so mraza zarudele, prsteki se ne dajo pregibati in že se ne smehlja več — gorko plače in v trenutku teka dalje.
Na mah se ustavi pri drugem oknu in vidi drugo sobo z božičnim drevescem in na mizi je polno potic vseh mogočih vrst. Okoli mize sedi gospoda in deli pecivo vsakemu, kdor pride. Naš revček se bojazljivo približa k durim; duri se odpro in on stoji kakor omamljen, kajti vse kriči na njega in mn kaže, naj se odstrani. No vendar pristopi ena izmed gospa k njemu, mu poda mali denar na reko ter mu t8koj odpre duri: ubogi otrok se prestraši in ker ima čisto otrple roke, mu denar pade iz roke in se po zemlji dalje po-tače, hitro odcinglja — a kam? Tega sam ne ve.
In zopet stoji pred oknom, okoli katerega se stiska množica ljudij. Tam za velikim steklom se tri prekrasne punčike vrte kakor žive, lepo opravljene v rudečo in zeleno obleko. Mali, stari možiček sedi zraven na stolu in pregiba z roko, kakor bi igral z nekakim ločecem, ostali pa pri tem kimajo z glavicami po taktu in se zdaj pa zdaj spo-gledajo. Tudi usta odpirajo, kakor bi govorili. Škoda, da se venkaj ne sliši. Medtem nekdo zraven njega razlaga, da so to le punčike. In temu se zopet smeje. Zares, takih igračic še nikdar ni videl v vsem svojem življenju.
V tem začuti, kako ga je nekdo potegnil zadaj za suknjico; naglo se obrne ter zagleda pred seboj pouličnjaka, že odraslega, ki ga udari in mu zbije čepico z glave. Nastavi mu še nogo, deček se izpotakne in telebi na tla. Nekdo izmed okoli stoječih se zadere, ubožec preplašen hitro vstane in zbeži, kar ga noge neso.
Naposled je dospel do velikega dvorišča, kjer je bil v zadnjem delu naložen velik kup drv.
»Tu je popolnoma temno«, misli si, »tu se morebiti skrijem, da me ne najde nikdo več.« Kar je mislil, je tudi storil in za trenutek je že ležal za kupom polen. Strahu se ni niti upal dihati. Spočetka je drgetal od zime, pa kmalu mu je postalo nekako nenavadno prijetno in mehko. Ročice in nožice ga niso več bolele in po telesu, se mu je zdelo, da se
mu razliva toplota, tako toplo kakor pri pe-čiki doma.
Skrčil in zvil se je še bolj in ... zaspal. Prebudil se je Se enkrat in si prigovarjal: »Nekoliko samo Se se spočijem in potem pa pojdem spet gledat onih igračic«.
In znova spi. V spanju vidi vse polno igračic ter se smehlja. Ah, kako je vse to lepo! In pri vsem tem se mu zdi, da mu mati prepeva pri zibki in ga uspava . ..
»Mamica, že spim, — že spim!« je Šepetal in se bolj privijal h kupu drv.
»Pojdi z mano, deček, povedem te k božičnemu drevesu«, govori mu neznan, a mili glas. In zdi se mu, da je to glas ljubljene mamice.
Ne, to ni mamica, to je nekdo drugi. Sklanja se nad njim in naenkrat čuti, da ga to neznano bitje nežno in ljubeznjivo objema.
Med tem žari velika luč, tako velikanska in mu sveti nasproti.
Aj, kako prekrasno je to božično drevesce! Vendar to ni samo jedno drevesce, dolga vrsta jih je, na njih polno lučic in igračic — vse polno. Vse se lesketa in miglja, pa kaj vse to pomeni?
Punčike rastejo, čudi se — glej, to so sami otroci in pravi, živi! Objemajo ga, poljubljajo, vedejo za roko daleč in on gre ... Naenkrat stoji mati pred njim, gladi ga in se mu sladko smehlja ....
»Mamica, mamica, ah, tu je krasno!« Šepeta in zopet ga poljubljajo ti otroci. »Kdo ste?« jih vpraSa zvedavo.
»Mi? odgovarjajo mu in razlagajo, da so bili vsi takovi otroci ko on, pa da so od bede umrli, zmrznili, in da je to drevesce Jezuščkovo, kateri ga je priredil in okrasil njim. Sedaj so tukaj, so angeljčki pri JezuSčku, kateri je ima tako rad in blagoslavlja tudi te njih dobre matere. In te njihove matere stojijo na strani, poznajo svoje otroke, jih poljubujejo in zibaio, da bi ne plakali sedaj
več, ker so v nebesih.
* *
*
Drugo jutro je naSel hlapec malo mrtvo truplo zmrzlega dečka na dvorišču za kupom drv. Mnogi so se solzili....
Hvala Bogu! Zdi se, da vendar ni umrla ljubezen med ljudmi. Ali je vendar samo tam med angeljčki?
Mesto rakve .... potico.
Spisal S e 1 j a n o v.
NaSi gorski ljudje so kakor ptice selivke; dokler leži v poletnem krasu ta divni planinski svet, se ti ne maknejo od svojega čarobnega rojstnega kraja, pa ako bi jim ponujal tudi mošnje zlatov. »Zlat6«, ki se razliva od solnčnih žarkov od svetočih brdih in logčh, jim je dražje od bogastva celega sveta. Le kdor pozna lepoto naših krajev, tudi razume to globoko vkoreninjeno domoljubje. Pa je tudi mnogo opravila v gorkem poletju okoli domov, katero drži možki svet doma. Ko pa je urejeno vse in opravljeno in ko pripiba prva jesenska sapa preko visokih brd in strmin, tedaj pa se odpravijo naši možakarji, te pravcate iastavice, kar v celi trumi na pot, — seveda ne na jug, marveč še bolj na sever, v Se bolj mrzle kraje, v nekaj dni oddaljene rudokope. Ondi prebijejo, ako jim je sreča mila, da se jim ne pripeti kaj »človeškega« v kakem rovu, dolgo zimo med rudarji ter pridno pošiljajo prihranjene novce domov za razne potrebe. Mej napornim delom v globočini pod zemljo pa zamišljeni sanjajo o svetlih srečnih dnevih, ki jih čakajo v domovini, ko napoči topla pomlad. No, pa vse to je že znana stvar. Manj »znano« je seveda, koliko usod je združenih z življenjem teh »ptic selivk«,
katerim pravimo »naSi mili gorjani«... * *
*
V jeseni je bilo. Pred Mlakarjevo krčmo je stal trop začrnelih možakov, starejših in mlajših. Vsi so bili oprtani za dolgo pot. Od planine doli je bril oster veter in opominjal na odhod. Okoli možakov so stale ženske in otroci, prve objokane, drugi premrlih udov. To so bili »rudarji«, ki so se odpravljali od doma, od dragih svojcev v daljni svet.
»Pa kaj kmalu mi piSi Jože«, reče Je-ranova in poda roko svojemu možu.
»E, saj veš, Lenčka, da ti bom pisal ko j, ko pridemo v kraj«.
»Pa, če mogoče, o Božiču da prideš, — vse ti pripravim; novo obleko dobiš za praznike in lepo potico spečem, da boš vesel«.
»Kaj bi ne bil vesel, — no, pa če Bog da, se vidimo o Božiču!«
»Bog te obvaruj, — Bog vas obvaruj vse, in srečno hodite!« zakliče Lenka in možaki so krenili strmo pot v goro, vrhu katere se potem zavije cesta dalje proti zelo oddaljeni prvi železniški postaji.
Lenki in drugim ostalim, ki so gledali za tem črnim tropom, pomikajočim se mož za možem v strmi hrib, se je zdelo, kakor da odhajajo v vojsko, v krvavi boj proti hudemu sovražniku. V resnici pa se niso mnogo motili, saj življenje rudarjevo ni mnogo drugače od vojakovega v vojni, ker tudi
rudar zre neprestano smrti v bledo obličje.
* *
*
Pretekli so trije meseci v rudokopu mej črnimi stenami v pošastnih rovih in predorih, j Jednakomerno so spremljali udarce srca možakov, obsojenih preživeti tri četrtine svojih dnij pod zemljo, udarci ojstrega orodja po trdem kamenju. Jeran in Raven sta delala skupaj na konci nepregledno dolgega predora. Čas sta si kratila s spomini na dom in z raznimi načrti za življenje; kajti bila sta oba še primerno mlada.
»Ali pojdeš o Božiču?« vpraša Raven tovariša.
»Skoro da pojdem. Saj veš, težko me pogrešajo, in tudi meni je težko. Z Lenko sva se vedno rada imela in tudi zdaj ni bilo lahko ločiti se. Ali kaj se hoče! Tudi otroka me skrbita, — saj veš, ako je človek tak, da visi z vsako mišico svojega srca na njih, katere je pustil brez varstva daleč doma, — da pač komaj čaka.....«
»I no, saj to jaz razumem, tudi meni ni drugače, da« —
»No, pa še ti pojdi, jo udariva skupaj, da bo kr8jSa pot, kar pojdi Jernej!«
»Ne morem, nikakor mi ne kaže. Pa ako greS ti, pozdravi pri nas in potem mi poveš, kako se imajo!«
»To pa že storim, Jernej!«
»Posebno mi poglej, če je raztrgala tudi letos povoden j na moji senožeti!«
»E, ta vražja voda! Saj pravim, ako bi vsi mi mogli prihraniti toliko skupaj, da bi sami uravnali to Lmentano Brezdnico, — potem bi že še bilo«.
»Kar še ni, je še lahko; pa le dobro vse oglej, Jože!«
* *
*
Od vseh, ki so odšli v jeseni, podal se je samo on o Božiču v domovino, on mladi Jeran. Silno ga je gnalo, dasi so mu nekateri odsvetovali; kajti nenavadno ojstra zima je bila zavladala.
»Le glej, da se vrneš!« so klicali za njim, ko je odhajal; a oni so koj za tem
odšli spet v globočino.
♦ *
*
Sveti večer! V teh besedah je izrečeno vse, kar s čarobno silo odmeva v srcu vsa-cega kristjana. A še sveti večer v naSih gorah! Oj, to je treba videti, čutiti; popisati se ne d4. Okrog po bregovih in plazovih sneg, kakor daleč nese oko; a nad snežno veličino lunin svit tako tajinstveno razlit na okrog. Brezštevilno biserov se iskri po snežni be-
lini, kamor se ozre oko; — a med vso to čarobo svete noči doni večerni zvon, odmeva grom topičev.
« *
*
Pri Jeranovih so pričakovali domov gospodarja, ker prav za gotovo je obljubil v pismu, da pride za praznike. Kako veselje se je izražalo na obrazih mlade žene in otro-čičev! V čedno opravljeni izbi je stala belo pogrnjena miza in na njej se vidi na krožniku narezana potica. Prostor pa je mračno razsvetljeval svit male lučice doli z »jaslic«.
Ura je osma.
»Saj bi že moral biti doma atek«, dahne Lenka otrokoma, pet let stari Jerici in sedemletnemu Jernejcu, ki sta sedela za mizo in poželjivo obračala poglede na potico. »Čudno se mi res zdi, da ga še ni; da bi ga Bog nebeški obvaroval vsake nesreče; ker mraz je res nocoj in pot tudi ni prav lahka čez plazove«.
In prešla je ura za uro, bilo je deset, jednajst po noči, — a njega od nikoder.
Zeni je postajalo nad vse tesno pri srcu in otroka, slutivša materino skrb in žalost, pričela sta jokati.
»Oh, kak sveti večer imamo!« začne z nova tolžiti Jeranka in pohaja pred hiSo in gleda po mesečini v goro, ail se ne čujejo tako znani koraki. »Morda se je tudi premislil in ga ne bo«, reče žena, ter odide v hišo, pa poklekne in začne moliti.
H kratu začuje pred hišo nenavaden hrup in človeško govorjenje; nekdo celo zakliče: »Lenka!«
V čudni slutnji plane pred duri in vidi vse črno ljudi.
»Le sem stopi, Lenka, — nekoga smo ti prinesli, pa nič se ne prestraši, prav tvoj Jože bo. Gore v plazu je ležal, ko smo šli k polnočnici«.
»O križani Jezus, ali je Jože, ali je mrtev?!« vsklikne vsa obupana žena in se zgrudi ob truplu svojega moža, kličoč:
»Jože, Jože, vstani, zbudi se, ali so te ubili? ali ne čuješ?«
»Mrtev bo!« se začuje na okrog, »gotovo je zmrznil utrujen od pota; kar po gospoda pošljimo. Uboga žena, kak sveti večer bode imela!«
»Nesimo ga v hišo in poskusimo, ako je še pomoč!« rekli so drugi.
In nesli so ga v hiSo, drgnili s snegom in slamo ter poskusili vse, kar se je dalo storiti in česar so bili ljudje že vajeni.
In zares, čudo, — trud ni bil zastonj, — mož še ni bil izgubljen, odprl je oči in jel se polagoma gibati.
»O, Bog bodi zahvaljen!« molila je žena srečna in vesela, da se je tako obrnilo.
»No, zdaj ti ga lahko pustimo, Lenka; le dobro ga skrbi!« reko sosedje in odidejo k polnočnici.
*
* »
K sreči prišlec ni ležal predolgo nezavesten v samoti, ker previdnost je hotela, da so šli ljudje k polnočnici in so ga našli ob poti kmalu potem, ko ga je utrujenega in premrtega zapustila zavest.
Probudivši se in ko je do dobrega okreval, je pripovedoval ženi, kako je bilo po poti in kako da je Se sliSal človeški glas blizu sebe, ko je izgubil čut. Potem pa je zavladalo v prijazni hišici zopet veselje, pravo božično veselje.
»Že sem mislila, da ti moram napraviti rake v, moj ljubi, ljubi Jože, — tako sem se prestrašila!"
»Glej, hvala Boga, mesto rakve pa imam rajši potico, katero si tako dobro naredila«.
»Pa veš, Jože, nazaj mi ne hodi več; zdaj bi pa od skrbi ne mogla več živeti!«
»Naj pa velja tvoja, Lenčka, pa ostanem rajši doma«.
In praznovali so v tihem domu veseli Božič, in ž njimi veselili so se sosedje, da je vse tako dobro in srečno izšlo.
Začarana koza.
Prevel F. Leskova r.
Daleč med gorami nekje na Slovenskem leži trg Mižavci. Njegovi prebivalci se prištevajo tistim ljudem, o katerih se pripovedujejo vsakovrstne neumnosti in nerodnosti, katere so storili vsled lastne jim nadarjenosti. Seveda se dela s tem Mižavcem velika krivica, kajti oni niso nič manj pametni in nič manj neumni kakor drugi ljudje. Samo nekoliko prostodušni in nerodni so in zaradi tega morajo slišati marsikaterikrat, kako se ljudje ž njimi ponorčujejo. V sledeči povesti hočemo navesti tako šalo.
Žagarjev Širna je bil kočar v Mižavcih. Nekoč ga je poslala njegova ženica v mesto na sejem. Lepo kozo naj kupi, mu je naročila, da bosta imela po leti vsaj pri hiši mleko, kjer si bosta skuhala žgance ter namakala suh kruh. Šima je dolgo iskal na sejmišču. Slednjič je našel žival, ki se mu je dopadla. Bila je velika, lepa koza, črne barve, z velikim vimenom, dolgima rogovoma in z belo liso na čelu. Žival je bila last Krjaveljna iz vasi Šentove.
»Ta ali pa nobena», mislil si je Šima in res se je pogodil s Krjaveljnom, da mu jo proda za desetak. Vesel, da je dobil tako lepo kozo, šel je Žagar v krčmo ter si ga privoščil nekoliko kozarcev. Pozno popoldne se je napotil s kozo proti domu. V Mahov-Ijah pri gostilničarju Veseljaku si je odpočil. Ne zato, ker je bil truden, ampak zato, ker je tako navada in ker ni hotel gostilničarju krajšati zaslužka. Kozo je privezal zunaj za železen obodec, ki je bil pritrjen v zidu, sam pa se je podal v hišo, ki je bila pivcev natlačeno polna. Precej časa je moral Žagar čakati, predno je dobil kaj pijače. Gostilničar je slednjič sam postavil pol litra predenj.
»Zdravo, Šima«, pozdravi ga gostilničar in postavi kozarec predenj. »Si bil tudi na semnju?«
»Nekoliko«, odgovori Žagar.
»Si kaj kupil?« vpraša krčmar.
»Kozo, da bom imel po letu mleka.«
»Drago?«
»Hm!«
Gostilničar odide iz sobe pred hišo. Čez nekaj časa se zopet vrne ter vpraša Žagarja:
»Je črna koza zunaj pred 'hišo tvoja?«
»Da, ta je najbrž moja!«
»Lepa žival, res, že dolgo nisem videl tako lepe koze«, dč krčmar smehljaje, »stane gotovo kakih petnajst, dvajset goldinarjev, kaj?«
»Mi daš dvajset goldinarjev?« odgovori Žagar.
»Prav rad bi ti dal, toda žena ne mara te vrste živali«, zatrjuje mu krčmar ter mimogrede še postavi pol litra pred Šimna, ki je, vesel dobrega kupa, pridno srkal rujno vino.
Gostilničar je stopil pred prag. Vedno bolj se je smejal, čim dalje je opazoval kozo, slednjič se začne smejati na vse grlo. Šel je v hlev ter kmalu pripeljal drugo, svojo kozo. Bila je iste velikosti, iste barve, imela je ravnotako lepo zavihana rogova, ravno tako liso na čelu, kratkomalo: bila je skoro popolnoma enaka Žagarjevi kozi, samo jedino ta razloček je bil, da je bil — kozel.
Gostilničar je privezal kozla k železnemu obodcu ter gnal kozo v hlev. Nato je šel v sobo, nalil Žagarju še pol litra dobrega ter mu pripovedoval vsakovrstne šale, da se ne bi izdal s svojim krohotom.
V temi še le je zapustil Žagar gugaje se gostilno. Ostali gostje so se mu sicer rogali, kaj bo rekla doma njegova stara, toda on se ni brigal za nje, ampak je hrabro odkorakal iz sobe. Zunaj je odvezal svojo kozo ter kolovratil žnjo proti Mižavcem. V duhu si je že predstavljal, kako ga bo pohvalila njegova žena, ko ji bo prignal tako lepo žival. Medtem je začela koza za njim me-ketsti. To meketanje ga je naenkrat zbudilo iz njegovih misli. Gotovo se je koza vsled hladnega vremena prehladila. Kajti prej je meketala z visokim glascm, zdaj pa na
enkrat v globokem basu. Šimena so kar mravljinci spreletavali pri tem meketanju. Vesel je bil, ko je slednjič prišel domu. Privezal je kozo v hlev ter previdno zapahnil duri. Ze na pragu ga je sprejela žena s hudimi besedami, kje se je tako dolgo mudil. Skušal jo je potolažiti: »Ljuba Neža«, dejal je ljubeznivo, »ne smeš biti huda. Glej, kupil sem ti kožico..... cel dan sem letal
okoli.....predno sem jo našel.....še le
proti večeru sem imel tako srečo.....povem ti, najlepša koza na celem Štajerskem.
»Ima tudi kaj mleka?«
»Štiri mere na dan, je rekel prodajalec ... Le idi v hlev ter jo podoji... potem mi pa takoj skuhaj mlečne kaše.«
Ženica užge svetilko, vzame pisker in se poda v hlev. Miha si medtem nažge pipo. Čez deset minut pa prileti ženica vsa razburjena in razjarjena v sobo, da se je Šima ves prestrašen umaknil v kot pod razpelo.
»Ti najnesrečnejši vseh oslov!« začne ženica kričati nad njim, »kako me moreš tako nesramno nalagati?«
»Ali, Neža, kaj pa ti je? vpraša začuden Šima, »ali ni koza dosti lepa?« ,
»Grozno lepa! Ti si še preneumen, da bi mene za norca imel! — Idi s kom dru-gom neumnosti uganjat, pa ne z menoj!«
»Za Boga, Neža, kaj je? Ali ima koza kakšen madež?«
Žena ga nekaj časa začudeno gleda, ali se šali žnjo, ali res ne ve kakšnega kozla je kupil, potem začne znova:
»Ti si velikanski butelj. Meni se zdi, da si se ga preveč napil.«
Nato mu pluskne celo bučo vode čez glavo, rekoč:
»Na, izmij si oči, da boš boljše videl. Ali misliš, da morem kozla dojiti?«
»Moj Bog, ne razumem te, Neža!«
»O razumem te, razumem; — tako dolgo si v kozarec gledal, dokler nisi niti kozla od koze razločevati mogel!«
»Kaj praviš, Neža?«
»Da imaš spodaj v hlevu — kozla!«
»Ni mogoče!«
»Seveda ni mogoče, le idi in poglej!«
Šima je letel v hlev, od koder se je vrnil s povešeno glavo. Zdaj se je pa začel hudovati čez Kerjaveljna: »Tega falota, tega lumpa hočem naučiti, kaj je v sedmi božji zapovedi zapovedano — v lukno ga hočem spraviti — da mu ne bode nikoli več na misel prišlo, kakega reveža ogoljufati!«
Tista noč je minila pri Žagarjevih precej nemirno Drugi dan na vse zgodaj se je že napotil Žagar s kozlom navzdol proti Šentovi. — Ker ga je kozel vedno od zadaj pehal ter mu hotel zgrizti zeleno sukno, obranil se ga je samo na ta način, da je vedno mahal nazaj z rokama ter bil kozla po glavi. To ga je tako otrudilo, da se je moral okrepčati, ko je prišel do Veseljaka. Zopet je obesil kozla za železen obodec ter se podal v sobo. Na vprašanja gostilničarja, kaj da ga je tako zgodaj sem pripeljalo, mu je slednjič potožil, kako nesramno ga je varal Kerjavelj in da žene zdaj kozla nazaj, ker ta kupčija ni pravična in tedaj neveljavna. Veseljak se je komaj premagoval smeha. Medtem je hlapec zunaj zopet zamenjal živali. Kozla je postavil nazaj v hlev, kozo pa privezal na njegovo mesto.
Ko pride Žagar do Krjaveljnove hiše, stal je posestnik ravno pred pragom. Kakor jastreb na kokoš, planil je Šima na nič hudega slutečega Krjaveljna.
»Tukaj imaš svojega kozla, ti goljuf vseh goljufov! — Moj denar pa mi daj nazaj, sicer te bom tožil!«
»Kaj hočeš?« vpraša ga Krjavelj začuden.
»Ti bom pokazal, kaj se to pravi, meni mesto koze kozla prodati.«
»Moj ljubi Šima, meni se zdi, ti nisi pri pravi pameti!«
»Ti le na svojo pamet glej. Tako pametni smo mi Mižavčani že še, da znamo razločevati kozo cd kozla.«
Medtem, ko je Žagar te besede v naj-
hujši jezi kričal, pogledal je nazaj na kozla, katerega je še vedno držal na vrvici. Z grozo zapazi, da je koza. Zato zakriči prestrašeno:
»Jojmine, ta kozel je začaran!«
»Saj ni to kozel, ampak koza!« smeje se Krjavelj.
»Potem je začarana koza! — Le daj moj denar nazaj in obdrži svojo začarano žival, ti stari čarovnik.«
»Veš kaj«, začne zdaj tudi Krjavelj kričati, »če je koza začarana, potem se je to zgodilo, odkar je v tvojih rokah. Kar je prodano, to je prodano, koze ne vzamem nazaj. Če ti ni prav, saj veš, kje si lahko pravico poiščeš, saj imam svoje priče. — Če pa še blekneš razžaljivo besedo, te bom pa tožil, da veš, ti neumni Mižavčan.«
Sodnije se je Žagar zbal, za to je začel prositi Krjaveljna odpuščanje ter se napotil s težkim srcem proti domu. Vsakih petdeset korakov se je ozrl na kozo, če se ni spremenila v kakšnega zmaja. Toda do Mahovlj je bila še vedno koza in ni kazala nobenega veselja, se spremeniti.
Žagar se je že veselil, da je čarovnija popustila kozo.
Veseljak je stal na pragu gostilne in se je krohotal, da mu je skakal debeli trebuh, ko je zapazil Žagarja s kozo. Šimeta ni nič veselila krčma, čeravno ga je vabil Veseljak s sladkimi besedami. Ko pa je slednjič krčmar obljubil plačati pol litra, dal se je pregovoriti ter stopil v sobo, ko je privezal zunaj nesrečno kozo. Gostilničar ga je tako dolgo motil, da je zunaj zopet zamenjal hlapec kozla za kozo.
Čez pol ure se je poslovil Žagar. Ko je stopil pred hišo, je takoj opazil spremembo. — Prijela ga je grozna jeza. Odtrgal je kol od plota ter planil nad kozla.
»Ti hudičeva žival!« zakričal je nad nesrečnim kozlom, »ti mi ne bcdeš neumnosti uganjala.«
Toda predno ga je udaril, skočila je razjarjena žival kvišku. Kozel je nagnil glavo ter se zakadil v trebuh ubogega Žagarja, ki je padel kakor je bil dolg in širok na cesto. Pobral se je pa hitro kakor veverica ter se začel križati in kričati: »Vsi svetniki božji, prihitite na pomoč.« Znova je planil na kozla ter zamahnil s kolom. Toda hlapci so mu zabranili in gostilničar dč:
»Ne ubij uboge živali!«
»To je začaran spak in je od hudiča obseden,« kričal je Žagar. — »Če tudi žival crkne, hudiča ji čem izgnati.«
»Beži, beži, Šima, kdo bo tako babje-verent« smeje se mu Veseljak.
»Pa ti poskusi enkrat s tem potuhnjenim vragom. Zdaj je kozel, jutri zjutraj koza in čez dvanajst ur bo zopet kozel.«
»To sem radoveden !u se mu smeje krčmar, »Šima, prodaj mi koz'a, dam ti petnajst goldinarjev.«
»Da in amen!« odvrne veselo Žagar ter mu ponudi kar obe roki...
Vesel se je vračal proti domu. Na tihem je želel, da bi se pri Veseljaku spremenil kozel v vse mogoče živali, v tele, psa, mačko ali pa celo v krokodila.
Gostilničar pa je zagotavljal vsakomur, kateremu je pripovedoval o kozlu in Žagarju, da je cela šala več vredna kakor petnajst goldinarjev.
Pravljica o kralju Atili.
Priobčil A. Vogrinec.
Ne daleč od Kapele stoji precej vzvišen hribček, kateremu ljudstvo pravi »gradišče« ah »Šutjov gaj«. Pravijo, da je tu stal nekdaj lesen grad, v katerem je stanoval Atila, kralj Hunov. S svojo nešteto vojsko je ropal in po-žigal daleč okrog. Kogar je vjel, moral je ž njim v sužnost. Na veliko žalost svojim vojakom Atila nagloma umrje. Njegovo truplo denejo najprej v zlato trugo ali krsto, to pa v srebrno in obe še v železno ter ga pokop-
ljejo med tremi hrasti v Šutjovem gaji. Atilov duh pa ne more najti miru, ker so ga vjeti sužniki zakleli. Na njegovem grobu gorita vsako noč dve beli sveči in hudič suši na beli rjuhi denarje. Atila jih mora sipati v podzemeljsko klet, ki je globoko pod grobom, napolnjena s samim srebrom in zlatom. O polnoči prilezejo iz zemlje grozovite kače in v tem nastane strašen šum in hrum. Hudi duh spravi naglo vse ostalo srebrnino in zlatnino, katero si na mah naloži Atila. Ž njo izgine v podzemeljsko klet, kjer tako ropota, da mimo idočega človeka obide strah in groza. Kdor bi se pa zašel ob tej uri na grob, raztrgal bi ga Atila na solnčni prah. Tudi po dnevu nima Atila pokoja. Ljudem se prikazuje kot lepo opravljen lovec. Oblečen je v zeleno obleko, na glavi nosi črno kapo, katere kap ali ščit je tako svitel, da ni moči dolgo gledati Atili v obraz. Kogar sreča, gre molče mimo njega, a nikomur ne stori ničesar žalega.
Pripovedka o treh bratih.
(Narodna s Pohorja.)
Nekoč je bil reven kočar, ki je imel tri sinove. Ko oče umrje, rečejo med seboj: »Kaj bomo doma delali, kjer nimamo kaj jesti! Pojdimo po svetu, da kaj zaslužimo!« Imeli so še tri hlebe kruha; tiste vzamejo in gredo po svetu. Ko so že nekaj časa hodili, postali so lačni, in starejša dva brata rečeta mlajšemu: »Daj svoj hleb, da ga pojemo, potem boš ti od našega jedel.« Mlajši uboga, in ko pojedo njegov hleb, gredo naprej. Drugi dan, ko so bili zopet lačni, vsedeta se starejša brata in se spravita nad drugi hleb. Mlajši prosi, naj bi tudi njemu kaj dala. Rekla sta mu pa, da mu ne dasta drugače, kakor če si pusti eno oko izdreti. Tega se je branil. Ko pa je bil že zelo lačen, pustil si je vendar izdreti eno oko, da je dobil nekaj kruha. Tretji dan, ko so že dolgo hodili in ni bilo nikjer nič jesti dobiti, spravita se starejša brata nad tretji hleb, mlajšemu pa nista nič dala, čeravno je milo prosil. Rekla sta mu, da naj si da izdreti še drugo oko. Tega se je dolgo bransl; ko ga je pa glad prignal, pustil si je vendar še drugo oko izdreti, in za to je dobil košček kruha.
Zdaj sta šla starejša brata sama naprej, mlajšega reveža, ki je bil zdaj čisto slep, sta pa tam pustila. Bilo je že o mraku. Ker so bili sedeli pod nekim drevesom, otipal je tisto drevo in nanj zlezel, da bi tam prenočil. Po noči je čutil, da se zverine vseh vrst zbirajo pod njegovim drevesom, ki so tudi med seboj govorile. Lev, kralj zverin, je med drugim rekel: »Ko bi človek vedel, kako zdrava rosa bo nocoj padla, gotovo bi si je nabral. Kajti ko bi s to roso slepemu oči namazal, bi precej spregledal.« Siromak na drevesu si je te besede zapomnil. Ko so začele ptice peti, je vedel, da se zori, zato zleze z drevesa, položi roko na travo in si z roso pomaže oči. V tem hipu so mu oči zopet zrastle in videl je bolje ko prej. Ves vesel nabere rose v stekleničico, ki jo je pri sebi imel in gre naprej po svetu. Sreča ga kmalu revna, izstradana in slepa miš, ter ga milo prosi pomoči. On ji hitro oči z roso pomaže in takoj je zopet videla, da si je lahko sama poiskala živeža. Lepo se mu zahvali in reče: »Kadar boš ti mene potreboval, le pokliči me, da se ti odslužim.« Ko mladenič naprej gre, prileze mu čez nekaj časa revna čebelica nasproti, ki je bila tudi slepa. On tudi nji z roso namaže oči, da je spregledala. Čebela se lepo zahvali in reče: »Ako bi ti mene kedaj potreboval, pokliči me, da ti povrnem.« Potem zleti vesela naprej. Mladenič gre naprej in sreča čez nekaj časa slepega volka, ki mu je ves sestradan nasproti prišel. Volk se mladeniču usmili, namaže mu tedaj z roso oči, da je volk spregledal. Lepo se mladeniču zahvali in reče: »Če boš ti mene potreboval, le pokliči me, da se ti hvaležnega skažem.« Potem je zbežal v goščavo za živežem.
Mladenič gre naprej in naprej, dokler ne pride do nekega gradu. Tam je prosil za službo. Groi mu reče: »Vzamem te za hlapca, pa pri meni je težka služba; in če ne boš vsega natanko storil, kar ti rečem, te bom ob glavo djal.« Dečko je bil že močno lačen, zato je vse obljubil, da je le ostati smel, in da je dobil kaj večerje.
Zjutraj ga pelje gre! na skedenj in mu pokaže velik kup snopja ter mu ukaže, naj to snopje ta dan do prihodnjega jutra vse zmlati in zveje, ter naj spravi v en kot zrnie, v drugi kot pleve, v tretji kot pa slamo. Če vsega ne stori, ga bo pustil ob glavo djati. Hlapec se vstraši toliko dela, pa vendar se ga pridno loti. Pa čeravno je brzo delal, vendar je čedalje bolj spoznal, da vsega en dan ne more storiti. Do večera še polovice ni zmlatil, toliko manj pa zvel. Ves žalosten premišljuje, kako bi ukreni, da si reši življenje. Zdaj se spomni tiste miške, kateri je bil oči ozdravil in zdihne: »O, ko bi bila tista miška tukaj, morda bi mi pomagala!« Komaj to zine, kar mu stoji miš pred nogami in reče: »Glej, tukaj sem! kaj mi hočeš?« Hlapec ji vse pove. Miš pa reče: »Le brez skrbi se vleži tje v seno, to se bo vse brez tebe opravilo.« Hlapec se truden vleže in zaspi. Miš pa je šla in pripeljala seboj brez števila drugih miši, kmalo so vse žito izluščile in znosile v en kot zrnje, v drugi kot pleve, v tretji kot slamo. Ko se hlapec zjutraj zbudi, bilo je vse delo že opravljeno, miši pa ni bilo nobene več videti. Grof se zelo začudi, ko zjutraj pride in najde vse storjeno. Reče tedaj hlapcu: »To delo si dobro opravil, zdaj ti bom naložil drugo delo. Jaz hočem, da mi v oni dolini tam narediš lep grad is samega belega voska. Pa do jutri mora biti gotov; če ne, zapade tvoja giava.« Ves žalosten gre hlapec proti tisti dolini, kajti prepričan je bil, da on tega ne more storiti. Zdaj se spomni tiste čebelice, kateri je bil oči ozdravil. V tem trenotka pa čebelica že pribrenči in ga vpraša, kaj da želi? On ji vse potoži. Čebelica pa reče: »Le brez skrbi bodi, to bomo vse storile jtu in moje sestre.« Čebela hitro skliče vse čebele tiste dežele, začele so vosek vkup nositi in zidati in o pravem času je bil lep grad iz voska narejen. Ko grof zjutraj pride, hlapca pohvali in reče: »Res si ti junak, da malo takih; vendar še eno delo ti naložim: do jutri zjutraj mi zberi okoli tega grada vso zverino, kar je je na svetu, da jo bom z onega mostovža ogledoval.« Hlapec se prestraši in zopet misli, da je kaj tacega nemogoče. Domisli se pa tistega volka, kateremu je oči ozdravil, in pri tej priči je volk že priletel in vprašal: »Kaj želiš, prijatelj?« Ko mu hlapec vse pove, reče volk: »Brez skrbi bodi, to se bo že zgodilo.« Hitro dirja volk po vseh hostah in skliče zverino pred grad. Zjutraj je zverina že okoli grada stala, ko se je grof zbudil. Šel jo je na mo8tovž ogledovat. Pa zverine so tako strašno rjule, da se je grofu v glavi zvrtelo, prekucnil se je z mostovža doli med zveri, ki so ga na drobne kosce raztrgale. Potem so se zopet razšle. Tisti mladenič pa je potem postal posestnik obeh gradov.
Kako je čevljar v nebesa prišel.
(Narodna iz ptujske okolice.)
Po nekega čevljarja je prišla smrt, ko je ravno pridno čevelj krpal. »Prijatelj!« ogovori ga smrt, »prišla je tvoja zadnja ura. Zato pusti čevelj in pojdi z menoj!« — »Zakaj pa ne«, reče čevljar, »toda čevelj bo kmalo narejen, in škoda bi ga bilo pustiti, ker ga že tako dolgo krpam. Vsedi se tukaj na klop in počakaj, da ga naredim.« Smrt se vsede in zadremlje, ker je bila trudna od mnogih potov. Zviti čevljar pa hitro njeno obleko z žeblji pribije na klop. Ko se smrt predrami, ni mogla od klopi in za čevljarjem, ki se je med tem skril. Vsa jezna gre smrt s klopjo vred v nebesa, ker jo je bilo
sram, da bi s klopjo po svetu hodila. Še le v nebesih so jo rešili tiste klopi. Ko Bog zve, kako se je smrti godilo, reče smrtnjaku: »Pojdi pa ti po čevljarja, ker si močnejši in ga boš prej užugal, če bi se branil.« Smrt-njak mu reče: »Ker nisi hotel s smrtjo, poj-deš pa z menoj!« — »Saj bom šel, reče čevljar, samo smolo moram prej skuhati.« Na to smrtnjak nekoliko počaka. Ko je čevljar smolo kubal, gledal je smrtnjak to opravilo, ker mu je bilo nekako v kratek čas. Zdaj spusti čevljar nalašč nekaj smole na tla in poprosi smrtnj&ka naj mu jo pobere. Ko se smrtnjak pripogne, vlil mu je čevljar cel kote! vroče smole za vrat, da je kar cvilil in naravnost bežal v nebesa, ne da bi se ozrl na čevljarja. Tam ga vprašajo, kje je čevljarja pustil; on pa reče: »Naj grejo vsi vragi po njega, jaz nikoli več!«
Ko tako čevljarja ne morejo v nebesa dobiti, spomni se Lucšfer, poglavar vragov, na njega in ukaže malemu šepastemu vragu, naj čevljarja v pekel pripelje. Šantovi (kraljevi) vrag pride in reče čevljarju: »Ker v nebesa nisi hotel iti, hajdi z menoj!« »Koj, koj«, reče čevljar, »samo obleči se moram nekaj boljše, ker je danes nedelja « Potem še reče vragu: »Vidiš, ljudje grejo ravno k maši tu mimo, ti si pa tako grd in črn; daj se vender tačas v ta-le čevelj skriti, dokler se jaz ne preebiečem, da te ne bodo videli in se te preveč ne bodo prestrašili!« Rogač re3 uboga in zleze v čevelj. Čevljar pa hitro zgrabi za čevelj, ga zgoraj vkup drži in začne s kladivom tako mahati in udrihati po čevlju, da je vragu vse kosti polomil. Ko čevljar čevelj spusti, je vrag tako bežal, da se je vse kadilo za njim. Ko je šepasti vrag povedal, kako se mu je zgodilo, bil je Lucifer zelo nejevoljen in poslal je druzega vraga nad njega. Pa tudi tega je čevljar tako zdelal, da je ves razbit prilezel nazaj v pekel. Odslej ni bilo nobenega vraga več spraviti po čevljarja, ker se je vsak bal, da bi zviti čevljar enako ž njim ne ravnal.
Čevljar je zdaj tako dolgo živel, da je bil že sam življenja sit. Zato se sam poda na drugi svet. Najprej gre v nebesa in potrka na vrata. Ko ga pa sv. Peter zagleda, mu reče nejevoljen: »Ker prej nisi hotel v nebesa ne s smrtjo, ne s smrtnjakom, te tudi zdaj ne morem noter spustiti. Pojdi kamor hočei!« Čevljar gre in potrka na peklenska vrata. Prišel pa je odpirat ravno tisti šepasti vrag, katerega je svoj čas tako hudo pretepel v čevlju. Ko čevljarja zagleda, hitro vrata zaloputne in jame druge vrage na pomoč klicati: »Hitro pridite in tiščite vrata, da tisti strašni čevljar ne pride noter, sicer nas bo vse pobil!« Vragi so tako tiščali, da so njih kremplji les predrli. Čevljar vzame kladivo in jim kremplje v vrata zabije, in tisti vragi še zdaj na vratih visijo.
»Kaj bo pa zdaj?« reče čevljar sam pri sebi; »nikamor me nočejo! Vendar grem nazaj v nebes, na vsak [način me morajo noter pustiti!« Ko tje pride, ga sv. Peter odganja kakor prej. Čevljar pa le notri sili. Tako sta se dolgo prepirala. Slednjič reče čevljar: »Vsaj enkrat me pusti noter pogledati in vtata odpri, da vidim, kakšno je v nebesih. Potem pojdem brž odtod « Da bi se sitneža znebil, odpre Peter vrata na pol, in ko čevljar noter pogleda, vidi za durmi svojo klop. Kakor bi trenil, skoči skozi vrata v nebesa in se vsede na svojo klop. Peter ga pride ven gonit, pa čevljar mu reče: »Kaj mi hočeš? Saj na svojem sedim!« Tako so morali čevljarja v nebesih pustiti, kjer se zdaj za durmi sedi.
Nežnoznamenje. Zdravnik (bolnemu možu, ob čegar postelji je nakopičeno mnogo polen): »Zakaj pa so ta drva?« — Mihec: »Veste, gospod doktor, moja stara slabo sliši, in zato vržem vsakokrat, kadar česa potrebujem, poleno v njo!«