Posamezna Številka Din 1.
Št. 221.
V Ljubljani, v sredo 1. oktobra 1924.
Poštnina v gotovini«
Leto L
|	Izhaja	vsak	dan	popoldne,
f	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 2-5 f
•♦werT#-w**«-w»^e*e«S':ie'*a'>:et*»ct6*6-*s -i$-x,>rg^er%®*srr.6i«e6^»?ss-x-»Q»e.xa1»e->6»^Q
Neodvisen političen list
Uredništvo in appavniino: WoIfo¥a oilea it 1/i,
Telefon 213,
i Rokopisi se ne vračajo, — Oglasi po tarifu f I Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f
f	OaX*t«	rt«4	nnX4*iA«v>	X«l.	____J -. Ti	M'!
Račun pri poštnem ček, uradu It. 13.633.
Pndno ni prepozno.
Biblični govori o večnem miru, ki to ga prorokovali državniki ob Ženevskem jezeru so razzveneli, skrite notranjepolitične kampanje v posameznih deželah se bližajo svoji odločitvi v parlamentih, ki se pričenjajo otvarjati na iesen eden za drugim. Posebno letos je' pričakovati zanimivih dogodkov, saj gre za velike stvari, tako važne interese, da morajo vzbuditi v vsakem soci-ialnem sloju največje energije kakor za samoobrambo tako za osvojitev pravičnih pozicij.
Dawesovi načrti se pričenjajo izvajati in ta činjenica lega kot grozna mora na vse države, katerih gospodarstvu groze iz tega izvirajoče sicer še neznano, vendar pa s precejšnjo bojaznijo pričakovane posledice. V dobi, ko razsajajo socijalne bolezni in se gospodarsko življenje prebija skoz stotero ne-prilik, ki jih povzročajo kreditne krize, izvozni zastoj, pomanjkanje gotovine, silna obrestna obremenjenost, draga režija, visoko obdačenje, prometne mi-zerije ter valutama nestabilnost, je naenkrat nastopil čas trgovsko-političnih meddržavnih pogajanj. Prihodnji teden se prično pregovori med Francijo in Nemčijo, oni med Anglijo in Nemčijo stopajo v reelnejši stadij, Cehoslovaška ^ Avstrija nadaljujeta v započetem si-trgovinskih pogodb, da ne orne-131110 drugih držav. Kulminačno točko ^'oine krize in depresije imamo sicer *e za nami, toda nikjer še razmere niso fato Pregledne, tako stalne, da bi bili trgovinski pregovori tisti enostavni ra-►oni, kakor še 1.1914. Danes pomeni vsak trgovinsko - gospodarski dogovor 5e vedno korak v temo, igro z neprera-čunljivimi činitelji, samo več ali manj opravičene domneve, Impresije, pričakovanja. Zato je verjetno, da bodo okoli nameravanih konvencij ter iariiov divjale to jesen in prihodnjo zimo besne parlamentarne borbe in da se znajde marsikatera stranka pred državniško skušnjo, od uspeha katere bo odvisen njen vladni ali opozični položaj, ako ne že časten obstoj.
Naša država se v tem oziru ne nahaja v baš rožnatem položaju. Poslednji čas je že, da uredimo gospodarske odnošaje z drugimi državami na novi podlagi, ako nočemo pobirati samo drobtine, ki preostanejo po onih, ki si prej izpogodijo vsakemu najbolj ugaja-joČe rozine in najposlednejši čas. da pripremimo vsaj avtonomno carinsko tarifo. Ako je 1. 1919 započeta reforma bila Še preuranjfena in so 1. 1922 gospodarski dogodki prekrižali vse lepe namere, bi letos ne bilo več nobenega izgovora za nadaljno odlaganje.
Razven par v prvi vrsti zainteresiranih podjetij seveda ne more zahtevati nikdo, da se ona takoj uveljavi. Kajti vesti; ki prodirajo polagoma na dan o načinu, kako se je popravila stara tarifa, vsiljujejo domnevo, da bi nam bila prej v škodo nego v korist. Sigurno je, da je skoz in skoz strogo zaščitnega, za mnoge predmete naravnost prohibitivnega značaja. Iz posameznih postavk, kakor so bile navedene v časopisju, včasih ni težko uganiti, katera individualna in to zelo maloštevilna, če ne singularna podjetja so s skritimi vplivi izposlovala sebi neprimerne ugodnosti na račun gospodarsko šibkih slojev. 2e od vsega početka je bilo jasno, da skrivnostno šušljanje, ki je spremljalo novo redakcijo, ne obeta nič dobrega in da delo, naročeno v interesu samo enega gospodar, sloja ter provedeno pod njegovo efektivno pa-tronanco ne more ugajati zahtevam distributivne pravičnosti. Samo ob sebi je umevno, da je treba notranji trg v Izdatnejši meri rezervirati domači industriji, nego je bil sedaj, gotovo pa ni v splošnem interesu, ako si hočejo nekatera podjetja z izvenparlamentarnimi Intervencijami pri redaktorjih nove tarife In pri vladnih centralah dobiti proizvajalni ter prodajni monopol.
Radi priznavamo, da tarejo našo mlado industrijo vse one znane otroške bolezni in v naši kapitalistično slabi državi še prav posebej, toda vse preveč imamo .vtis. da gre mnogo teh dn- vnlh
Raiiillani« situacij«.
Ukaz o Imenovanju ministrov HRSS bo podpisan še nocoj.
Beograd 30. septembra. Včerajšnji razgovor med kraljem in Davidovih em je definitivno razčistil politično situacijo. Računa se, da bo kralj podpisal ukaze o imenovanju novih ministrov že nocoj ali jutri dopoldne. Kralj je hotel izvedeti, kakšno je razpoloženje v Beogradu in je vsled tega pozval ministra za zunanje zadeve Nasta-sa Petroviča k sebi. Vendar se lahko konstatira, da je razpoloženje v Beogradu zelo dobro. Prijatelji današ. režima pripravljajo zastopnikom Hrvatov pri nastopu njihovih dolžnosti v vladi ovacije. Pri radikalih in samostojnih demokratih je nastala konstemacija. Kažejo se pri mnogih radikalih znaki,
da bi se radi orijentirali v smeri politike Nastasa Petroviča.
Beograd, 30. septembra. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je izjavil novinarjem, ko je prišel od kralja: »Vse je končano in zelo dobro. Re-feriral sem kralju o situaciji in svojem dosedanjem delu. Obvestil sem ga nadalje o tem, kaj se sedaj dela in sem dejal, da se prihodnji teden skliče skupščina. Nato sem vprašal kralja, kaj bi bilo treba storiti, da se situacija stabilizira in kralj mi je nato odgovoril: »Kako bi bila situacija labilna, ko imate večino v skupščini in moje popolno zaupanje.«« Novinarji so gospoda Davido-viča pozdravili z živijo klici.
Sela ministrskega sveta.
Ukrepi naše vlade zaradi pritožbe albanske vlade.
B e o gr a d, 30. septembra. Sinoči od 6. do S. se je vršila plenarna seja vlade. Na seji je bil izvoljen komitet ministrov za revizijo uredbe o razvrščavanju uradnikov. V ta odbor so vstopih ministri: Hrasnica, Marinkovič, Kulovec in Šumenkovič. Vlada je sprejela načrt zakona o pobijanju korupcije z vsemi spremembami. Zakon bo veljal že od 1. septembra leta 1918. Ministrski svet je sklenil, da se upoko-je vsi ministri, ki so že več kot eno leto na razpoloženju. Zunanji minister je po-
ročal. da je Albanija vložila pri Zvezi narodov obtožbo proti naši državi. Naša Vlada je Zvezi narodov odgovorila, da mi nismo krivi in da so bili to le spopadi med meščani Dalje je bilo rešeno še nekoliko tekočih zadev, da morajo ministri še enkrat pregledati svoja naročila na račun reparacij, ki se mora zmanjšati na minimum. Carinska tarifa je bila sprejeta z nekaterimi spremembami. Končno je ministrski svet sklenil. da se pojutrišnjem predloži kralju invalidski zakon v predsankcijo.
IZJAVA DR MAČKA.
Beograd, 30. septembra. Maček je vašemu dopisniku podal sledečo izjavo: Prišel sem v Beograd ne toliko radi intervencij in da ,se obvestim o politični situaciji marveč čisto po političnih poslih. Z Davidovičem se nisem dolgo razgovarjal radi tega, ker sva morala hiteti, ker je on moral sprejeti še veliko strank. O našem vstopu v vlado nisva dolgo govorila. Morem vam reči, da mi sedaj ne bomo napravili glede vstopa v vlado nobenega vprašanja. Ako ne bo potrebno, tudi ne bomo vstopili v vlado, zlasti ako bomo naleteli na kake zapreke pa bodisi od katerekoli strani. V tem slučaju bomo ostali v istem položaju napram vladi, v katerem smo se nahajali sedaj. Naši odnošaji do vlade se s tem ne bodo prav nič spremenili, ker smo vedno za triumf politike sporazuma. Tudi glede min. portieljev ne bomo napravili nobenega vprašanja- To ni bil oficijelni sestanek * Davidovičem, ampak se bo vršil šele zvečer. Ni izključeno, da bodo temu sestanku prisostvovali tudi Spaho, Korošec in Nastas Petrovič. Povedati bi vam mogel samo, da politika sporazuma stoji, a da se taktika samo menja napram položaju. Želimo, da vedno še vnaprej ohranimo svoje dosedanje stališče in da je položaj v vladi osd-guran. — Ta izjava Mačeka je zelo značilna in po mnenju opozicije znači popolen fiasko politike HRSS in politike
vlade. Politika sporazuma se mora izvajati z delom, ker je baš radi tega vlada prišla na krmilo. V nasprotnem slučaju pa je brezpogojno pričakovati demisije vlade v najkrajšem času. Kajti stališče HRSS je temu dokaz, zatrjujejo politični krogi
DR. MAČEK PRI DAVIDOVICU.
Beograd, 30. septembra. Danes dopoldne je posetil Maček Davidoviča, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal! Temu posetu pripisujejo velik političen značaj. Po razgovoru z Davidovičem je Maček odšel v pravno ministrstvo, kjer je posetil dr. Spaha. Po končanem posetu pa je Maček odšel v hotel Petrograd, kjer se je vršila neke vrste konferenca federalističnega bloka, na kateri so bili Spaho, Korošec in Maček. Na konferenci so razpravljali o ulogi federalističnega bloka v vladi.
ZASTOPNIKI HRSS V BEOGRADU.
Beograd, 30. sept. Danes zjutraj so prispeli v Beograd 4 poslanci HRSS Maček, Predavec, Košutič in Jalžabetič.
ZEMLJORADNIKI PRI DAVIDOVICU.
Beograd, 30. septembra. Danes je deputacija zemljoradnikov z Vojom Lazičem in Jovanom Popovičem pose-tila predsednika vlade Davidoviča In mu izročila originalen tekst resolucije zemljoradnikov ter njih zahteve za dalj-njo podporo v vladi.
pritožb na raznih gospodarskih kongresih in v gospodarskem časopisju na rovaš reklame in sistematične pripreme javnega mnenja. V normalnih dobah se radi tega ni bati preresnih posledic, danes pa, ko so osobito pri nas socijalno in kulturno važni sloji skorajda še izločeni na tvorbi javnega mnenja, zna takšna *Stimmungsmacherei« roditi resnejše posledice. Predvsem bi naše kmetijstvo kot glavni činitelj pridobivanja in najvažnejši izvoznik, bil v korist nekaj podjetij potisnjen v ozadje, kajti čeprav je izredna višina nekaterih postavk namenjena nekoliko tudi demonstrativnim namenom za konkretne pregovore, gre vsa tendenca reformirane tarife za tem, da se otežkoči stališče našega kmeta kot potrošnika onih industrijskih izdelkov, ki pridejo v njegovi režiji v prvi vrsti v poštev. Da bi praktične posledice se pojavljale v zožitvi produkcije, v opuščanju intenzivne poljedelske metode, v nazadovanju izvoznega kontingenta, slabšanju trgovinske ter plačilne bilance ter končno v nazadovanju dinarja, ie čisto na
fllant.
Nimamo prav nobenega namena, podpreti s tem položaj SLS bodisi v Sloveniji bodisi kjerkoli drugje, vendar pa moramo s stališča konzumentskih krogov odobravati, ako je minister Kulovec vzel projekt nove avtonomne tarife še enkrat v podroben pretres. Ako so naši srednji in poljedeslki sloji (In teh je 80% v Sloveniji) na čem inter-esirani, tedaj gotovo na tem, da se radi nekaterih tovaren. ki v kreditnem oziru vise popolnoma v zraku in itak nimajo realne podlage, ne poslabša njih živ-ljenski standard in naša cenovna rozina ne poskoči še višje. Industrije, namenjene predelavi onih surovin, katerih pridelamo v zadostnih množinah, se dado lahko podpreti začasno z ažijem in izredno s premikajočimi se kvod-jenti, onih pa, ki jih je vodila edino le trgovska povojna konjunktura, ne bomo rešili s tarifi, ker so zapisane smrti tudi brez teli. V koliko pa so carinsko-zaščitne podpore potrebne prve, to naj se odloči v parlamentu, sporazumno z drugimi sloji, kompromisno, kakor je to objčai v vseh kulturnih državah.
ten. .
K celjski smaai.
Oni, ki so hoteli oskruniti slovenski značaj Celja, so dobili lekcijo, ki je naj-brže ne bodo tako kmalu pozabili. Saj so jim nedeljske volitve pokazale, da Celje pač ni prikladen kraj za kravje kupčije I Nemci in nemškutarji. Zavedni slovenski volilci so s svojimi volilnimi kroglicami obsodili mešetarenje za slovenski značaj Celja, v katerega se je spustila SLS in katerega so s svojo abstinenco obsodili tudi nekateri sicer dobri pristaši te stranke, med njimi celokupna duhovščina.
Volitve so potekle popolnoma mirno brez vsakegš incidenta. Po mestu je bilo videti mnogo orožništva, ki 'pa ni imelo prilike intervenirati nikjer, če izvzamemo dogodek na kolodvoru pri prihodu Orjunašev iz Ljubljane, katerim je orožništvo prepovedalo vhod v mesto, v kolikor so bili uniformirani In kateri so se morali vsled tega vrniti s prihodnjim vlakom nažaj. odkoder so prišli. Tako se klerikalho-nemška zveza pač ne more pritoževati, da ne bi bilo za njeno varnost od vladne strani kar najboljše preskrbljeho.
Slovenski volilci so izpolnili svojo dolžnost večinoma že dopoldne in je opoldne zmaga že bila zagotovljena Narodnemu bloku. Dasi so klerikalci in Nemci napeli zadnje ure vse svoje sile, da bi spremenili številčno razmerje v svojo korist in so predvsem klerikalci spravili na volišče še marsikakega moža, ki ga je bilo sram zveze z Nemci in bi raje ostal,doma, vendar na rezultatu niso mogli več ničesar spremeniti Ob
pol 18. uri so že streli od Sv. Miklavž« sem naznanili zmago Narodnega bioka; in naenkrat so bile hiše v zastavah 10: množice ljudstva so se zgrnile pred magistratom, kjer jih je nagovoril dr. Kalan in Dragotin Gobec. Zvečer so s« slovenski volilci zbrali v Narodnem domu, kjer je več govornikov govorilo o pomenu dneva.
Novi občinski odbor sestavljajo:
Odborniki Narodnega bloka: dr. Juro Krašovec, odvetnik, Gobec Drago* tln, knjigovodja, Franc Leskovšek, trgovec, dr. Ernest Kalan, odvetnik, dr. Anton Božič, odvetnik, Ivan Rebek, tovarnar, dr. Rudolf Dobovlšek, odvetniški kandidat, dr. Alojzij Goričan, odvetnik, Ivan Prekoršek, upravitelj bolnice, Janko'Lesničar, tajnik Zadr. Zveze, dr. Martin Rus, drž. pravdnik, Joško Pirc, trgov, potnik, Ludvig Sellschegg, kroj. mojster, Ivan Pflko, sprevodnik, Drago Sirec, trgovec, Josip Majdič, gostilničar, Anton Koren, drž. redar v pok., Franc Mravljak, profesor, Stefan Fe*1 rant, urar, Albin Marčič, arhivar upr. sod., Janko Vranjek, pristav, Ivan Ravnikar, trgovec, Ivan Wisjag, kroj. mojster, Ivan Kavs, brzojavni mojster, Franjo Strupi, trgovec. — SocUalnl demokrat: Franjo Koren, pekovski mojster. — Nemško-klerikalni blok: dr. Anton Ogrizek, Josip Žumer, gostilničar. Franz Rebeuschegg, hotelir, Max Janič, posestnik, Avgust Šviga, mizarski mojster, dr. Andro. Posavec, lekarnar ta Franz Koschier, kovaški mojstef.
Posel čeških parlamentarcev v Beogradu.
Beograd, 30. septembra. Danes dopoldne je deputacija čehoslovaškega parlamenta s čehoslovaškimi senatorji pod vodstvom čeh. slov. ministra v Beogradu Šeba posetila predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča in se z njim dalje časa razgovarjala. Nato so si gostje ogledali dvorane In jim je bil v ministrski sobi prirejen- zakusek,
katerega so se udeležili vsi klubi razen, radičevcev. Potem je delegacija bila ob, 11. uri sprejeta pri kralju v avdijenco. Kralj se le posebno zanimal za rodbine poginulih in ustreljenih češkoslovaških vojakov. Končno so gostje posetili št: Davidoviča, pri katerem so se tudi zamudili dalj časa.
VAŽNA RESOLUCIJA KONGRESA ZEMLJORADNIKOV.
B e o g r a d ,30. septembra. Sinoči je ie bil končan kongres zemljoradnikov, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Kongres zemljoradnikov enoglasno odobrava delo glavnega odbora in zemlj. kluba. 2. Pozdravlja politiko sporazuma med Srbi in Hrvati in veruje, da so samo seljaki v stanu doseči sporazum. 3. Zahteva obnovo od-nošajev z Rusijo. 4. Zahteva zaščito osebne varnosti in imetja v južni Srbiji. 5. Da se energično nadaljuje čiščenje »nedostojnih« uradnikov. 6. Čimprejšnjo Izvedbo agrarnega vprašanja. 7. Uki-njenje S% davčne obremenitve. 8. Zvezo Slovenije z morjem 9. Regulacijo rek, ki prete poplavi. 10. Nabavo reparacij za zemljoradnike. 11. Uvedbo zemljiškega katastra za celo kraljevino. 12. Donošenje zakona o občinah za celo zemljo; odstavitev nastavljenih komisarjev, knezov in predsednikov. 13. Uvedbo oblasti v srezkib volilnih samoupravah. 14. da vlada omogoči, a ne prepreči, da se čim prej sestane redna skupščina Kmetijske družbe, ki je bila sklicana že 1. 1922, pa se še do danes ni vršila. Vlada je s tem, da je prepovedala skupščino, ravnala proti zakonom. Kongres zemljoradnikov energično zahteva, da se odstavi komisar družbe, ki je zakrivil velike nerednosti.
BRZOJAVKA ZAGREBŠKE TRGOVSKE KOMORE VLADI.
Beograd, 30. septembra. Trgovec Arko je v imenu trgovske komore iz Zagreba poslal Davidoviču pozdravno brzojavko, v kateri je izrazil željo hrvatski in slavonskih trgovskih krogov, da bo današnja vlada, ki je pokazala zmožnost rešiti sporazum med Srbi in Hrvati, tudi v stanu izboljšati ekonom. razmere v Hrvatski in Slavoniji.
PEŠIC PRI KRALJU.
Beograd, 30. septembra. Včeraj ie kralj sprejel v avdijenco načelnika generalnega štaba • generala Pešiča, ki Je pot očal kr aliu o ttaniu v vojski*
POČETEK KONFERENCE MED IN MADŽARSKO DELEGACIJO.
Beograd, 30. septembra. Šef: madžarske delegacije g. Wodianer je sinoči prispel v Beograd.
Bortna poročila.
Ljubljanska borza, dne. 30. septembra.
Vrednote.
Srečke. 2 In pol % drž. renta za vojnt škodo denar 112, blago 117JO, Delale«, a), Denarni zavodi. Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 225 blago 240. Merkantflna banka denar 123 blago 130, I. Hrvatska Stedionica denar 915, blago 918, Slavtnska banka denar 100 b) Podjetja. Strojne tovarne in livarne de-, nar 140, blago 150. Združene papirnice blat-go 123. Založnice Itd. 4 in pol % kom. zad. dež. banke blago 90.
Produkti.
Deske I. U. 20, 25, nun Irko meja blagu. 700, drogovi 4 do 8 m od 10 do 24 cm Irko naklad, post blago 215, Stakete MO m na drobnem koncu 2 In pol do 4 cm Irko naklad. post. tek. m blago 0.50, hrastovi Irist 5, 6, 7, 8, Irko meja 2 vag. denar 1500, blago 1510, zaključ., oglje I. vilano Irko meja denar 114. drva suha bukova 1 m dolž. Irko naklad, post. denar 26.50, Jesenovi suhi plohi 20 do 100 mm Irko Domžale blago 140^, pšenica domača Irko Lj. denar 370, pšenic* ■ bačka Irko bačka post. blago 360, koruza-, bačka Irko bačka post. blago 280, oves bački Irko baika post. blago 260. oves bački Irko Ll- blago 335. suhe gobe sred. frko Lj„ den. 60, tliol ribnlčan orig. trko Li. den. 525, t. blago 225, krompir uzančni Irko na-prepellčar orig. Irko Lj. denar 450, fižol mandaloni orig. Irko Ll. denar 350J ■ konoplja mandžurska Irko Ll. brutto a netto blago 880. repica divja Irko slavon.. post. blago 225, krompir ozančnl Irko naklad. post. blago 120, 1. garant, banat. čim« svinjska mast za kg frko magac. LJ. blago. 35, L soljena samo brbtna slanina za kg. Irko magac. Lj. blago 34, I. prekajena sla nina Irko magac. LJ. blago 36.
Beograd, 30. septembra. Dunaj 10.1«< —10.1850, Italija 315.50—31630, Londot 321.25—321.50, New-York 72-72.25, Part 378, Praga 215.75—216.50, Curih 13.85- -13.89.
Curih, 30. septembra. Beograd 7.25, Italija 22.8750, London 23.3150, New-Yo*fc 523.50, ParU 27.40, Praga 15.45.	~
Trst, 30. septembra. Predborza. grad 31.55—31.65, Dunaj 322—325, I
101.85—102, New-York 22.85—22.90.__________
119.50-12030, Praga 6840-«M Cut» 436-48*
Or. 1. Stefančič, Ljubljana:
I. kongres pravnikov kraljevine SHS
Splošni vtisi. Pomen kongresa. Njegov statut In poslovnik. Bodoče smernice.
II.
Z ozirom na težnje ki » jih na plenarnem zasedanju izražali mimogrede več ali mani vsi Teferenti in koreierenti sem imel občutek, da je organizacija preozko in Preveč labilno zasnovana ter sera v prvi sekciji — naj se mi oprosti ta nesramnost — v svrbo pretresa s strani stalnega odbora vložil pismeno svoje odvojeno mišljenje glede osnove statuta stalne t. j. nepretrgano delujoče institucije kot Udruženje pravnikov. Osnova bi obstojala v glavnem:
I. Udruženje pravnikov kraljevine SHS ima sledeče naloge:
1. Da goji medsebojno spoznanje, solidarnost in vzajemno pomoč ined člani in pravniki sploh.
2. Da proučava vsa javna vprašanja ter Ja o njih izraža v katerikoli obliki svoje mišljenje.
3. Da proučava zakonske osnove iz vseh pravnih strok ter da izdeluje potrebne zagonske načrte (materijelno ali tudi samo 'ormalno pravo).
4. Da se briga za socialni položaj svojih članov in pravnikov Iz vseh stanov ter da goji solidarnost s sličnimi strokovnimi n stanovskimi organizacijami.
II. Organizacija udruienja obstoja iz vrhovnega predstavništva (centralni odbor), strokovnega tajništva in oblastnih sekcij.
Ul. Po nalogah navedenih pod I. se delitev dela v udruženju vtšI v lcomisijah In sicer:
1. Splošna komisija, ki vrši naloge splošnega značaja, navedene pod I. 2. V tej komisiji saj bodo zastopani pravniki lavni delavci (nestrankarski).
2. Strokovna komisija sestavljena iz najboljših in priznanih strokovnjakov iz vseh pravnih strok, z nalogami, navedenimi pod 1. 3.
3. Stanovska komisija, ki se bavi c vprašanji, navedenimi pod I. 4. V njej naj bodo zastopani pravniki iz vseh strok in stanov.	,
IV. V komisijah udruženja morejo sodelovati tudi juristi, ki niso člani udruženja.
V. Da se doseže namen, se udruženje poslužuje različnih za to pripravnih sredstev. kakor so: kongresi, ankete, javna predavanja, brošure, strokovni listi itd.
VI. Udruženje ima svoje splošno stalno glasilo.
Ta osnova Je seveda mnogo obširnejša od one, ki so jo predlagali sklicatelji, ali Je
času primernejša in bol! odgovarja zahtevam sedanjega rabvoja družabnega življenja. Dela je veliko in zahteva požrtvovalnosti. Ali čim slabše bodo postajale živ-Ijenske razmere tem večji bo občutek po samoohrani in samopomoči in dobra volja danes še omalovaževanih pravniških »sil bo iste združila k skupnemu solidarnemu ustvarjanju, malenkostne, egoistične ozire pa bo potisnila v ozadje.
Pa če ostanemo zaenkrat tudi pri sedanji ožji osnovi, ni misliti na to. da bi cd-bor od 10 oseb mogel uspešno vršiti vse naloge in bo moral poklicati na pomoč od-boTe sedanjih pravniških društev. Pomanjkljivosti organizacije so se pojavile tudi že na prvem kongresu, dasi je bilo na dnevnem redu samo pet referatov in samo iz ene stroke. Delo v sekcijah in iznešene resolucije ne morejo biti izčrpne iz priprostega razloga, ker večina članov ni zadostno strokovno pripravljena. Tudi ni časa za podrobne razprave, ki bi se pa z večjim uspehom vršile po strokovnjakih specialistih v stalnih komisijah.
Tudi tehnika samega kongresa po sedanjem poslovniku nikakor ne odgovarja parlamentarnemu redu ali običaju. Plenum zborovanja ne more služiti samo za to, da na prvem zasedanju posluša referate, na drugem in končnem zasedanju pa odgla-suje resolucije. Tako je bQo pri zadniem kongresu drugo zasedanje z glasovanjem »prima se« končano že v približno 10 minutah, ako izvzamemo odmor pri glasovanju o odvetniškem redu, ki je trajal 20 minut, torej še enkrat toliko, kakor celo zasedanje. Ako je bil tak postopek iz razumljivih ozirov upravičen pri prvem kongresu, se bo moralo v bodoče plenumu prepustiti več pravic, od katerih Je najvažnejša ta, da sl kot avtonomna korporacija sam določi svoj poslovnik.
S tem bi bile podane nekatere smernice za razvoj in delo organizacije pravnikov, ki veljajo seveda le za bodočnost in niti v najmanjši meri ne morejo zatemniti veličastnega uspeha I. kongresa pravnikov. Pravniki vseh strok in stanov pa naj se zavedajo svoje poklicne dolžnosti in pristopajo v novo osnovano skupno organizacijo v »Kongres pravnikov« in ji s svojim vstopom in delom priborijo v javnosti ono avtoriteto, ki jo po svoji inteligenčni sposobnosti zasluži, da bo mogla z uspehom delovati v prid naroda in države.
Besede in delanja.
Kdor opazuje razvoj politične situ-tcije na Madžarskem, ta mora konsta-tirati veliko razliko med vladnimi izjavami, ki so namenjene za inozemstvo in pa dejanstvenim političnim kurzom madžarske vlade. V Ženevi je pred kratkim še govoril Bethlen o nujnosti demokratičnega režima, če pa se pogleda njegov režim nekoliko pobližje, potem se vsakdo lahko prepriča, da ie ta režim vse preje nego demokratičen.
Ravnokar je v Budimpešti padla razsodba v procesu proti legitimistom, ki so s streli povzročili v opernem gledališču paniko, da so mogli potem nemoteno insultirati nasprotne jim naprednjake. Glavni krivci so bili oproščeni, ostalim pa je bila prisojena le malenkostna kazen in še to samo pogojno. Neprimerno strožje pa postopa madžarski režim proti naprednemu Življu. Amnestija emigrantov, Že ponovno obljubljena, je splavala po vodi in oni, ki «o verjeli vladnim obljubam in se vrnili na Madžarsko, so bili brez i2jeme postavljeni pred sodišče in čakajo sedaj v zaporih na sodbo, ki gotovo ne bo niti mila, niti pogojna. V2rok temu postopanju je, da je večina emigrantov iz Madžarske naprednega mišljenja.
Prav čudno luč meče na »demokratičen« režim, za katerega je gro! Bethlen tako navdušen, tudi internacijsko taborišče v Zalaegerszegu, katerega razpustiti je notranji minister Rakov-szky že davno obljubil, v katerem pa kljub temu še danes živi v neznosnih razmerah na stotine ljudi radi komunizma in drugih »protidržavnosti« in kamor lahko še danes pride vsak, ki si
  ...........................    .«—pawwa<
drzne zatakniti v gumbnico rdečo cvetko.
Istočasno pa, ko vlada na vse načine preganja komuniste, obnavlja ista vlada diplomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo. Zakaj to, bi ne bilo težko uganiti, čeprav tega ne bi povedal poluradni vladni tisk. Ta namreč jasno pove, da ie Bethlena napotilo k zbližauju z Moskvo edino le stališče, ki ga je zavzel zadnji moskovski komunistični kongres v vprašanju narodnih manjšin. Vsaka akcija namreč, ki ustvarja v državah Male antante iredento in separatizem, je. Bethlenu dobrodošla in madžarski legitimisti in nacijonalni šovinisti še danes sanjajo o zopetni priključitvi Slovaške, Banata, Vojvodine in Bačke kroni sv. Štefana. Da ne odklanjajo pri tem pomoči Moskve, je jasno.
Razumljivo je, da s to politiko niso zadovoljni vsi Madžari, toda opozicija je danes na Madžarskem brez moči in od nje Evropa ne more pričakovati spremembe madžarske orijentacije. To* da dovolj, je, da Evropa ponovno uvidi dvoličnost madžarske politike, razliko, ki obstoja med besedami in dejanji in uravna po tem spoznanju svojo politiko napram Madžarski.
Kar Vi hočete
to j« ELtafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28‘—. Lekarnar Bog. Feller Stu-bica Don ja, Blzatrg 357, Hrvatska
lliililllliillllliliili!lllllilillilllliiilii!i!lilliil)iiiiillllllii!llliiiliiilii
Politične vesli.
— Pogajanja med našo In madžarsko delegacijo. Pogajanja med našo in madžarsko delegacijo se bodo pričela v sredo 1. oktobra ob 9. dop. v Beogradu. Naši delegaciji predseduje bivši pravni ministeT dr. Ninko Perič.
= Izpremembe v naših inozemskih zastopstvih. Kakor se ču.ie. se v ministrstvu za zunanje zadeve pripravlja nova razmestitev naših poslanikov. Izgleda. da bodo trije poslaniki razrešeni svojih dolžnosti in sicer Jovan Mackovič, M. Jovanovič in Antonije-vič, prva dva zaradi svoje nesposobnosti in tretji zaradi nekih UTadnih neugodnosti. Sedanjega poslanika na Dunaju. Milojevlča mislijo premestiti v Atene. Za stalnega predstavnika pri Zvezi narodov je baje določen dr. Trumbič. Doslej ni še imela kraljevina SHS svojega stalnega predstavnika pri Zvezi narodov.
= Vojvoda Stepo Stepanovič. Vaš dopisnik je ob priliki svojega potovanja v Ča-čak posetil vojvodo Stepo Spetanoviča. ki živi popolnoma sam zase v svoji hišici v Sarajevski ulici. Stari vojvoda se ne zanima več za politiko, ampak samo z največjo pa-Znjo spremlja razvoj dogodkov kot častni predsednik Narodne odbrane. V ostalem ne podaja vojvoda Stepanovič nobenih izjav, ker se ne čuti pozvanega, da bi se mešal v notranje politične razmere. Stari vojvoda čaka mirno na svojo smrt in si je dal na ča-čaškem pokopališču sezidati skromno grobnico. Vojvoda ne želi nobene pomoči od naše države, čeprav je siromak in živi le od stoje penzije. Postranskih dohodkov in re-prezentacij nima nobenih. V družbo ne zahaja.
«= Vodja federalistične Makedonije proti Cankovem režimu. Peter Caulev. znani voditelj fedralistične Makedonije, ki se mudi na Dunaju, je te dni objavil v nekem listu članek. V tem članku se Caulev obrača na vso civilizirano Evropo, naj že enkrat ona ustavi delovanje Cankova v vladL Na drugi strani pa je Cankov poslal k Zvezi narodov delegacijo Makedoncev, ki zahtevajo, da se naj v najkrajšem času reši vprašanje neza-visne Makedonije. Predsednik Sveta Zveze narodov Motto pa i2javlja, da Zveza narodov ni zato upravičena.
Prosveta.
Redna gledališka sezona 1924/25 v Narodnem gledališču v Ljubljani začne v sredo 1. oktobra 1924 in sicer z dramsko predstavo francoske Rostandove drame »Cyrano de Bergerac« v Oton Zupančičevem prevodu. Ta premijera se vrši kot Izven predstava. V četrtek 2. oktobra pa je prva predstava v abonmaju in sicer opera »Carjeva nevesta« za red A. Ostale predstave se vrste po zgoraj označenem redu. Prva operna noviteta je v soboto 4. oktobra In sicer Rimski-Korsakova opera »/Vlaiska noč«. Predprodaja se začne danes v torek pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure popoldne.
Otvoritev dramatične šole Udruženja gledaliških igralcev. V sredo 1. oktobra se prične pouk dramatične šole v poslopju I. drž. gimnazije (poleg Nar. doma). Vsi gojenci naj so sestanejo ob 17. uri v vestibilu. Naknadni izpiti se vrše ob 18. uri istotam.
Operni libreto: Maiska noč. ie pravkar izšel v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani kot 16. zvezek zbirke opernih in operetnih tekstov. Opero je uglasbil odlični ruski skladatelj N. Rimski-Korzakov, ki si je tudi sam po Oolgojevi pravljici priredil tekst. V petek, dne 3. oktobra bo v r.ašem opernem gledališču premijera te izbrane ruske opere, katero imenujejo zbog njene popularnosti in veselega značaja teksta in glasbe rusko »Prodano nevesto«. Želji občinstva, ki bo poslušalo to opero, je založba gotovo v dobri meri ustregla z izdajo libreta, ki bo dokaj pripomogel k boljšemu razumevanju deia. Libreto »Majska noč« se dobiva, kakor vsi ostali že izdani libreti za nizko ceno 4 Din Izvod, razen pri založnici Zvezni knjigami, tudi pri operni blagajni, pri opernih biljeterjih in v vseh knjigarnah.
Izšla Se druga izdala. »Jugoslovenskog Llšča«, ki se za ceno Din 22, naroča pri Pokrajinskem odboru J. M. v Ljubljani, pred Škofijo 21-1.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
1. oktobra, sreda »Cyrano de BeTgerac« Izven abon. v
3. oktobra, petek »Moč teme«. Red B.
5. oktobra, nedelja »Cyrano de BeTgerac«. Izv.
6. oktobra, četrtek »Paglavka«. Red C.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
2. oktobra, četrtek »Carjeva nevesta«. Red A.
4. oktobra, sobota »Maiska noč«. Izven.
5. oktobra, nedelja »Cavalleria rustlca-na« in »V vodnjaku«. Izven.
7. oktobra, torek »Majska noč«. Red D.
»Tarzanove živali"
Drugi del romana o čudežnih Tarzanovih doživetjih, »Tarzan in svet« se bliža koncu. Zaključuje se burno razdobje življenja tega neobičajnega junaka in njemu dragih oseb. Pota trdega trpljenja so ga končno združila z edinim bitjem na svetu, ki ga ljubi, kakor se je sam izrazil.
Ker sta oba romana o Tarzanu vzbudila v krogih naše publike resnično zanimanje, se je uredništvo »Narpdnega Dnevnika« odločilo, da seznani vse Tarzanove prijatelje z njegovim nadaljnjim življenjem.
Vsled tega opozarjamo, da prične v prihodnjih dneh izhajati v »Nerodnem Dnevniku« tretji del Tarzanove isto rije, in sicer »Tarzanove živali«.
V romanu »Tarzanove živali« skoro presega sila in napetost dejanja drugi del. Gradivo je podano v tako trdni, krepki, izraziti obliki, da zasluži že zaradi svoje tehnične dovršenosti priznanje.
Dogodki nas sprevajajo nazaj v čudeže živeče narave, kjer se nam odkrivajo sicer težko pojmljive skrivnosti. Tarzan, človek džungle, sin divje, zdrave narave, z nepokvarjenimi čustvi ni več sam. Tarzan najde prijatelje in tokrat v naturi, med divjimi živalmi, ki mu pomagajo v njegovem boju zoper zlo.
Danes ne najdemo med modernim čtivom junaka, ki bi bil tako notranje čist in otroški, kakor Tarzan. In ta stran njegovega 2načaja pride najbolj do izraza v romanu »Tarzanove živali«.
Roman »Tarzanove živali» znači boj dobrega zoper slabo, boj divje, toda deviške narave zoper vse, kar je vzbudila v človeku slabega civilizacija in pa zoper one strupene kali, ki jih je ta pokvarjena roka posejala v prirodo.
Ta čudežni, silni boj uredi Tarzan, poosebljeno dobro, poosebljena moč, poosebljena čista človečnost. Motiv, ki mu daje zanos in neupogljivo voljo je svetla njegova ljubezen tovariša, očeta in soproga obenem.
Ljubezen polni vse strani romana »Tarzanove živali«, ljubezen dvoje src, ki nimata nikogar razven sebe, ki se zmirom znova očiščata v trpljenju in ki sta drug od drugega nevzdržno posvečena plamenom svojih čustev. V najhujših preskušnjah ta dva človeka ne kloneta, pač pa sta pripravljena voliti i smrt, če bi bilo treba, kot edino plačilo svoje velike zvestobe.
»In k tej, iz prave nepokvarjene človeške narave izvirajoči in zavedni ljubezni se v romanu »Tarzanove živali« druži nezavedno, topo, a toliko genlji-vejše nagnjenje divje narave, prijateljstvo živali do človeka. Žival povzroča človeku njegovo usmiljenje s prijateljstvom, divji prebivalci džungle vzljubijo svojega tovariša-človeka in se pokore njegovi volji, njegovi inteligenci, da mu pomagajo v njegovem boju.
Krog teh glavnih momentov našega novega romana »Tarzanove živali« je ovito pestro, bujno dejanje, ki se v eni sami skrajno napeti liniji prelije od po-četka do konca. Tarzanove prednosti, fizične in psihične, kraljujejo. Tarzan se odmika v sfero neizprosnega boja maščevanja za storjeno zlo.
V nobenem romanu ne srečate toliko presenetljivih zapletljajev, toliko intenzivno podanih dogodkov, kakor v romanu »Tarzanove živali«. Nikjer ne praznuje človeška fantazija večjih zmag, ne da bi grešila proti realnosti. Vse, kar se dogaja, živi, je res, in je v naravi sami utemeljeno.
Prepričani smo, da bodo bralci z veseljem posegli po nadaljevanju Tarzanovih doživetij! Berite nadaljevanje: »Tarzanove živali!«
Uredništvo: »Narodnega Dnevnika«.
Sokolstvo.
Sokolsko drušfva na Jesenicah bo Ime* lo v četrtek, dne 2. oktobra ob 20. uri v društveni telovadnici slavnostni občni zbor v proslavo društvene dvajsetletnice. Častna dolžnost vsega članstva ie, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži: člani v kroju, članice z makom. — Odbor.
Sokolsko gledat!če v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 5. t. m. ob polštirih popoldne historično dramo »Angelo«.
NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME.
Hermes : Maribor 2:1 (0:1).
Hermes ie šele v zadnjem obupnem naskoku iztrgal Mariboru zmago ter si priboril s tem prve točke. Maribor je vodil skoro do zadnjih minut pred koncem igre. V splošnem je bila tekma prav zanimiva in tudi dovolj lepa. Obe stranki sta igrali zelo požrtvovalno. Hennes se ne nahaja v svoji najboljši formi medtem, ko je pa Maribor znatno napredoval. Sodil je dobro s- Betetto.
Ilirija : Jadran 2:0 (0:0).
Za las je manjkalo in Ilirija bi se morala zadovoljiti z delitvijo točk. Jadran se je povzpel do naravnost izvrstne forme, ter bil za Ilirijo popolnoma enakovreden nasprotnik. Moštvo ki je pomlajeno, ter v čisto drugi postavi bo igralo, ako se vzdrži na tej višini v prvenstvu še veliko vlogo. Predvsem se odlikuje vsled svoje izredne požrtvovalnosti in agilnosti Ilirija ie bila tu« prav dobra. Napad se je prav dobro razvijal, ter napredoval. Na mestu je bila tudi krH* ska vrsta in obramba. Izvrstno je rodn tekmo g. Kramaršič.
Primorje : Celje 2:1 (2:1).
Primorje je započelo svoj start v prvenstvu I. razreda v Celju. Celje se je v svoji formi zelo povzdignilo In ne prav la*, hko si je Primorje izvojevailo dve točki. Sodil je g. Ochs.
Stanje prvenstva I. razreda.
Ilirija	3	6	15:2
Jadian	3	4	7:5
Maribor	2	2	4:2
Primorje	1	2	2:1
Hermes	2	2	3:3
Celje	4	0	5:13
Rapid	1	0	0:10
Prva številka znači število iger, druga			
točke, tretja diferenco golov.			4
Društvene vest!.
Telovadni tečaj za otroke do 12. leta
otveri »Atena« z oktobrom v licejski telovadb’ na Bleitvelsovl cesti. Vpisovanje
2.	in okt. od 5 do pol 7. ure zvečer Istotam. Pouk dvakrat po eno uro tedensko. Vpisnina 3 Din, mesečnina 15 Din.
Damski telovadni tečaj otvori »Atena«, ako se zglasi zadostno gospa in gospodičen. Prijave se sprejemajo 2. in 3. oktobra od
5.	do pol 7. ure zvečer v licejski telovadnici.
Otvoritev plesnih tečajev »Atene« V
dvorani »Jadran« (arena Narodni dom) se vrši v prvi polovici oktobra. Prijave za 1. otroški tečaj. 2. tečaj za same deklice (na-raščai), 3. tečaj za same dečke, 4. tečaj za uradnice in privatne gospodične, 5. tečaj za družabni ples z gospodi in 6. tečaje za posamezne plesne družbe (ki se naj pripravljajo v skupinah) se sprejemajo v orto* pedlčnem zavodu na Mladiki dne 2. in 3. okt. od pol 6. do 7. ure zvečer.
Otroško igrišče v Tivoliju J® v lepih
jesenskih dneh vse polno življenja. Starši, dajte otrokom zdravja in solnca, katerega jim bode v šolskem ca sir kmalu primanjKO-valo. Skrbite za dcco že sedaj, ko S« pri moči in ne takrat, ko prične pešati it hirati. — Prijave za vstop sprejemajo ob lepem vremenu na igrišču vsak dan odbor-tiice »Atene«.
— Naj se nihče ne Izgovarja, češ. *ai
bi rad spoznal treznostno gibanj*, pa n« vem kako... Sporočite vaš naslov upravi »Preroda« In »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, pa dobite dva lista brezplačno na ogled.
OBLEKE
narejene največja
izbira
samo v trgovini ©. BERNATOVIČ
MESTNI TRG 5
Giovani Segantini:
Umetnikovo ustvarjanje.
L. 1899, 28. sept. je umrl v Maj-oti v Švici Gknannl Segantini, slavni italijanski slikar, star 41 let. Rojen je bil v Arcu na južnem Tirolskem in pričel svojo umetniško pot v Milanu. — Ne samo velik umetnik ampak tudi velik, Čist človek je zapustil človeštvu poleg vrste umetnin tudi dragocene priče svoje veličine v neštetih pismih in osebnih zapiskih, Iz katerih povzemamo njegovo razglabljanje o »Umetnikovem ustvarjanju.
Savognin, Januar 1391.
Zmirom bolj se poglabljam v umetnosti živim od nje in za njo in zmirom bolj čutim potrebo, da se izrazim ne samo potom svojih del, pač pa tudi s pisanjem, da določim pomen besede umetnost, vsaj v tem delu se mene tiče, slikarstva.
r Nedavno sem bral dve definiciji, ki mi lahko služita za izhodišče, dasi ena popolnoma nasprotuje drugi.
Naš Ghisleri piše: »V umetnosti hočemo misli, a samo narave...«
3W1 se mi. da bi se ta uvodnik boljše
in preciznejše izrazil sledeče: »Umetnost ni tista resnica, ki je in ki se nahaja izven nas. Ta nima in ne more imeti nobenega umetniškega pomena. Ta je in more biti samo slepo posnemanje narave, je to, navadno podajanje materije. Toda materija mora biti duhovno pre-kvašena, da zraste v umetnino.
Max Nordan pa meni: »da le lepo 'posnemanje narave daje umetnini trajno vrednost.« Res je, da noben ideal izven vsega naravnega nima dolgotrajne življenske sile, toda resničnost brez ideala je resničnost brez življenja.
Če hočemo resno in razumno razpravljati o umetnosti in se izogniti vsem nesporazumljenjem, je treba, pred tem podati kratko psihološko razpravo. Saj ni umetnost, ona lepa, resnična in vzvišena umetnost ničesar drugega, kakor zvesto ogledalo in merilo popolnosti človeške duše.
Gotovo je, da ni mogoče le s pomočjo abstraktne lepote narave ustvariti umetnino. Ta akt ustvarjanja omogoča le duhovni nagon, ki ga imenujem izraz Človeške duše pod gotovimi pogoji.
Duša sprejme potom živčnega sistema trajni vtis, ki se vsede v možgane*in postane rodoyiten tu, kjer se vse harmonije rode in stekajo.
Hoteli bi še pripomniti, da eksistira lepota narave le kot naša predstava. Vsak dan vidimo ljudi, ki hodijo mimo istih naravnih lepot in katere popolnoma različno vplivajo nanje. V teh vtisih lahko vidimo skalo brezmejnih ni-jans, kakor strah, odvratnost, brezbrižnost, veselje in navdušenje. Iz tega dejstva se lahko sklepa, da lepota resnično eksistira. Kajti mi jo vidimo in občutimo in naše duševne sposobnosti določajo način in intenzivnost našega občutka. Tako je umetnina sicer posnetek narave, toda čim več duhovnih elementov ima In jih izraža s silo občutka in plemenito formo, tem bolj se oddaljuje od splošnega razumevanja. Vsled tega tudi le oni prav razumejo njegovo delo, ki so vzdržno in potrpežljivo vzgojili svojega duha, da lahko razume in si prisvoji one duhovne elemente.
Ideal, za katerim so stremeli umetniki preteklosti, se da izraziti s sledečimi Geibelovimi besedami: Gre za to, da se s pomočjo umetniške forme pove splošnosti svoj občutek ali svojo idejo, ali pa, da se umetniško učara v obliko čustvo ali univerzalna misel, ki ie strastno razvejala stvarnikovo dušo,
Ta dva pota sta vodila do sledečih rezultatov: Ce je hotel umetnik približati lastno ideio splošnosti« ie moral
računati s stopnjo masi lastne inteligence in pa s tujim okusom, to je z okusom svojega časa. Če pa je prevzela umetnika univerzalna ideja in občutek in je hotel to umetniško vtelesiti, ni mogel svobodno slediti težnjam svojega genija, niti najvišjega in poslednjega svojega blestečega miselnega poleta zajeti v čutno Formo. Svoboda vpodabljanja in osebni občutek sta stopila v ozadje in idealni umetniški impulz je bil uničen, če je umetnik tega prilagodil mislim drugih in je po njih oblikoval.
Talci nazori so ovirali vsled tega višji in svobodnejši ra2voj umetnosti. Njeno vstajanje in padanje sta določala okus in čustvo mase. Vsled tega je dobro, da je moderni umetnik podrl vse meje, ki bi utegnile ovirati ponosni izraz njegovega prepričanja.
Po teh splošnih razmotrivanjih bi tedaj rad definiral svoj lastni nazor o idealni umetnosti: Kajti umetnost brez ideala bi bila podobna naravi brez življenja.
•
Vse kat torej mislim o načinu sprejemanja in ustvarjanja umetnosti, obsega prepričanje, da je učenje slikarstva absurdno. Toda, da se vse pravilno razume, ne mislim s tem čistega risanja. Obratno bi želel t«mu važnemu elemen-
tu reforme, da bi se našla metoda, ki b! vodila k spoznanju žive in duhovne forme.
Gotovo se človek lahko nauči slikati. Toda vse to je za slikarstvo umetniško brezpomembno in je celo škodljivo ža one, ki bi znali slikati tudi brez tega. Vsi pravi umetniki lahko po sebi sodijo, kako je težko nekaj, kar se je človek naučil od drugih, pozabiti, če so sredi proste narave, opazijo, v kakšnem nesoglasju z naravo je vse ono, kar so se naučili izven narave.
Umetnina mora biti izraz umetnikove osebnosti v zvezi z naravo, ne pa vteleSenje misli nekega tretjega v zvezi z jazom v okvirju druge konvenciionel-ne nature.
Misli modernega umetnika naj prosto romajo k čistim in vedno svežim virom večno mlade, večno lepe in večno deviške narave.
Kdor ni rojen umetnik, ne bo nikdar umetnik.	,<
Čudež umetnosti se razkrije in razodeva, če ga imamo v sebi. Vcepiti se ne da. Vse posamezne lepote kakega dela pa so le listi cvetlice. Dovršena umetnina tirja, da so vse posamezne lepote zvezane med seboj, in da prelijejo v popolno harmonično celoto.
Dnevne vesti.
Prave perspektive.
Po pravilih društva »Narodni dom«, ki je upravljalo doslej stavbo ljubljanskega Narodnega doma bi morala postati »Slovenska Matica« lastnica te zgradbe, ko bi bil plačan dolg in bi bili amortizirani deleži društvenikov. Ta določba služi kot temelj že pred par meseci pričete akcije »Slovenske Matice« skupno z »Društvom za humanistične vede« in »Narodno galerijo«, da preide Narodni dom v last teh treh društev, ki se nameravajo združiti v slovensko »Akademijo znanosti in umetnosti«.
Pogajanja za izvršitev te velevažne fuzije v našem kulturnem življenju so trčila na težkoče. Ni se še doseglo sporazuma z glavnim interesentom, ljubljanskim Sokolom, ko so se oglasile že tudi ostale kulturne organizacije, ki imajo svoje prostore v Narodnem domu, v strahu, da bi morale iz svojih dosedanjih prostorov.
Naše uredništvo je prejelo v objavo Protest teh organizacij, kjer ta objavljajo javnosti svoje skrbi in zagovor svojih interesov. Društva, posebno pevska, dvomijo, da bi našla primerne prostore drugod in bi vsaka premestitev društvenih prostorov bila združena z veliki-XDi denarnimi Žrtvami Obenem naša •tanovanjska mizerija skoro onemogoča iskanje novih prostorov in društva Čutijo ogrožen svoj nadaljni obstoj. Vsled tega prosijo, »da se »Narodni lom« prepusti svojemu sedanjemu namenu, dokler se stanovanjske razmere ne izboljšajo« in so mnenja, da »naj Narodni dom sploh služi tistim namenom, katere mu je določil celokupni slovenski narod«. Ta memorandum so podpisala sledeča društva: Bratstvo, Ciril Metodova družba, Češka obec, Ljubljanski Zvon, Nar. soc. strok, zve* ta, Slavec, Sokolski Savez, Športna zveza, Zveza kulturnih društev.
Kakor smo naknadno izvedeli iz^ dobro poučenih krogov, podpisana društva vsa niso pravi najemniki, dočim se bo za druge poskrbelo, da dobe primerne Prostore drugod, ako uspe akcija in se Narodni dom prepusti bodoči slovenski »Akademiji znanosti in umetnosti«.
Upoštevajoč neoporečljive zasluge vseh podpisanih društev, bi odkrito želeli, da ta »spor« ostane v mejah izključno društvenih interesov in se kot tak poravna v krogu interesentov sa-roih, brez zapostavljanja enega ali drugega. Želeli bi, da se pri tako važnih akcijah, kot je baš pogajanje za stavbo Narodnega doma ohrani dobra volja vseh prizadetih in da se pravim perspektivam v bodočnost podredi končna rešitev. Z ozirom na kulturne cilje naših društev smo prepričani, da je njihova ljubezen do naroda in njihovo pojmovanje razvoja narodne kulture tako visoko, da bodo pojmila ta naravnost zgodovinski moment, ko se Ljubljana pripravlja na ustanovitev slovenske»Aka* demije znanosti in umetnosti«, ene najvišjih in najplemenitejših kulturnih instanc. Delo naših kulturnih velikanov iz XVIII. in XIX. stoletja se obnavlja in s Ponosom lahko verujemo, da bo na temeljih njihovih genijev zraslo popolno svetišče vsega plemenitega, lepega in visokega v nesmrtno orijentacijo vseh bodočih pokolenj. V svitu teh perspektiv se nadatno, da bo dobra volja vseh'Interesentov plodno in Velevažnega momenta svestno rešila to zadevo.
Današnji številki priložena položnica na} služi za poravnavo zaostale In tekoče naročnine. One cenjene naročnike, ki so že poravnali svojo naročnino, vljudno naprošamo, da oddalo položnico svojim prljate-liem ali znancem, ki bi se radi naročili na Ust. — Uprava.
— Imenovanje v železniški službi. Za načelnika strojnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani je imenovan g. Mihael Offrinec, dosedanji centralni nadzoinilc.
— Novinarski kongres na Sušaku. Včerai je bil otvorjen na Sušaku kongres novinarjev iz cele države. Kongresa se udeležuje okoli 100 novinarjev. Sušak je okrašen z zastavami in meščani so sprejeli goste zelo prisrčno. S kolodvora so se udeleženci odpeljali v avtomobilih v hotel »Jadran«, kjer jim je mesto priredilo banket. Novinarje je na banketu pozdravil župan mesta Sušaka Juraj Kučič. Zvečer so priredili novinarji banket zastopnikom mesta Sušaka In Hrvatskega Primorja.
— Reaktlvlranle učiteljev. Te dni je bil v prosvetnem ministrstvu izdelan seznam vseh onih učiteljev ki so bili po starem zakonu vpokojenl. Večje število vpokejenih učiteljev bo reaktMranth.
—• »Diplome v 4. urah.« K včerajšnji naši notici pod tem naslovom dostavljamo, da se ie g. Potočnik Izkazal v našem uredništvu z uradnimi potrdili (potrdilo korporacije v Novem Sadu, Novem Vrbasu in zahvalno pismo vojvodinskih korporacij), ki dokazujejo nelstlnltost raznih obrekovanj, ki jih je inscenlralo madžaronsko časopisje. Istočasno Je izšlo v »Vrbasser - Zeitung« laskavo poročilo o zaključenem tečaju gosp. Potočnika, v katerem je omenjeno, da je g. Potočnik izdajal diplome po 5 tedenskem učnemu tečaju in ne v 4 urah in to v prisotnosti načelnika korporacij ob priliki zaključnega banketa, ki mu ga je priredila korporacija.
— Carinska konierenca na Rakeku. Na Rakeku se vrši dne 30. t m. ob 0. uri popoldne v prostorih carinarnice redna carinska konferenca.
Ljubljana.
Ljubljana, 30. oktobra.
— Z ljubljanske univerze. Ministrstvo prpsvete razpisuje za študijsko leto 1924-25 prosti študijski mesti za dva slušatelja za fakultetski študij v Nancjrju, za dovršitev študija iz ene nastopnih skupin: analiza višje matematike, splošna fizika, mineralna kemija, organska kemija,' fizikalna kemija, industrijska kemija, uporabna mehanika, elektrotehnika, mineralogija in geologija. Kandidat mora biti diplomirani študent filozofije ali tehnike. Štipendistu se povrneio poleg izdatkov za bivanje v Nancyju tudi potni stroški tja in nazaj. Kompetenti naj vlože svoje s potrebnimi prilogami opremljene prošnje na dekanatu tehnične oziroma filozofske fakultete v Ljubljani najkasneje do dne 4. oktobra t. 1. dopoldne.
— Prijave točilcev (prodajalcev) alkoholnih pijač. K včerajšnji tozadevni notici smo prejeli od finančne oblasti naslednji popravek: Skrajni termin za predložitev predpisanih podatkov je 11. oktober t. L in ne 30. september, kakor je bilo pomotoma javljeno.
— Geodetski tečaji. Generalna direkcija katastra v Beogradu bo Tabila v bodočih letih veliko število geometrov za novo iz-merjenje cele države. Ti geometri se bodo vzgajali v štirih geodetskih dvoletnih tečajih in sicer za geometre z visokošolsko izobrazbo na tehnični fakulteti v Liubljani in na tehnični visoki šoli v Zagrebu; z nižjo tehnično izobrazbo pa v tečajih na srednji tehnični šoli v Beogradu in Sarajevu. V Ljubljani in v Zagrebu se sprejemajo v geodetski tečaj samo absolventi srednje šole (realke, realne in humani stične gimnazije) z višjim tečajnim izpitom. V Beogradu in Sarajevu pa morejo geodetski tečaj študirati učenci srednjih Šol s šestimi dovršenimi razredi in pa učenci strok. Šol s toliko dovršenimi razredi, kolikoi jih ustreza 6 razredom srednje šole. Absolventi visokošolskih geodet, tečajev pridejo seveda svo-Jedpbno tudi v višje skupine služben, razmerja- Da se čim več mladeničev odloči za geodetski študij, namerava ministrstvo financ razpisati večje število štipendij do 700 Din na mesec, katere bodo dobivali slušatelji ne le za časa študij, temveč tudi v dobi praktičnih vai V terenu. Te vaje se bodo v velikem obsegu vršile vselej v počitniškem času. Absolventom naših srednjih šol se nudi z geodetskim tečajem na ljubljanski tehnični fakulteti ugodna prilika, da morejo po razmeroma kratki dveletni študijski dobi že doseči stalno državno službo geometra. Za geodetski tečaj v Ljubliani bo razpisanih 20 štipendij- Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra.
— Konkurz fotografskih amaterskih del. Ministrstvo trgovine in industrije je razpisalo več nagrad za najboljše fotografije posameznih naših krajev. Fotografije naj bi služile v propagandne svrhe v inozemstvu. Ta propaganda naj bi pospeševala pri nas tujski promet in je velikgga nacijonalnega in tudi gospodarskega pomena. Naša država ima prirodne krasote, kakor Švica in Italija, ki pa so tujemu svetu še neodkrite in nepoznane. V Švici puščajo tujci letno do 10 milijard dinarjev, zato je pa tudi Švica ena prvih držav, ki polaga na turistiko in tujski promet največ važnosti. Trgovinsko ministrstvo je razpisalo 9 nagrad za najboljše fotografije in sicer tri po 2000 Din, 3 po 1000 Din In tri po 300 Din. Nagrade se bodo razdelile potom žreba. Pogoji za konkuriranje so sledeči: Fotografija mora Imeti obliko razglednice. Morajo biti izdelane ostro, da se morejo event povečati. Konkurira se z dvema fotografijama, katere je treba poslati Odseku za promet potnikov in turistov najkasneje do 31. oktobra t. L Fotografije moraio imeti Ime kraja, ki ga predstavljajo. Slike ostanejo last Odseka, četudi ne bodo nagrajene. Ozirati se je treba na to, da se bodo slike rabile za propagando ta je tedaj treba izbirati motive za posnetek. Stvar fotografa je, da bodo' imele fotografije umetniško vrednost Dalje je treba na fotografiji označiti poleg kraja in objekta tudi ime fotografa in velikost originalne fotografske plošče (negativa). Dopuščeno je, da amaterji pošljejo odseku tudi cele seriie fotografij, katere bo pptem ministrstvo po svoji uvidevnosti nagradilo. Serije je treba označiti z zaporedno številko. Konkurent je obvezan, da na zahtevo ministrstva po dnevni ceni napravi naročeno število kopij ali povečanih slik. s katerimi se je udeležil konkurza. Fotografije se pošiljajo na sledeči naslov: Odsek 2a saobračaj putnika I turista pri ministrstvu trgovine 1 industrije, Beograd, Obiličev ve-nac br. 3.
_ — ČehosJovaškl letalci nad Beogradom.
Dne 28. t. m. popoldne so leteli nad Beogradom čehoslovaški letalci, ki so vrgli na mesto okoli 15.000 malih letakov iz aeropla-nov. Letaki so imeli napis: »Pozdrav čeho-slovaških letalcev bratski prestolic!.« Češki letalci so se vračali s svečanosti v Kragujevcu čez Novi Sad, Madžarsko in od tam v Cehoslovaško.
— Tiskarski škrat. V včerajšnji številld našega lista se je pripetila med dnevnimi vestmi v notici »Himen« neljuba pomota, in se morate zadnji dve vrsti čttati pravilno takole: »z gospodično Vido Vučina. hčerko okrožnega zdravnika gosp. dr. Antona Vu-čine v Tržiču.«
— Svojo mater je ubil. V vasi Musič pri Djakovem je te dni z udarci s sekiro ubil svojo mater neki kmet. Ferdo Fleše. Cez dan je bil zaposlen pri trgatvi, a zvečer se je pijan vrnil domov, se sprl z materjo in k> ubil. Fleše Je v tistem kTaju znan nasilnež.
— Iz strahu za otrokovo življenje v smrt. Pred kratkim se je v Zagrebu z lizolom zastmpila neka Ana Ferjan. Ker je živela s svojim možem v mirnem zakonu, je samomor te žene ostal nekaj časa za javnost zagonetka. Te dni pa se je ugotovilo, da je prejela nesrečna žena iz Slovenije brzoiav, da je njena 8 letna hčerka obolela na vnetju pljuč. Iz strahu za otrokovo življenje in da ne bi sledilo Še kako razburljivejše poročilo, je Ferjanova popila večjo množino lizola in v strašnih bolečinah umrla.
— Pri poplavi v Petrogradu se je ponesrečilo 30.000 oseb. Sovjetska vlada je poklonila poplavljencem 100 milijonov zlatih rubljev.
— Judovsko štetje. Kakor smo že javili, so praznovali v ponedeljek, dne 29. t. m. judje svoje novo leto. Od včeraj dalje štejejo judje po svojem koledarju 5686. leto.
1— Kavarna Jadran. Vsak večer koncert prvovrstne damske kapele. Začetek ob 21. uri. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča Zima, kavarnar, Brog-Turjaik! trg 6,
1— Starinska najdba. Pri kopanju na Dunajski cesti, nasproti restavracije pri »Šestici« so našli včeraj 1.25 m pod zemljo rimski kamen z votivno kamenito napisno ploščo. Poleg te plošče je ležal velik kamen v obliki sarkofaga z malo, pokrito vdolbino, v kateri se pa pri odkritju ni dalo ugotoviti nikakršnih ostankov.
1— Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja Invalide in vojne vdove, da se takoj odda trafika v Kolodvorski ulici IS. Trafika ima precej dohodkov. Za prevzem te trafike se rabi okoli 7000 Din kapitala- I.okal je eventuelno na razpolago. Reflektanti se naj zglase takoj pri podružnici udroženja vojnih invalidov v St. Peterski vojašnici med uradnimi urami od 9. do 12. ure. — Odbor.
1— Tatvine. Mizarju E. Hertnerju, Resljeva 25 je bilo včeraj izpred stopnjišča stanovanja ukradeno kolo znamke »Panzer« št, 1534, vredno 800 dinarjev, ključavničarju Ant. Babniku pa dne 28. t m. iz veže gostilne pri »Alešu« na Ježici kolo znamke »Styria«, vredno 2500 dinarjev, — Lud. Kardušu, delavcu pri Toniesu, stan. v barakah Obnove, na Martinovi c. je odnesel njegov sostanovalec, delavec Ivan CerkvenčiČ iz stanovanja na zidu viseče hlače, vredne 150 dinarjev, nakar jo je popihal domov v Medjimurje.
1— Tatvina kolesa. Mesar Lojze Breceljnik je prijavil na policiji, da mu je bilo med 26. ta 27. ukradeno iz nezaklenjenega dvorišča kolo »Waffenrad«, vredno 1000 D.
1— Pazite na ženske ta ne samo na mo-škej Angela Mahkota, soproga upravnika Narodnega gledališča je nakupovala v soboto na trgu viktuarje. V roki Je imela košaro in v košari »taško« z vsebino 51 Din. — Kljub temu, da ni imela v »taškjc^pioigoče 51 tisoč dinarjev, jo bila pazljiva im zato je zasačila žepno tatico, ki ji ie segla v košaro in izmaknila denar. Opazila je stvar v trenutku, ko je držala tatica »taško« že v roki. Seveda je prijavila ta lep slučaj bližnjemu stražniku ki je ugotovil, da Je žepa-rfca identična s 4 krat radi tatvine predka2-novano Lizo Dermelj, baje posestnikovo ženo IZ Vojnika.
1— Godbeni odsek prvega prostovoljnega gasilnega la reševalnega društva v Ljubljani priredi tudi letos 5. oktobra svojo vinsko trgatev. Letošnja trgatev se bo od običajnih drugoletnih razlikovala v toliko, da ne bo le predpisano število funkcijonar-jev v narodnih nošah, ampak ie svoj obisk prijavil, tudi znameniti zagovornik Habakuk iz Indije, ki bo skrbel za to, da bo vsak nesrečnež, ki bo obsojen na hladni zapor, kmalu prost In se bo mogel vrniti k zabavi. — Poskrbljeno je za izborno kapljico, dobra jedila, obilo grozdja in sadja. Urad ža »zmerne cene« je nastavil iste skrajno nizke, teko da je zabava omogočena vsakomur. Zupan bo skrbel za mir in red. Vinlčarke bodo postregle z vsem kaT poželi duša in telo. Vsakdo, ki je le malo dobre volje, pride na svoj račun. Pričetek veselja bo ob 4. uri popoldne, končal bo vsak po svoji volji in mošnji. Vstopnina le 5 Din na osebo. Cisti dobiček ie namenjen prepotrebni društveni blagajni ta bolniškemu fondu, zato se preplačila sprejemajo. K obilni udeležbi, da se društvo gmotno nekoliko podpre vljudno vabi odbor.
Gospodarstvo.
»Nova era v Jugoslaviji".
Šah.
Dr. Lasker 7 Ljubljani. Ljubljana je pokazala. da premore dobre sile na šahovskem polju. To dokazujejo uspehi, ki so jih dosegli ljubljanski šahisti povodom obiska svetovnega mojstra v kraljestvu 64. polj, kateri daleč nadkriljujejo uspehe, ki so lih proti mojstru dosegla ostala mesta Jugoslavije.
Največje zanimanje je vladalo za simultanko, ki se je odigrala v nedeljo zvečer v verandi leavarne Evrope. Točno ob pol 20. je pričel mojster borbo proti 40. naših domačih igralcev, ki Je končala šele ob 4. uri zjutraj s presenetljivim uspehom. Dr. Lasker je zgubil 3, remiziral S ta dobil 29 partij. Dobili so Igro gg. ing. Viktor Zupanc, ing. Tekavčič ta B. Kozina, remizirali pa ing. Vagaja, L. Furlani, Vekoslav Valentinčič, A. Jerošov, V. Iskra, K. Dernovšek, I. Jovan ta I. Sever. Jury: Vladimir VukoVič, mojster iz Zagreba, naš domači mojster dr. Milan Vidmar In starosta ljubljanskih Sa-histov g. Pfeifer.
Dr. Lasker igra previdno, deloma počasi za simultanko, ko da ve, da bo treba streti marslkak trd oreh. Ne govori mnogo, komaj da pogleda svojemu nasprotniku v lice. Kohcentrlra se le na situacijo na deski pred seboj. Premišljena, solidna igra. Osem in polurna igra ga ie očividno utrudila.
V pondeljek popoldne se je odigral br-zoturnir, katerega se je udeležilo 13 igralcev, katerim je dal dr. Lasker naprej stolp, Vukovič pa konja. Rezultat je bil za domače igralce zopet jako časten:	1.	2.	in	3.	me-
sto si dele dr. Lasker ing. Tekavčič in K. Dernovšek po 9 točk. Nato slede: Vukovič z 8 in pol, C Vidmar in Mrzlikar z 8., L. Furlani 6 In pol, Valentinčič 5 In pol, ing. Zupanc z 4., J. Vidmar 3 ta pol, Ivan Lenar in dr. Čadež z 3. in B. Rupnik z 1. točko. Z uspehi je Ljubljana v resnici lahko zadovoljna.
Maribor.
Pogreb dr. Pavla Turnerja, ki je bil v
soboto popoldne, je bil eden najlepših v Mariboru. Sprevoda sta se udeležila »Sokol« in »Orjuna« v kroju, akademiki, mladina framske ljudske šole z učiteljstvom, nebroi deputacij, društev, uradov ter tisoči občinstva. Na pokopališču je bila storjena velika netaktnost, ko vsled nesporazuma ni nihče govoril. Sveži grob dr. Pavla Turnerja so zasuli številni venci raznih 'društev in korporacij.
Otvoritev umetnostne razstave Kos— Pirnat—Stiplovjek se je vršila včeraj ob
11.	uri dopoldne v veliki kazinski dvorani. Otvoritve se je udeležilo nenavadno mnogo občinstva in je bil tudi splošen obisk prvi dan dober. Mladi umetniki so razstavili 68 manjših in večjih oljnatih slik, akvarelov in grafike. Kos je zastopan s 25, Pirnat z 20 in Fran Stiplovšek s 23 deli. Razstava je sploh kvalitativno dobra, prednjači pa grafika. Oceno borno še prinesli.
Dopisi:
Vojnik. Otvoritev sadnega ogleda s posebnim oddelkom za čebelarstvo bo v nedeljo, dne 5. oktobra ob 8. uri v posojil-nični dvorani s poučnim predavanjem o sadjarstvu. Sklep bo v torek, dne 7. oktobra ob 14. uri z razdelitvijo nagrad in z licitacijo razstavljenega sadja. K obilnemu obisku vabi posebno kupce podružnični odbor sadjarskega in vrtnarskega društva!
»Dor osterreichische Volkswirt« prinaša pod gornjim naslovom v svoji zadnji številki članek, katerega pisec kaže dobro poznavanje gonilnih sil našega političnega življenja. Da bo vedela naša javnost, kako presojajo našo politiko v inozemstvu, objavljamo omenjeni članek v prevodu.
»Preko trideset let je Vodil Pašič s svojimi radikali usodo Srbije in razumljivo je. da njegova moč tudi v novi jugoslovanski kraljevini ni ohromela in da je, s kratkim presledkom, obdržal vajeti vlade v svojih rokah. Kmalu pa se je pokazalo, da Pašič ni dorasel novemu državnemu problemu, on ni mogel ali ni hotel doumeti nove koncepcije o enotnosti jugoslovanskega naroda. poleg tega pa je kazala radikalna stranka, že predolgo na vladi, vse znake degeneracije in je stavljala interese stranke, ali bolje strankarske klike nad interese države, trpela v svojih vrstah vedno bolj koruptne elemente in ogrožala državni kredit v času, ko je bil isti radi rastočega pomanjkanja denarja najbolj potreben, Radi tega je nezadovoljstvo v državi Čim dalje bol] naraščalo in volilci so, posebno na Hrvat-skem, prehajali v celih skupinah v ekstremne stranke. Mpžnost sporazuma pa je bila z vsakim dnem manjša; čimbolj je Pašič plaval v velikosrbskih vodah, tembolj je naraščal Radičev partikula-rizem. Tedaj, ob dvanajsti uri, pa se je na čelo opozicijonalnega gibanja postavil oni del Srbov iz predvojne Srbije, ki se je pod Ljubo Davidovičem združil v demokratski stranki in je zapisal na svoj prapor sporazum z Hrvati in Slovenci; pri tem je sicer zgubil malo skupino Pribičevičevih pristašev, ki so se priklopili radikalu Pašiču. Ta korak te skupine pa ni bil toliko posledica političnega prepričanja Pribičevičevih pristašev, temveč predvsem posledica opozicije proti Radiču in njegovi stranki, ki je njihov glavni nasprotnik pri volitvah. Opozicijonalni blok. podprt od Radiča, ie dosegel v parlamentu znatno večino, tako da Pašič s skupščino ni mogel več vladati in je vsled tega hotel izsiliti volilno vlado.«
Pisec tega članka opisuje nato, kako je prišlo do sedanje vlade, kar je našim čitateliem znano in vsled tega omenjeni odstavek izpuščamo. Nato nadaljuje:
»V novi vladi so se torej znašle stranke z najrazličnejšimi programi in nazori, in je poleg tega ta vlada odvisna od vihravega Radiča, toda vsi ti heterogeni elementi streme k istim ciljem: sporazum in pobijanje korupcije. Njihova prva naloga torej obstoji v tem, da ustvarijo ozračje, v katerem bo možno uspešno delo vlade. Kadar bo izpolnjena ta naloga, potem je še vedno čas za rekonstrukcijo ali za kako novo podobno kombinacijo, potom katere bi mogla vlada izvesti pozitiven, ožje začrtan program.
Od vseh onih resorov, katerim je posvetila .nova vlada svojo posebno
pozornost, zanima javnost predvsem finančni resor, čegar predstojnik je še! jugosl. muslimanske organizacije, ki j« bil doslej tajnik trgovske zbornice v Sarajevu. Zapuščina, ki jo je prevzel ni baš zavidanja vredna. Njegov predhodnik g. dr. Stoiadinovič je vodil spočetka sicer prav dobro finančno politiko, pustil ni tiskati nikakih novih nov-čanic in je spravil pod streho tudi 500 odstotno davčno povišanje, ki naj bi pritegnilo kmete k plačevanju davkov. To je pa takorekoč tudi vse, kar je storil, ker omiljenje izvoznih carin so le s težavo iztisnili od njega, kot je sploh pokazal le malo razumevanja za potrebe produkcije; o ravnanju z inozemskimi krediti je razumel ravno tako malo, kakor o ravnovesju državnega proračuna in tako je denarna in kreditna kriza zadušila industrijsko podjetnost, medtem ko so se deficiti krili Z vsotami, ki jih je ostala država dolžna domačim in inozemskim dobavljačem. Na dr. §pahovo srečo obeta letošnja žetev rekordne številke v koruzi, ki bo poleg lesa in živine obvarovala eksport in s tem dinar pred padcem. Če se mu bo poleg tega posrečilo dobiti od Anglije ali Amerike posojilo, bo pridobil dr. Spaho dovolj časa, da izpelje dvačno reformo in stvarno uravnovešenje proračuna.
Od ostalih resorov, ki so že zasedeni, se smatra, da se nahajajo v dobrih rokah zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo in ministrstvo vere.
Ostali ministri pa se, seveda samo od opozicije strastno napadajo; vendar pa je verjetno, da bodo kos svoji nalogi, kakor hitro se bo posrečilo rešiti uradniško vprašanje v tem smislu, da se nepotrebni in koruptni elementi odpuste, preostali pa bolje plačajo.
Vsekakor bi bilo napačno, če bi presojali položaj in delo sedanje vlade po pisanju opozicijonalnega časopisja Radikalna stranka in Prlbičevičevi neodvisni demokrati so namreč takoj po sestavi novega kabineta razvneli strastno časopisno kampanjo, ne da bi počakali le na eno samo dejanje vlade. Pri tem vlada pri samostojnih demokratih onemogla besnost ljudi, ki so končno-veljavno zaigrali, medtem ko radikali le s težavo prikrivajo ozlovoljenost 2 nespretnostjo svojih voditeljev, ki so zaigrali edino možnost sestave vlade pod Ljubo Jovanovičem. Dasi je večina njih še pred kratkim odklanjala tako kombinacijo, ker je računala, da bo Pašič tudi sedaj končno triumfiral, agitira sedaj zanjo in bi Jo rada sprejela; oni računajo na nepreračunljivost Radiča, pri katerega politiki presenečenja niso nikdar izključena. Radič pa postaja vedno uvidevnejši in pomirlji-vejši, ko da hoče pokazati, da ni bilo njegovo nestalno in spremenljivo dosedanje zadržanje ničesar drugega, kot logična posledica enostranske in zastarane Pašičeve politike.«
ORTOPEDIJA.
Minule so počitnic« in zopet je živahno vrVenje po ulicah in cestah. Z zanimanjem opazujem vsako jutro našo deco, ki hiti s svojimi knjigami pod pazduho ali v nahrbtnikih v šolo, kjer preseda 4—S ur v zaprtih sobah, kaT gotovo ne vpliva ugodno na razvoj mladega organizma. Otroci v svoil neizkušenosti in nepoučenosti se ne dTle, ne stoje In ne hodijo pravilno- To pa ima pre-mnogolcrat slabe a tudi žalostne posledice. Šolski zdravniki naj bi ob Začetku šolskega lete natančno pregledali vse otroke to našli bi mnoge deformacije, tako zakrivljeno hrbtenico, grbavost L dx. Le žaL mnogi starši In vzgojitelji polagajo premalo važnosti na telesne hibe. ki so sprva morda malenkostne, ki pa postajajo sčasoma težje in vplivajo tudi na duševnost mladega bitja. Posebno deklice so v tem oziru, čisto naravno boli občutljive, nego dečki. Pa tudi pri izberi življenjskega poklica dela telesne deformacija velike težkoče. Zatorej matere! zavedajte se svojih dolžnosti in pazite na svofo deco! Ako vidite pri otroku še tako majhno nepravilnost na telesu, pojdite k zdravniku ortopedu, ki vam bo dal svet in pomoč. Cu-jemo tudi, da si je društvo «Atena« nadela težko, a hvalevredno nalogo z otvoritvijo Ortopedičnega zavoda pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom. V tem slučaju pozdravljamo najiskreneje to velevažno podjetje rer ie priporočamo vsem staršem in vzgojiteljem. Zdrav narod — srečen narod!
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA.
Na hotelirski ta gostilničarski šoli se prične šolsko leto 1. 1924-25 začetkom meseca oktobra. V četrtek, dne 2. oletobra Je vpisovanje popoldne od 3. do 5. ure v šol-skih prostorih na Gosposvetski cesti. Priglasiti se morajo vsi vajenci hotelirske, gostilničarske, kavarniške in kuharske obrti. Novo vstoplvši učenci na) prineso s seboj zadnje izpričevalo, bivši učenci pa izpričevalo, ki so ga prejeli koncem šolskega leta. Pouk se prične v petek, dne 3. oktobra ob 2. url 'popoldne.
Esperantskl klub v Ljubliani prične
pričetkom oktobra t. 1. z učenjem mednarodnega pomožnega jezika Esperanto. — Podučevalo se bo v večernih urah in sicer
v dveh tečajih; pričetnlškl In konvemdj-ski. Vsak tečaj traja 4 mesece ter znaša učnina 10 Din mesečno, za dijake le 5 Din. Prijave sprejema Esperantskl klub v Ljubljani, Kolodvorska ul. 33, dnevno od 5. do
6.	ure popoldne ter dne 7. oktobra od 7. ure zvečer dalje v Šentjakobski šoli, kjer s« prične tečaj.
X 200.6000 ton sladkorne nadproduk-cU« v Franclji. Iz Pariza poročajo, da se obete v Franciji letos izredno ugodna sladkorna kampanja. Računa se z letvijo 650.000 ton, torej z 200.000 tonami več. kakor lansko leto. Sladkorna produkcija v kolonijah bo iznašala po dosedanjih računih okoli 100.000 ton.
X Nemška zunanja trgovina Izkazuje tudi v avgustu nadaljne oživljenje izvoza, uvoz pa je napram juliju padel za več nego 100 milijonov zlatih mark. Izvoz se j« proti juliju povečal za 16 milijonov zlatih mark ln je znašal v celoti 589 milijonov, uve« pa le 448 milijonov. V prvih osmih mesecih tega leta Je znašal uvoz $486 milijonov, izvoz pa 3990 milijonov zlatih mark.
Sodišča.
NA URO JE SEL OLEDAT.
O možakarju, id hodi v tuja stanovanja kadar ni nikogar doma, na uro gledat, smo poročali že pred meseci. — Piše se Vinko Hrovat, doma je iz Vodraata ter Je štirikrat radi tatvine predkaznovan. Njegove kužni so: 4, 8 in 12 mesecev.
Stvar je bila sledeča: Vinko Hrovat je sedel pred neko hišo v Vodmatu. Gospodar je med tem odšel to zaltlenil hišna vrata za seboi. — Vinko Hrovat je zlezel skozi okno v kuhinjo, nenadoma pa se je hiSnl gospodar vrnil. Odklenil je hišna vrata in Vinko Hrovat mu je pritekel iz kuhinje ravno v naročje. Vprašan, kaj ie imel v hiši opraviti, ie Hrovat odgovoril, da ie »šel na uro gledat« — Ukradel ni ničesar. — Pri prvi Instanci je bil možakar radi tega obsojen radi poskušene tatvine na dva meseca zapora. Zoper to kazen se je pritolU na drugo instanco.
Predsednik: »Zakaj ste se pravzaprav pritožili?«
Obtoženec; »Dva meseca naj bom zaprt, pa ne vem, zakaj!«
Sodba:	»Prvolnstančna	sodba	se	po-
trdi iz razlogov prvega sodnika: 2agovor je izmišljen. Obdolženec je sedel pred hišo ta videL da je gospodar hišo zaklenil tar odšel, nakar je zlezel skoz! okno z namenom, da kaj ukrade. Ker se je gospodar predčasno vrnil, mn to trt bilo mogoče.«
Predsednik: »Da si boste v drugič premislil! hodit v tujo hišo na uro gledat boste dva meseca zaprti!«
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Olavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
TMm aZvuaM tiskannu T UnbOanL
»Vsaj ni mogoče tolika sreča po vseh strašnih stvareh, ki sem jih doživela v teh groznih mesecih, odkar se je potopila ,Lady Aliče’.«
Stopila je tesno- k njemu in mu rahlo in trepetaje položila roko na ramo.
»Saj sanjam; in najbrže sem se prebudila V onem trenutku, ko sem videia strašni nož, kako se je že spuščal na moje srce... Poljubi me, dragi, predno ugasne moj sen za zmirom.«
Tarzan si ni dal dvakrat reči. Objel je devojko in je ni poljubil enkrat, pač pa stokrat Ona je komaj še dihala, toda ko je prenehal, je ovila svoje roke krog njegovega vratu in zopet pritisnil* svoje ustnice na njegove.
»Kaj je resnica aii le sanjam?*-, se je poteffi vpraševal on,
»Ce nisi več živ, mož moj,« je odgovorila ona, »bom mislila, da umrem tako, predno se vrne® v resničnost, svojih zadnjih, budnih trenutkov,«
Nekaj časa sta molčala oba in si zrla v ott kakor bi se vedno znova hotela uveriti o čudež® sreči, ki jima je bila dodeljena. Preteklost je pozabljena z vsemi grdimi razočaranji in str ato tami. Na bodočnost zaenkrat nista mislila, toda se* dan j ost — ta je biia njuna, in nihče jima je ni mogel vzeti!
Jane je prva prekinila sladki molk.
»Kam greva zdaj, ljubi moj?« Je vprašala, »M kaj bodeva počela?«
»Kam hočeš iti?« je vprašal on, •4n kaj K storil? najrajše?«
fDalje prihodnjič.).
kmalu dohiteli. Toda preveč so podcenjevali hitrost svoje lastne kratke krive noge.
Tarzan je tekel zmirom v istem tempu in zato je ostala razdalja med njim in njegovimi zasledovalci ista.
Od časa do časa je pogledal deklico, ki jo je nosil na rokah. Ubogi, trudni obraz je bil tako bled in shujšan, da bi skoro moral dvomiti, če še živi, če bi ne slutil slabotnega utripa njenega srca.
Tedaj je dospel do skalnatih vrhov. Zadnje milje je tekel Tarzan kakor srna, da bi imel dovolj časa za pot navzdol, predno bi splezali možje iz mesta Opar na vrh, ker bi potem lahko metali kamenje za njim. Tako je bil že pol milje od vznožja, ko so divji možakarji prisopihali na vrh.
Od jeze in razočaranja so glasno kričali in bili s kiji kraj sebe. Ostali so pa na višini, ker tokrat niso hoteli nadaljevati zasledovanja preko mej svojega kraja. Morda so se spomnili svojega prejšnjega, dolgega, brezuspešnega iskanja, morda so pa sploh obupali, ko so videli, kako hitro zna teči opičji človek.
Ko je Tarzan pritekel v gozd, ki je pričenjal na vznožju gore, so se divjaki obrnili in krenili nazaj v mesto Opar.
Skozi pragozd.
V gozdu, odkoder so se videli še skalnati vrhovi. je položil Tarzan svoje breme v travo. Potem je prinesel iz bližnjega potoka vodo in omočil ž njo Janin obraz in roke. To je pa ni oživelo. Žalosten je vzel zopet Jane v svoje močno naročje in hitel ž njo proti zapadu.
Pozno opoldne se je počasi zopet zavedla. Odprla je oči, toda ne takoj. Poprej se je še poskušala spomniti prizorov, katerih priča je bila... Oh, zdaj se je spomnila oltarja strašne svečenice in spuščajočega se noža. Stresla se je, ker je mislila, da Je to zdaj smrt ali pa, da ji je nož prebodel srce in da preživlja zdaj zadnje minute pred smrtjo.
In ko je končno zbrala ves pogum in odprla oči, je pogled potrdil njeno bojazen, ker je videla, da jo nosi njen mrtvi dragi na rokah skozi zeleni raj. Ce je to smrt, je mrmrala, potem sem hvaležna bogu, da sem mrtva!
»Vi govorite, Jane!« Je kliknil Tarzan. »Torej ste se zopet zavedli?«
mesecih obsijal zopet smehljaj miru in sreče njen obraz.
»Hvala bogu!« se je razveselil opičji človek, ko sta baš dospela do male jase ob reki. »Bil je pa tudi že skrajni čas.*
»Kako skrajni čas? Kaj mislite s tem?«
»Bil je čas, rešiti vas smrti na oltarju, draga moja!« je odvrnil on. »Kaj se ne spominjate?«
»Rešiti me smrti?« je ostrmela. »Kaj nisva oba mrtva, Tarzan moj?«-
Posadil jo je v travo in s hrbtom naslonil na drevo. Na njeno vprašanje je stopil malce nazaj, da bi jo boljše videl v obraz.
»Mrtva!« je ponovil in se potem zasmejal, »Vi niste mrtvi, Jane, in če se hočete vrniti v mesto Opar in vprašati tamošnje ljudi, vam bedo povedali, da pred par urami tudi jaz še nisem bil mrtev. Ne, draga moja, oba sva še živa.«
»Toda Hazel in gospod Thuran sta mi vendar povedala, da ste več milj od kopne zemlje padli v morje,* je izjavila ona, kakor bi hotela povedati, da je vendarle mrtev. »Dejala sta mi, da ste bili brez dvoma vi in da je izključeno, da bi se rešili.«
»Kako naj vas prepričam, da nisem noben duh?« je vprašal smehljaje. »Vsekakor je mene vrgel čez krov oni prijazni gospod Thuran, toda jaz nisem utonil — saj vam bom še pozneje vse povedal. Toda zdaj sem resnično tu pri vas, isti divji človek, kakoršnega ste me prej poznala, Jane Porter!«
Ona je počasi vstala in se mu približala.
IN SVET
Dočitn je govoril, je šel z Jano na rokah mimo
oje.
»Kdo je ona?« je vprašala velika svečenica to pokazala na nezavestno deklico.
»Ona je moja,« je odvrnil Tarzan.
Trenutek je obstala devica mesta Opar z razprtimi očmi na mestu in strmela v praznoto. Iz prsi se ji je izvil vzdih in solze so ji zalile oči. S krikom se je zgrudila na mrzla tla, dočim je množica mož drvela mimo nje za vsiljencem,
Tarzan je hitel skozi isti temni hodnik, kjer ga |e La vodila prvič in kmalu izginil v prostoru, kjer le vedel, da ga ne bo nihče iskal. Ker možje iz mesta Opar niso poznali tajnega hodnika, kjer je prišel, niso mislili, da je pobegnil v to stran.
Vsekakor je čul trušč v velikem poslopju; naj-orže so ga iskali in gotovo odpošljejo zopet celo feto za njim. Toda če se mu je posrečilo rešiti Svojo ljubico smrti, se je moral še naprej zanašati oa svojo moč in prekanjenost, da jo spravi na parno.
Bil je celo trdno prepričan, da se mu to po-ireči. Ko je torej zlezel zopet skozi luknjo v zidu tajnega prehoda, je položil še vedno nezavestno Jane na tla in vložil kamne zopet v zid, da ne najdejo tajnega prehoda in da ostane tudi zakladnica skrita. Potem je vzel Jane v naročje in tekel skozi prva vrata zakladnice, potem skozi druga in šel topet po dolgem, ravnem hodniku, ki je vodil k visokemu, tajnemu izhodu iz mesta.
Na vrhu skale je postal, da se ozre nazaj na mesta Tukaj je zagledal na ravnini četo mož iz fnesta Opar. Trenutek se je obotavljal. Ali bi šel Soli in poskušal priti do oddaljenih skalnatih vrhov, ali pa bi počakal, da se stemni. Toda samo pogled na bledo deklico je zadostoval, da se je odločil. Tu gori je ni mogel pustiti, obenem pa je moral tudi računati z možnostjo, da mu sovražniki slede skozi hodnik, kjer je prišel. Če bi pa imel sovražnika za svojim hrbtom, potem bi ga gotovo ujeli, ker si z nezavestno deklico ne bi mogel utreti pota »kozi njihove vrste.
Nemogoče Je bilo plezati po strmem, skalnatem bregu navzdol z Jane Porter v naročju. Vsled tega Se je odločil, privezati si jo z vrvjo iz trave na hrbet. Tako se mu je posrečilo premagati strmino ta ker je bil obrnjen od mesta stran, niso možje Iz mesta Opar ničesar opazili. Saj tudi niso vedeli, fla je oni, ki so ga iskali, tako blizu.
Majhen hribček ga je delil od njegovih zasledovalcev in Tarzanu se je posrečilo preteči eno jpcdljo, predno so prišli možje iz mesta Opar izza granitne gore in spoznali bežečega.
Zagnali so divji krik in pričeli teči. Vsekakor
Trboveljski
premog drva, koks
angleški premog štezijske brikete
dob*vij* Ilirija
ta, Kralja Petra tis & S.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obrok*.
vešč vseh pisarniških del želi »stopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška moč. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
za Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damsKe klobuke AlOltlja ViVOd roj. Mozetič, Ljubljana, Prad Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan.
e po ugodni ceni na prodaj. Natančneje se poizve v Ilirski ulici štev. 21, pritličje levo, Ljubljana.
Naznanjamo
prevzame kasiranje Časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod „In-kasant“ na upravo lista.
Prostovoljna javna dražba p®" hištva, salonske garniture, stilniških stolov, sodov do 100'1* slik ter več dragih. antikVi* rij se vrši dne 8. okt 1924 od 9,—12. in od 2.—5. ure na lah 17.
se več boljših gospodov na dobro domačo hrano.
Naslov pove uprava Usta.
V tobakarni Grajski trg št. 7 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije.
Uprava »Narodnega Dnevnika**.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani
ali okolici. Plača se mesečno do
1500-— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“.
PO iSSOdnl Ceni dinamo stroj
81/* P. H, predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Franc Trlplat, Moste it. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko.
Specialist
za gorske čevlje in jahalne škornje
P. LUKAS,
Ljubljana. Sv. Patra c 7.
razito med, pravi Fortuna, sumeči bonboai na 2aiogi samo pri JOSIP VITEK, v Ljubljani, Krekov trg 8.
šivilje in go9podiinje opo' zarjamo, da sozopet do speli
vešč vseh občinskih in vojaških dol išče mesta. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
PreSemova ulica, palača Mestne hranilnice,
priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Najnižje cene.	Solidno	blago.
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprava Usta.
trgovsko izobražena Išče mest* v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristinjo ali blagsj* ničarko. Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. P®-nudbe na upravo lista pod „P^ sarniška moč1*.
Na)bolJil uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku l
vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod 2. R. 1925 na upravo.
a posebnim vhodom če le mogoče v sredini mesta išče mlad samostojen gospod. Ponudbe na upravo lista pod: ,.Separaten vhod".
ki bi bila pripravljena delati nedeljske sprehode in izlete v ljubljansko okolico ali tudi kam dalje. Gospodične veselega značaja in prijetne zunanjosti naj pošljejo svoje naslove na uprav-ništvo lista najkasneje do 1 oktobra t. L na šifro »Vesela družba«.
eeeeeeoee
Kamen
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji „Adlar” (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edino le pri:
nagrade dobi, kdor preskrbi ot*’ njenemu, marljivemu in zaneslji* vemu upokojencu mesto hišni** v Ljubljani ali v okolici ist*.
Cenjene ponudbe na uprav« lista pod „Hišnik“..	■___
je prav Izborna harmonika firme „Lubas“. Natančneje se poizve: Pot v Rožno dolino 34. pri Štefanu, Ljubljana.
KUPUJTE
Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega.
Ponudbe z vzorci je poslati na Nikola Pavičevič trgovec Kralj Aleksandra ulica 1.
Beograd.
?	pri	onih	trgovcih,	ki ogla&ujejo v
| »Narodnem Dnevniku".
z znanjem slovenskega In nemškega jezika, zelo gospodinjska In ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice.
Ponudbe pod „ Vestna moe“ na upravo Narod. Dnevnika v Maribora,
je dobro Idoč« kavarna na n<A° renovlrana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj a» ***• polago. Proda se radi prevzetna drugega dela. Cenjene ponudbe prosim na kavama Bristol, M*-ribor.
moški In žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda.
Naslov pove uprava Usta.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo
gaja«!	'V/	g
KINO MATICA
\ LJUBLJANI
vloge na hranilne knjižice In tekotl račun
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi,
Cene sedežev: Din 4, 6, 8, 10, 12, 16 In 18 Začetek predstav ob 7*4., 5., V#7. in l/s9. url.
TELEFON
TELEFON
116
so upali, da bodo z deklico obremenjenega tujca
»Da, Tarzan,« je odvrnila in prvič je po več
»Saj še zmirom ne morem verjeti,« je mrmrala.