PORTE PAGADO. CONTRALOR POSTAL 2487 “EL HOGAR ESLOVENO” CENA 10 CENT. Uredništvo in upravništvo: calle 12 de Octubre 1777. Izhaja vsak četrtek Naročnina: celoletno $ 5, polletno $ 3, četrtletno $ 2 Svetovna gospodarska kriza in mi Danes skoro ne slišimo druge, desetletij. Ljudska masa, delav- besede, kadar se udeležimo kake- j s ki in inteligenčni proletarijat je ga razgovora, kakor kriza, j popolnoma zbegan od raznih puh- Mnenja o krizi so različna. Eni 1 lih fraz. Masa, ki je topa, obupa- pravijo, da se bližamo njenemu j na ip razkosana na sto in tisoč kosov, je povsem neorijentirana, koncu, drugi zopet, da je prava kriza šele pričela. Najsibo resni¬ ca na tej ali na drugi strani, mi smo prisiljeni konstatirati, da kri¬ za obstoja in da od nje trpimo vsi skupaj. Časi v katerih živimo so res žalostni. Evropa poka gospodarsko. Nemčija se brani plačevati repa¬ racije in reparacijska konferenca se bo sestala bogsigavedi kdaj. Med tem ko Francija i^olni, svo¬ je nenasitne blagajne z zlatom celega sveta, skuša njen mini st er- ski predsednik Tardieu ustvariti gospodarsko zvezo srednje-evrop- skih držav, od katere bi imela Francija največ koristi, ker bi se na ta način njen politični vpliv brez ozira na gospodarskega, sil¬ no povečal. Anglija je za treno- tek res pnpfavila svoio va j uto, toda ali je ta trajne vrednosti? Izjavila je, da ne bo plačevala Ameriki, če ne dobi plačanega v Evropi! In prav ima! V Indiji se ji je položaj kolikor toliko raz¬ jasnil in bojkot angleškega blaga ni več tako oj st er. Amerika ne more dobiti iz Evrope skoro no¬ benega denarja in njena bilanca postaja vse bolj in bolj pasivna. Dogodki na Kitajskem, o kate¬ rih je izgledalo v začetku, da i- majo velik gospodarski pomen, so se izkazali kot nepomembni. Ru¬ sija se pravilno varuje vmešava¬ ti se v nje in tako nimajo kapi¬ talistične velesile nobenega po¬ voda zaplesti se z njo v vojno, do katere bi hoteli priti, ker se Rusi zavedajo, da bi v sedanjem po¬ ložaju reformacij Rusija gotovo podlegla. Iz tega vidimo, da svetovna kri¬ za leze še vedno navzgor in ni “nobenih znamenj za obrat na bo¬ lje. Banke pokajo dan za dne¬ vom, izgube so velikanske. Ljudje in družbe izgubljajo svoja premo¬ ženja na vse načine. Kdor ni zgn- bil v banki, je izgubil na pose¬ stvu, ki je sedaj manj vredno; drugi je zgubil delo — svoj za¬ služek — izgubil je vse. Brezpo¬ selnost je ogromna in pomanjka¬ nje v splošnem je nepopisno. Tak¬ šen bi bil položaj v prvi četrtini leta 1932. Ves kapitalističen svet se nahaja na robu propada. Kaj pride iz te krize in kaosa ne ve nihče. Če bi bili ljudje že pri¬ pravljeni za splošen socijalni preo¬ brat, bi bila stvar lahka. Toda za. to moramo čakati morda še nekaj IZGREDI V BUDAPEŠTI V Budapešti je v pondeljek pri¬ šlo do spopada med komunisti in j policijo, pri katerem je bilo ra- ; fca-thtr delavcih-1 n ^ ,lih .^komunistov. Komun ^hoteli praznovati obletnico boljševiše re¬ volucije na Ogrskem iz leta 1919, katero pa je policija prepovedala. Ker so manifestanti napadli po¬ licijo s kamenjem, se je ta na¬ valila nanje z golimi sabljami. zato pa kaos lahko traja še dolgo časa in z njim vred bo trajalo trp¬ ljenje milijonov. Delavstvo je danes skoro pri¬ siljeno potrpežljivo čakati, kdaj bodo delodajalci odprli rudnike in tovarne, kdaj bodo podjetniki lahko nadaljevali z zgradbo stavb. Brezposelnost je radi tega ogrom¬ na in pomoč, ki jo razne vlade da ja jo v to svrho postane neza¬ dostna in celo malenkostna. Če s računamo na število potrebnih. Kdor pa dela, je slabo plačan za svoj trud, gospodarji postopajo z uposlenimi kot sužnji, ker ve¬ do, da si ne bodo upali odpreti ust, ker bi jih v nasprotnem slu¬ čaju vrgli na cesto. Od tega je odvisna tudi prosperiteta. Mi vi¬ dimo namreč takozvano prospe- ^ ' 1 *- 1 ^ ' rite to le Ta kr lajo ter prejemajo prilično pla¬ čo; takrat kroži denar in je do¬ volj kredita in pokupnikov. Ka¬ kor hitro preneha produkcija in delavci izgube delo, je vse narobe. Kredit odpove, podjetja propada¬ jo in kriza je tu. Gospodarske depresije se po¬ javljajo od časa do časa v sve¬ tovnem gospodarskem sestavu. Delavci v tovarnah producirajo s pomočjo modernih strojev mno¬ go več blaga, nego ga je mogo¬ če uporabiti, in začetek krize je tukaj. Vendar je dosedaj našla narava vedno sama izhod iz nje, tako smo prepričani, da ga bo na¬ šla tudi tokrat. Nahajamo se pač danes v takozvanem “zločestem kolobarju”, v katerega so zalezli vsi trije stanovi, ki so steber vsa¬ ke moderne razvite države: dela¬ vec, trgovec in kmet. Pahnjeni so v vrtinec gospodarskega pro¬ padanja in po sili so za njimi zlezli še vsi ostali stanovi. Delav¬ ci so vrženi na cesto. Posledico tega občuti trgovec, kajti delav¬ ski prihranki ne trajajo dolgo in ker delavec ne more več kupo¬ vati, oziroma kupuje le tisto, kav je neobhodno potrebno, se trgo¬ vine praznijo, kupcev ni, dobiček pada in popolnoma izgine, blago se kvari in trgovec trpi. Istočas¬ no izgublja poljedelec, ker pri¬ delkov ne more iztržiti, in kolikor proda, mora dati po nižji ceni, ker je zahteva manjša. Tak bi bil toraj položaj v ka- !• ' tereni se nahajamo danes. Že dve leti se borimo z njim in čezdalje večje in številnejše so njegove žrtve. Kriza, katere kremplji so čezdalje večji in številnejši ter o- strejŠi, je dosegla že mnogo lju¬ di, ki so nekoč smatrali, da so dobro situirani in varni, ljudi, ki so jim v začetku niti sanjalo ni, da bodo potegnjeni v vrtinec, ki je v začetku ogrožal le takozva- nega malega človeka, navadnega delavca, čigar edini vir je zaslu¬ žek njegovih rok in pa trgovca, ki si zasluži za življenje s prodajo na drobno. Danes čuti 95% ljudi kaj pomeni kriza, ker si mora od- trgovati od ust. Toda kljub vsemu, naša vera v bodočnost je nezmanjšana in pre¬ pričani smo, da bodo v kratkem času, v tem oziru zasijali boljši časi, časi blagostanja in napred¬ ka. V tem upanju živimo in uspeh nam je, če bomo vstrajni, žago- * to vi jen. Razorožitvena konferenca Ni še dolgo od tega, kar je bilo vse svetovno časopisje prenapol¬ njeno poročil o razorožitveni kon- ferenei. ki je zasedala v Ženevi in kjer zaseda še danes. Izgovor¬ jeni so bili številni govori, zastop¬ niki so se udeležili novih banke¬ tov in rezultat? V Šanghaju in drugod po Kitajskem je ravno v teli časih tekla kri v potokih. Na Daljnem Vzhodu so grmeli topo¬ vi in trepetale strojne puške, na bregu Ženevskega jezera pa so mlatili prazno slamo zastopniki šestdesetih držav, posvetujoč se, ! je lahko n postavila le slabotnim državam in je popolnoma brez moči, kadar se tiče kake velesile. Velesile, ki so na konferenci zastopane niti malo ne’ mislijo na razorožitev, to pa radi tega, ker se boje izgubiti svoje pozicije v koncertu narodov. Francijo sc ne bo dalo nikdar pripraviti na raz¬ orožitev, ker zahteva garant ijo za ohranitev svojega položaja, stari francosko-italijanski spor glede moči na morju je zopet sto¬ pil v ospredje. Pozitiven uspeh konference ho enak ničli. Ruski kako bi se dalo oboroževanje o- I delegat Litvinov zahteva popolno ^ 'je - mejiti, oziroma popolnoma ga od-j razorožitev. Cernu? Znano je pod praviti. Z ozirom na ozračje, ki je pokriva svet, je soditi, da bo konferenca končala brez najmanj¬ šega uspeha. Svet je sicer slišal nekaj mirov¬ nih govorov, kakor jih je bilo po¬ treba (saj je •celo Grandi obsojal oboroževanje) toda končni u- speli ? Družba Narodov bo imela od te ! konference največ — škode, ker še bo izkazalo, kakor se je že se¬ daj pri Japonsko-kitajskih po¬ mirjevalnih pogajanjih, da nima nobenega upliva, ker njeno voljo i katerim grmom tiči zajec. Rusija si mora najprej gospodarsko od- pomoči, potem bo že lahko dvig¬ nila glavo. Ljudje, ki iskreno hrepene po resničnem miru, bodo spet enkrat zopet tako razočarani, kakor so bili že neštetokrat. Toda tekom leta se lahko marsikaj izpremeni, konferenca bo vendar trajala eno leto. Lahko se marsikaj dogodi, kar delo lahko olajša, ali otežkoči. Treba je torej gledat' na konfe¬ renco povsem skeptično in čaka¬ ti na “uspeh”. Po sedmili letih naj den raziskovalec Vito Dumas se pri¬ pravlja na pot Vito Dumas, argentinski mor¬ nar, ki se je namenil s svojo malo jadrnico preplavati atlant. ocean, je v brazilski obali moral prista¬ ti, ker se mu je jadrnica pokva¬ rila. Sedaj se mudi v Porto Ale- gre, kamor se je podal, da se za¬ hvali tamkajšnjim oblastem za pomoč, katero so mu nudile v ča¬ su nesreče. Par dni ostane tam, nato se vrne v Rio Grande, odko¬ der bo nadaljeval svojo pot v Buenos Aires, takoj ko bo njego¬ va jadernica popravljena. Mussolinijev mani¬ fest o priliki 13 let¬ nice fašizma Mussolini je ob priliki 13 letni¬ ce fašizma razposlal okrožnice, v katerih hvali bojeviti duh in do¬ bro razpoloženje naroda. Dan fa- šistovskega pohoda na Rini, pra¬ vi Mussolini, je zapisan v zgodo¬ vini naše domovine. Veliko število naših zunanjih sovražnikov in nekaj notranjih rogoviležev je bilo od strani ita¬ lijanskega naroda uklonjenih. Pred sedmimi leti se je podal na raziskovanje v brazilske pra- gozde angleški polkovnik Faw- eett s svojo ekspedicijo, ki pa je izginila brez sledu. Nedavno pa je švicarski lovec Rattin, kateri se nahaja v prijateljskih odnoša- jih z indijanskimi plemeni zašel v indijski tabor, takozvanih “Ne¬ topirjev”. Zelo ga je iznenadilo, ko je opazil med njimi belega člo¬ veka, kateremu pa Indijanci niso pustili govoriti, ker je bil njih jetnik. Šele ponoči je Rattin lah¬ ko na skrivnem govoril z njim. Ta mu je povedal, da se nahaja med divjaki že skoro sedem let. Vse njegove spremljevalce pa so pomorili. Njega so iz neznanih vzrokov pustili pri življenju. Rat¬ tin se je vrnil v Rio de Janeiro ter se javil na angleškemu po¬ slaništvu, kjer pa niso hoteli nič vedeti o njegovi dogodbi, dokler jim ni natančno opisal osebe in navedel nekatere predmete in sli¬ ko, katero je Fa\veett imel pri se¬ bi. Angleško poslaništvo je hotelo organizirati s pomočjo brasilskili čet'ekspedicijo v notranjost pra¬ gozdov za rešitev ujetega pol¬ kovnika. Rattin je to odklonil, z ozirom na dobre odnosa je, ki jih ima z Indijanci -ter je na lastne roko osnoval ekspedicijo s po¬ močjo treh paraguayskih strel¬ cev. Rattin je odpotoval v torek po¬ noči v notranjost. O natančnem poteku bomo poročali. Kljub veliki gospodarski krizi, je rekel Mussolini, je ostal narod miren. Vsak posameznik je poka¬ zal moralicno in politično moč. To moč črpa narod iz ideje “bojevi¬ tosti”, katero je izbral fašizem za svoje geslo. O priliki 13 letnice hoče Musso¬ lini fašizem še bolj utrditi, a tre¬ ba je vedeti, kaj misli siromašno in preganjano ljudstvo. POTOVANJE TRANSPORTA “CHACO” V par dneh bo dospel v Geno¬ vo transport “Cliaco”, kateri pe¬ lje italijanske državljane izgna¬ ne iz Argentine iz različnih vzro¬ kov. Italijanske oblasti niso še do sedaj ničesar ukrenile o izkrca¬ nju, ampak kot krožijo govorice bodo najbrže vsi aretirani ter se bo proti njim sodni jsko postopa¬ lo! SLOVENSKI DOM Leta I. Sovjetsko oboroževanje Vsem je še v spominu dema- goško stališče, ki ga je zavzel Lit- vinov na razorožit veni konferen¬ ci. Sovjetski zunanje piliticni ko¬ misar ni našel dovolj ogorčenih besedi proti maniji oboroževanja, ki je počenjajo buržoazne drža¬ ve. Nastopil je za .popolno raz¬ orožitev; z mirovnimi pogodbami naj si države zavarujejo svoje meje ... Lit vino v je pač tako govoril, kakor je mislil, da bo ugodno od¬ jeknilo v masah svetovnega pro¬ letariata, ki res trpi pod breme¬ ni, ki jih ljudstvom nalaga ved¬ no hujši militarizem. Ne dvomi¬ mo, da je tudi v govorih drugih državnikov mnogo neiskrenosti, kar smo ponovno ugotovili. Ven¬ dar je Litvinov dosegel rekord v demagogiji z razorožitvijo, ker je obče znano, da se je sovjetska Rusija prva po vojni pričela mr¬ zlično oboroževati in da šteje da¬ nes med najbolj militaristične dr¬ žave na svetu. Oficijelni vojni iz¬ datki so iz leta v leto rasli. V le¬ tu 1922-23 je Rusija izdala za vojno namene 244 milijonov zla¬ tih rubljev, štiri leta pozneje že 692. milijonov. Vojni proračun se je stalno dvigal in dosegel v letu 1930-31 višino 1290 milijonov zla¬ tih rubljev, kar znaša preračuna¬ no v našo valuto 35.5 milijarde di¬ narjev ! Tako visokega vojnega proračuna ne izkazuje nobena ev¬ ropska država. In to so oficijel- ne številke, dejanski izdatki bo- ' # ;>* " # Ti do še višji. Zato je zanimivo v- prašanje: Kakšne so vojne sile sovjetov, da porabijo tolikšne mi¬ lijardne izdatke? Litvinov je predložil 25. aprila 1931 priprav¬ ljalni razorožitveni konferenci naslednje oficielne številke o obo¬ roženem stanju sovjetov: Sovjetska armada je štela 1 . ja¬ nuarja 1931 562.000 mož. Od teh 504.303 infanterijskih in karale - rijskih čet, 28.658 čet pri zrako- plovstvu, in 30.000 mornarice. GPU, to je sovjetska žandarmeri- ja, bi po istem poročilu štela 59 tisoč mož. Vojnih aeroplanov iz¬ kazuje poročilo 750, vojnih ladij pa 54 s 160.892 tonaže. Čeprav so to prav čedne števil¬ ke, bi za 160 milijonov prebival¬ stva, kolikor ga šteje Rusija, ne bile previsoke — ako bi bile res¬ nične. Tako pa vsakdo ve, da so le navidezne, ker dejanska obo¬ rožena moč sovjetov je mnogo večja. “Nasza Przysglosc”. polj¬ ski list v Varšavi* nam podaja (14. februarja) čisto drugačne, kakor trdi, avtentične številke. Vojna služba v sovjetski arma¬ di traja pet let. Rekrut na služ¬ ba poteče po osmih mesecih pri fanteriji in artileriji, v devetih mesecih pri tehničnih četah in v 11 mesecih pri konjenici. Sovjet¬ ska armada je ljudska armada v tem smislu, da posamezne občine tvorijo tudi iste stalne zaokrože¬ ne bataljone. Resnične številke pod orožjem stoječih čet pa so na- Komunistična podpora Hitlerju PO NAROČILU IZ MOSKVE BODO KOMUNISTI PODPIRALI HITLERJEVCE PRI PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH, KER UPA¬ JO, DA BODO MOGLI KASNEJE V SPLOŠNI DESORGANIZA- CIJI IZVESTI SVOJE PREVRATNE NAČRTE sletSije: 70 infanterijskih divi¬ zij, 13 baterijskih divizij, 7 av- tonomnlh ‘‘letečih" brigad na ko¬ njih in 150.000 čet GPU, kar zne¬ se skupaj l,o00.000 mož. Sovjet- Pariz. 23. februarja. Pariški po- treba-naperiti glavno borbo proti ska armada presega v mirnem sta- j krogi posve( ^ j() veiiko , )0 . * soc ialnim demokratom, ker bo že liju nekdanjo carsko za 500.000, kljub temu, da je sodobna Rusija zornost predsedniškim volitvam v t s tem storjen prvi korak h komu- Nemčiji. Splošno sodijo, da bodo nistični zmagi. bodoče predsedniške volitve v Nemčiji odločilne važnosti ne sa- | mo za nadaljnji razvoj odnosa jev med Francijo in Nemčijo, marveč še bolj za u^odo Nemčije same. Vse bolj se kaže, da bosta nastala To stališče nemških komunistov pa je naletelo v Moskvi na velik odpor. Stalin sam je ostro zavr¬ nil Tellmana ter zahteval, naj nemški komunisti radikalno iz- premene svoje stališče. Po njego- v Nemčiji dva velika tabora. V | vem mnenju so glavni sovražniki enem bodo zmerne meščanske . komunizma v Nemčiji ne Hitler, stranke in socialni demokrati, v, temveč Briining, Hindenburg in drugem pa ekstremni desničarji i Scvering. Proti tej trojici je tre¬ ba predvsem naperiti borbo, in si¬ cer tem bolj, ker obstoja resna ne- za skoro 1 milijon k v. kilometrov manjša od nekdanje caristične (osamosvojile so se Finska, tri baltske države in Poljska). is e nekaj podrobnosti. Petletni načrt je clo leta* 1931 predvidel motorizacijo vse sovjetske težke artilerije in je v ta namen bilo predvidenih 34.000 strojev. Car¬ ska Rusija je razpolagala s 64.489 ^. 0 — — — « , km železnice (1917), sovjeti so jih in levičarji, liitlerjevei in komu- 1931 imeli 93.000 kilometrov. Voz- J nisti. ni materijal Šteje 19.000 lokomo-! Veliko pozornost je zbudilo raz- i varnost, da bi se z ugodno rešit- tiv in 640.000 vagonov. Vsa že - 1 kritje glasila ruskih emigrantov ! vijo reparacijskega vprašanja utr- 'lezniška organizacija je v rokah “Vozroždenje”. List objavlja do- j dil Briiningov položaj in sploh po- nemških in ameriških inženjerjev. pis znanega berlinskega publici-, ložaj sedanjega režima. Nemška Vsaka sovjetska divizija je voj- [ sta dr. Gerlicherja, ki je črpal komunstična stranka nosi na svo- jia enota zase. Obsega tri polke j svoje informacije iz stenografskih infanterije, 1 polk poljske artile- zapisnikov centralnega odbora ko- rije, 1 eskadron kavalerije, 1 , munistične stranke in resolucije, kompanijo saperjev, tehnične če-j sprejete na plenarni seji izvršne- te, divizijski štab in politično j ga odbora nemške komunistične j najnevarnejšim nasprotnikom ko¬ munizma, ga morajo:' nemški ko¬ munisti po vseh svojih močeh pod¬ pirati in mu omogočiti, da gre po svoji poti ter da pride do oblasti. jih ramenih svetovne naloge in ona mora prva pričeti s komuni¬ stično ofenzivo v Evropi. Ker je Hitler v opoziciji proti vsem trem sekcijo. Tolk je deljen v tri ba- j stranke, ki se je vršila 15. decem- taljone strelcev, dalje mu je do-, bra lanskega leta v Moskvi. Nem- deljena 1 kompanija težkih stroj - 1 ški komunisti smatrajo socialne nie, 1 izvidna četa z lahkimi • 0 strojnicami, vezna četa, četa za kemično orožje in orožniška Se- ta, ki nadzoruje drugo moštvo. Vsakemu polku je dodeljena ba¬ terija šestih topov, mala bateri¬ ja treh infanterijskih topov, tri¬ je minometalei, 18 strojnic in 55 avtomatičnih karabink. Vsaka od 70 divizij disponira torej s 60 to¬ povi in drugim, najmodernejšim orožjem. Enako dobro so oboro¬ žene tudi kavalerijske divizije. Težka artilerija tvori lastne eno¬ te neznanega števila. Tudi zrač¬ no brodovje presega vsaj štiri¬ kratno “oficielno” število. Spričo teh številk je Litvinovo grmenje proti oboroževanju le smešna po¬ za, preračun jena na nevednost proletarijata. demokrate mnogo bol i ) i < 1 v a ue nasprotnike komunizma kakor Kadar pa bo Hitler prevzel vla- pa Hitlerjeve narodne socialiste. Voditelj nemške komunistične stranke Tellman je v svojem refe¬ ratu nemške sekcije Kominterne naglašal, da je nastopil v Nemči¬ ji trenutek za komunistično revo¬ lucijo. Nemška komunistična do, takrat bo napočil trenutek, da stopijo nemški komunisti v akci¬ jo. S prihodom Hitlerja na oblast $ m« i >' ~ — A— ** ■a - * bo porušen temelj sedanjega me- ščansko-državnega reda v Nem¬ čiji. S pomočjo Hitlerja bo mo¬ goče Nemčijo tako desorganizi- Spopad med policijo in brezposelnimi v Franciji V bližnji okolici Pariza so brez¬ poselni delavci vprizorili demon¬ stracije, kjer je prišlo do spopa¬ da med brezposelnimi in policijo in so bili štirje ranjeni. Demonstranti so napadli polici¬ jo z opeko in kamenjem in rar.ili i nekega stražnika, ki je nato začel streljati in ranil dva demonstran¬ ta. Poklicana je bila policijska pomoč, ki je vpostavila red in aretirala pot oseb. TARDIEU ZOPET V PARIZU V petek zjutraj se je vrnil iz Ženeve ministrski predsednik Tar- dieu v spremstvu ministrov Paula Bouncourja, Dumesnila in Pabry- ja. Na kolodvoru so jih sprejeli vsi ministri'in državni podtajnik. Z istim vlakom s dospeli bel¬ gijski zunanji minister M. IIy- mans in del britanske delegacije Sveta Družbe Narodov. ZGUBIL VSE KRALJEVSKE PRAVICE Švedski ministerski svet je po¬ trdil dekret, s katerim se prepove švedskemu princu Lennardu, ki se je 11. t. m. oženil z gdč. Karin Nissandt vse pravice do prestolo- nasledništva ter vse prednosti, ki so mu pripadale kot prestolona¬ sledniku švedske krone. Dovoljeno mu je bilo samo o- hraniti ime Bernardotti. §iurtne obsodbe v Rusiji Po dolgem procesu, ki se je za¬ ključil na 12 . t. m. je višje sodi¬ šče v Ubeku obsodilo na smrt 13 , , . ■» • t , t 4 . i • banditov, med katerimi so tudi stranka je pripravljena prevzeti rati, da bodo mogli nato komuni- ’ . dve ženski po imenu Ana.‘Marti¬ nova in Domina Terentijeva. vso odgovornost za uspešno izved¬ bo take revolucije. Glavno oviro komunističnega prevrata v Nem¬ čiji pa predstavlja socialno demo¬ kratska stranka. Dokler bo ta stranka obstojala in organizirala v svojih vrstah nemško mladino in dokler ne bo strta tradicija so¬ cialne demokracije, toliko časa ni misliti na komunistično revolucijo v Nemčiji. Zaradi tega smatrajo sti brez velikih žrtev izvesti svo¬ jo revolucijo, ker je povsem go¬ tovo, da bo Hitler z vso silo na- w valil na socialne demokrate. Nem¬ ški komunisti so osvojili ta Sta¬ linov predlog in se obvezali, da bodo odslej podpirali Hitlerja. Iz¬ vajanje tega sklepa se že opaža in gotovo je, da bodo komunisti večinoma glasovali pri predsed¬ niških volitvah za Hitlerjevega nemški komunisti, da je predvsem kandidata. Velik ciklon v Se¬ verni Ameriki V torek so tukajšnji časopisi prinesli poročila o velikem ciklo¬ nu, ki je razsajal na jugu Zdru¬ ženih držav Severne Amerike. Že mnogo let ni beležiti v teh krajih tako velike katastrofe kot se je dogodila te dni. Do sedaj se računa 243 mrtvih in ogromno j tat se ni posrečil in De Rosa je Atentator De Rosa sovjeti ne bodo izdajali POTNIH LISTOV im svobodi Vsi se še spominjajo na pro¬ ces, ki se je vršil v Bruslju proti italijanskemu dijaku Ferdinandu De Rosa, ki je lansko leto izvršil atentat na italijanskega prestolo¬ naslednika Humberta v času, ko se je ta nahajal v Uelgiji in obi¬ skal grob neznanega vojaka. Aten- Obdolženi so bili, da so več let povzročali teror v Osrednji Aziji in napadali ter kradli po tovor¬ nih vlakih. Število obsojencev je bilo 35, izmed katerih so bili o- stali obsojeni na razne kazni. Dru¬ žba je bila dobro organizirana. Nekateri so bili pravi ubijalci, dočim so drugi imeli dobro orga¬ nizirano prodajo ukradenih pred¬ metov. Smrtna obsodba se je izvršila v kraju Taslikent. število ranjenih. Večina žrtev so črnci, ker njih majhna stanova¬ nja je vihar razdejal in jih po¬ polnoma uničil. Materijakia ško¬ da je tudi neprecenljiva, ker ci¬ klon je povzročil mnogo požarov. Mesta, ki so bila najbolj pri¬ zadeta so: Pennessee, Kentuckv, Nordhport, Tepopolis, Wilsonvil- le in Mirtlewud. Oblasti so ukre¬ nile vse potrebno, da se prizade¬ tim priskoči na pomoč. bil obsojen. V četrtek je bil izpuščen na svo¬ bodo. Zapustil je ječo v sprem¬ stvu svojega odvetnika, ki ga je zagovarjal pred višjim sodiščem. De Rosa ni hotel podpisati nobe¬ ne izjave. K Belgijske oblasti so mu dovolile ostati v Belgiji le par dni, dokler ni uredil vse stvari. Odpotoval je v Pariš, kjer bo nadaljeval svo¬ je študije. Vesti, ki prihajajo iz Rusije poročajo, da na ukaz sovjetske vlade lahko ostanejo v Rusiji vsi oni severoameriški in drugi tujci, ki so tam zaposleni ali pa so pri¬ šli v Rusijo kot izletniki. Odslej naprej pa je vlada sklenila, da se ne sme izdati izletnikom več no¬ benega potnega lista. Vsi ostali pa, ki žive kot izlet¬ niki bodo morali zapustiti Rusi¬ jo. BERNARD SHAW SE VRftlL V LONDON Slavni britanski pisatelj in hu¬ morist Bernard Shaw, ki je nred kratkim napravil potovanje po Južni Afriki, se je v petek povr¬ nil na Angleško. Pri neki avtomobilski nezgodi je zadobil lahke telesne poškod¬ be, a je sedaj popolnoma okreval. Šivilja za fine in navadne ženske obleke, suknje in perilo se priroča cen j. rojakinjam. Postrežba točna po naj ni¬ žjih cenah Marija Kojanec calle SEGUI 2559 U. T. 59 - 2499 — Bs. Aires Y dobro sloven¬ sko dnazino se sprejme na hrano in sta¬ novanje ženske in dekleta. Zelo prostorna in zračna hi¬ ša. — Možnost za dobiti dobre službe calle SEGUI 2559 U. T. 59 - 2499 — Bs. Aires Lota 1 SLOVENSKI DOM 3 VELIKA NOČ Velikonočni prazniki so tu. j na bolest, ki nas tlači in užiga Težko in žalostno leže človeku na j malodušnost, srce misel, da mora te praznike Kje ste bratje in sestre, očet¬ je in matere, kje si o domovina naša, ki smo te tako ljubili in ki si nam dala okusiti vso sladkosti življenja ? Daleč smo in nihče nas p e sliši. Ne slišimo zvona, ki bi nas klical k veliki maši, ne vidi¬ mo cveteti kimajočih zvončkov kraj poti po kateri hodimo. Ono pomladansko solnce, ljubezni in veselja nas ne obseva več. Potrti in žalostni tavamo po tujih mestih in se pulimo za kos trdega kru- iha... Ni blagoslovljen kot do- ma, temveč grenak je in zaslužen v potu svojega obraza. Dosti jih je, ki bodo dan Gospodovega Vsta¬ jenja preživeli v svojih majhnih sobicah, dosti jih je, ki bodo de¬ ležni milosti svojih prijateljev, ki so si mogoče s trudom prihranili nekaj denarja za slabe čase. Ta¬ ko bomo preživeli veliko noč mi ubogi in zapuščeni. praznovati v daljni tujini, kjer tuji narodi nimajo tako lepih na¬ vad in ne cenijo Gospodovega Vstajenja, kot ga cenimo mi, ki nas je kruta usoda pognala v svet in nas razkropila na vse kraje širne Argentine. Lepo je bilo v naši lepi domo¬ vini, ko smo bili doma in nismo vedeli na grenkosti in trpljenje, ki ga sedaj moramo užiti v tu¬ jem svetu, med tujimi ljudmi in tujimi navadami. ;; . Doma so cveteli že zvončki, pti¬ ce so se že oglasile v temnih to¬ gih in obcestnem grmovlju, ko smo se s prijatelji in prijatelji¬ cami izprehajali po belih cestah, skozi zelenje drevlja in vinogra¬ dov. Vse je bilo razsvetljeno na ve¬ likonočno soboto, ko se je dolga procesija pomikala okrog vasi, med kmečkimi kočami, na katerih j Zavedati se moramo pa. da smo nnmmr.inTrmnTiiuimiTiiviimnj^iriiiiiiiiMiiiiiinmnt»ntnntininnnnnvM ti ummMntiniit niinnit.Min »mfnmmiinwTwnimyinnm«Hinmiiin.itim: »in | nitti Argentinske vesti ! ŠTORKLJA Našima rojakoma Štefanu Petriču j in Francki se je rodila krepka hčerka. Mati in otrok sta zdra¬ va. Srečni materi in očetu naše če¬ stitke. MAŠA PRI SV. ROKU Dopis iz Sel ve Cenjeno uredništvo. Najlepša vam hvala za novorojeni “Sloven¬ ski dom", katerega ste mi posla¬ li na ogled in kateremu hočem biti takoj zvesti naročnik. Obe- • *• nem pa vam želim, da bi se vsi na-! iia posebnem papirju naslikane ročniki Slovenskega tednika na- v našem listu. Glasovali bodo lab- Tekma za najlepšo Slovenko Razpisujemo nagrado za naj¬ lepšo slovenko v Južni Ameriki. Vsa ona naša dekleta, ki hočejo tekmovati, morajo poslati svojo zadnjo fotografijo z označbo ime¬ na in naslova. Vse te slike bodo pročelju je gorelo vse polno sve¬ čic in bakel j. Vse je šlo za pro¬ cesijo, mlado in staro, vse se je veselilo tega lepega praznika. Pri¬ dna dekleta so čistila in pomagala svojim materam pri kuhanju in peki maslenega kruha in sladkih potic. - Tukaj tega ne 'vidimo. Samo spomin nam vsplava v domači kraj, v rojstno hišo, kjer smo bili najbolj srečni in veseli. Žalostni j knb „ 0 , ( „ **«£&»« prehoditi to so tukaj prazniki, žalostna je na¬ duha* od svojih dragih, da smo v materijalistični državi, kjer vsak gleda kje bi drugega prekosil in si na kakršenkoli način pomagal iz tega težkega in nevzdržnega po¬ ložaja. Borimo se in neprestano iščemo zboljšanja, a izgledi so v teh časih silno slabi. Ne obupajmo bratje in sestre, ne bodimo tako malodušni, če Na Velikonočno nedeljo se vr-1 ročili na vaš list. | ši slovesna sveta maša ob 10 uri I Prva številka se mi je zelo do- dopoldne v cerkvi sv. Roka, uli- j padla in zato želimo vsi, ki se na- ca Al sin a in Defensa. Peli bodo slovenski pevci. Načrt za notranje posojilo Argentine Na ponedel jakem zasedanju ministrskega sveta se je sklenilo najeti notranje posojilo v znesku $ 500.000.000, s katerim bi se de- rava, ki zapušča vse golo in praz¬ no in mesto zvončkov in lepega petja drobnih ptičic, vidiš po uli¬ cah žalostne obraze rojakov, ki so že pozabili na vsak vesel dan in ne upajo, da jih bo še. doletela sreča, ko bodo veseli in potolaže¬ ni. Velikega upanja ni več in zato je srce slehrnega izseljenca tako prazno. Kaj pa naj upa v teh ža¬ lostnih časih, ko povsod kamor- nam je usoda zapisala v svojo j jpma rešilo sedanjo gospodarsko krizo. v Argen tini. Od te svote bi šlo 100.000.000. državnim uslužbencem, ki niso že več mesecev dobili plače. Ostalih 400.000.000 bi pa bilo za plače¬ vanje notranjih trgovskih dolgov in za javna dela, s čimer bi se za¬ poslilo precejšnje število brezpo¬ selnih delavcev. bajamo daleč v notranjosti, da nas podrobnejše informirate o ce¬ li stvari. Zelo rad sem v začetku čital Slovenski tednik, a odkar je v li¬ stu le prerekanje in je bolj po¬ doben kakemu humorističnemu, kakor pa resnemu listu, mi več ne ugaja. Kar se tiče vašega lista*vam na ko vsi čitatelji potom glasovnice, ki bo v bodoči številki natisnje¬ na. Izvoljena Slovenka bo dobila za nagrado svoto od $ 100.—. Izid bo objavljen na 1. maja 1932. Tekmi* za lepoto se lahko udeleže samo naročnice Slovenskega doma. Fotografijo treba poslati na naslov: Uprava “Slovenskega do¬ ma”, calle Tucuman 586, Buenos Aires. kratko omenim, da se mi zelo do- i jf) in ijo ; « siamo tntti £rat elli Kalvarijo, po kateri hodimo in se opotekamo, padamo in se zopet dvigujemo. Dolga je in s trnjem posuta, a mi nismo mehkužni, temveč smo močni in polni samo¬ zavesti. Pred nami nosi usoda te¬ žak križ in mi stopamo za njim v polni zavesti, da pridemo nekoč do vrhuunea, do točke, kjer se bo ta križ ustavil j Potrjen načrt za no- j B °P is Rio Ncgro Vsaka stvar pride nekoč do | pade. Za sedaj vam pošiljam pol¬ letno naročnino in ko ta preteče, a ko mi bog da zdravje, bom pla¬ čal še za naprej. Pozdrav vsem rojakom in čita- teljem Slovenskega Doma. Z. L.. Primorec. sotto la bandera italiana”. Slovenci držite se navad naših pradedov. Vera in narodnost naj cvete v naših srcih in ne bomo propadli. Pozdravljam vse rojake. Anton Jekše Grafolog koli se poda slisi le ono grozno jamranje in na vseh obrazili čita le strah pred bodočnostjo ? Težko je za vse, nihče ni zadovoljen s svojo usodo. svojega konca, vse se,tf življenju spremeni, ker stalne stvari na tem svetu ni. Tako se bo spreme¬ nil naš položaj. Mogoče je to da¬ leč, mogoče je blizu, a dejstvo je, stvar in to je vo podzemeljsko železnico • Občina mesta Buenos Aires je potrdila načrt za zgradbo nove podzemske železnice od Plaza Constitucion do Rotira. Dela se bodo morala pričeti pred 18. sep¬ tembrom t. 1. da pride tudi nad nas nekoč za- Računati pa moramo na eno rek veselja in sreče. Vsi trpimo. vztrajnost. Saj Naši bratje v zasužnjeni domovi¬ ne nam je godilo še slabše, ko smo ni na en način, mi pa na drugi. . , ri J s ’ ■ . . v ...... . lezmee bo velikega pomena za Proč ? onimi črnimi misli, ki | ’ mesto Buenos Aires in nadejati Poznani strokovnjak vam opiše Dragi g. urednik. Dobil sem pr-; V aš značaj, preteklost in bodoč- vo številko Slovenskega doma . nos t. Napišite lastnoročno vaše ime in preimek. dan rojstva in stan. Dopisi so lahko pisani v slo- i Zgradba nove podzemske v ze- morali občutiti na svojih ramah ttsa vojna trpljenja in strahote, ko nas ubijajo in grenijo n**.' »v-. ^ ^ ^ ^ ^ marsikateri ntuo bili izgnani i/ svojo .lomovi- l.,cvnj<'. |»roc z malodušnostjo, ki j b de , avwj dobi , dplo ne, ki je bila uničena in opusto- nas dela šibke in boječe pred ziv- . . ... ’ -J 1 . omenjeni zgradbi. ' v _ _ i_.1 • 1 mi Knvhami \ n: lua KV P. A I v nas pri šena. Bili smo razkropljeni po vseh delih sveta in večina ni ime¬ la niti najpotrebnejših življenskih ljenskimi borbami. V naša srca naj se vžge zavest, da smo trdni in močni in da smo zmožni klju- potrebščin. Bili smo lačni in pov- bova ti vsem tezkocam. ki nas da- sod grdo gledani, a v nas je bilo ono -veliko hrepenenje, ki nam je dajalo življenje in upanje, da bo¬ mo še lahko culi zvon iz visokih -lin, ki nas bo klical in nam ozna¬ nil Veselo Alelujo. Naše sanje so se uresničile. Po¬ pravljeni so bili naši domovi, pre¬ kopana in nasejana so bila rodo¬ vitna polja in zopet se je oglasilo veselo petje v zelenem gozdu. Danes smo v tujem svetu in če¬ prav ne trpimo onega telesnega tr¬ pljenja, nas obdaja neka dušev- nes obdajajo. V nas naj se oglasi ono veliko hrepenenje, hrepene¬ nje, ki so ga imeli naši očetje in katero se je tudi uresničilo. Za¬ upajmo v svojo moč in trdno vol¬ jo, zaupajmo v dan, ki mora pri- visokih lin in nam oznanil Veselo ti, ko ho tudi nas klical zvon iz Alelujo. Na hrano se sprejmejo moški in dekleta. Hrana dobra in obil¬ na. 12 de Octubre 1777. FOTOGRAFSKI ATELJE “LA MODERNA” bo dajal naročnikom in naročni¬ cam “Slovenskega doma” velik popust. Daroval pa tudi krasno iz¬ delane povečave. Cen j. odjemalcem se priporoča S. ZASLAVSKY AV. SAN MARTIN 1679 Buenos Aires Za sedaj pošljem celoletno na¬ ročnino in želim, da bi omenjeni tednik vedno pisal v narodnem j venskem, španskem, francoskem duhu, ce hočemo, da bo med na-jgjj nemškem jeziku. V prilogi je mi zavladala sloga. Edino na ta ! treba poslati i $ in znamko za 10 način bomo lahko napredovali, j cent na naslov: Kdor .je rojen Slovenec, naj Slo- j A HOČEVAR. Calle Tucuman venec tudi ostane in naj ne zataji! 586 BUE NOS AIRES, pred javnostjo s strahom v srcu t svojo narodnost,, kakor sem sli- j STRANJE POTNIŠKIH PAR- šal pred par dnevi neko osebo,j NIKOV ki je rekla: “Sono sloveno, pero' Evrope pridejo: con (juesta lingua lion si puo an- dar avanti”. Človeka zaboli v du¬ ši, ko sliši slične besede iz ust sina, ki ga je rodila slovenska mati. Čeprav nismo tako močni, kot so drugi narodi, a zavedati se moramo, da je naša država še Marec: Vesele velikonoč¬ ne praznike želimo vsem našim voja¬ kom in rojakinjam . UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO pestovala". slovensko, ne pa italijansko kot se marajo govoriti, temveč le ita -1 lijansko. Italijani se nam smeje- i 4 SLOVENSKI DOM Leta I. Par besedi v odgovor Pod naslovom “Slovenski dom” je tukajšnje glasilo “Slovenski tednik” prinesel v zadnji številki skoro celo tretjo stran dolg čla¬ nek, v katerem je sicer dosti pi¬ sano, a malo povedano.' Za tako majhen list, kot je “Slovenski tednik”, je vendar škoda posvetiti tako dolge kolone. Že v prvi številki smo omenili, da ni naš namen spuščati se v de¬ bate z kakršnimkoli listom. Ni¬ kakor pa ne zamerimo piscu, ker vemo, da ni imel namena napisati “masten odgovor”, toda ker živi pod uplivom svojih prijateljev je to napravil iz prijateljskih ozirov. To je dovolj jasen dokaz, da stvar ni istinita, ker se sam pisec do¬ stikrat ni strinjal z raznimi ne¬ umestnimi članki, ki so bili ob¬ javljeni v tedniku. V par besedali moramo pove¬ dati da list smo ustanovili na prošnjo in zahtevo zavednih ljudi in večine čitateljev Sl. tednika, ki se nikakor niso mogli strinjati z napadalnimi in nesramnimi član¬ ki. i 1 a Pisec s svojim pisanjem in za- frkacijami, naj ne misli, da bo kaj pridobil na ugledu ako nas hoče napadati s tem, češ, da pišemo v nekem ciganskem jeziku. On je še malo časa tukaj in ne pozna’ ljudi, ker se briga le za svojo službo. List je predvsem pisan za naše priproste izseljence, nikakor pa ne za one, ki mislijo, da brez njih ne more nobena stvar uspe¬ vati. Mi se ne moremo ozirati na gospode okrog Sl. tednika, če jim naše pisanje ni všeč, temveč ozi¬ rati se moramo in če le mogoče vstreči našim ljudem. Znano nam je, da si oni prilaščajo pravico časnikarstva, češ, da so le oni za¬ to poklicani in ne dopuščajo, da bi se s tem bavili ljudje, ki niso raztrgali toliko hlač po šolskih klopeh kot oni. Članek je sicer spisan od spret¬ ne osebe, a vsebina je zelo plitva, brez vsake duhovitosti in resno¬ sti, kar znači, da ni pisan od sr- * ca. \ S par besedami mislimo, da 32 dovolj povedano, ker čitatelje v teh težkih časih gotovo ne zani¬ majo dolge polemike. Na članek bi lahko obširnejše odgovorili in konkretno dokazali o neistinosti njegove vsebine, a vsakdo zna, da Sl. tednik je list, ki napada vse kar se mu ne kroti. Kratke beležke Pred meseci, ko je bivši urednik Slovenskega tednika vrgel med nas čisto svojo zasebno zadevo, se je nas mnogih polotil strah, da bodo v prvi vrsti trpele naše or¬ ganizacije. Nismo se motili, ker znaki te bojazni so se kmalu po¬ kazali in tako stojimo danes že pred teškimi dejstvi. Kar se je od tistega “zgodovin¬ skega dne” do danes utrpelo in predrugačilo v naši koloniji, oz. organizacijah vemo le tisti, ki gle¬ damo pravi smisel razvoja naše¬ ga izseljeništva v Južni Ameriki. Ne zakrivamo prav nič, da so se že pred tem izpadom delila mne¬ nja posameznikov, vendar pa se je v takih slučajih vedno našla pot, da ni trpela celota. Takoj pa ko je padla bomba od strani, ki smo jo najmanj pričakovali, se je pokazala vrzel, ki je širila svo¬ je razpokline. Ves trud zavednih in dobrih or¬ ganizatorjev je bil zastonj, da za¬ jezi to vrzel še o pravem času. Ni se upoštevalo več pametnih in treznih nasvetov, ampak s kratko¬ vidnostjo se je drvelo naprej v propad današnjega stanja, ki je žalosten in nečasten za našo slo¬ vensko kolonijo in še posebej za naše slov. organizacije. Komu imamo pripisati ta vzrok? Vrabci na Strahi že čiv¬ kajo, zato se ne bomo spuščali v podrobnosti. Veliko ljubše in častjhejše bi se nam zdelo, da bi do teh ža¬ lostnih dogodkov nikdar ne pri¬ šlo, in da bi naša zgodovina juž¬ noameriškega izseljeništva nikdar ne zabeležila {e nečastne kronike niti z eno samo besedo. * * 7 * Tisti vestni zabeleževalci vese- lih in žalostnih dogodkov v naši koloniji' s svojo suhoparno in ne¬ duhovito neslanostjo, naj rajši molčijo in naj ne žalijo še dalje skromne in poštene društvene de¬ lavce, ki imajo itak polne roke dela. Ravno pisec tega članka, ki ni napravil kar je za nohtom čr¬ nega za naše izseljeništvo, je naj¬ manj upravičen beležiti in nam brati poniževalne levite. Pisec članka “Slov. dom” v zad¬ nji številki Slov. tednika, je po¬ trdil zopet isti stari greh naše in¬ teligence, da kdor ne drvi slepo za njimi, je nevaren pri izvrševa¬ nju njihovih egoističnih naklepov. Norčevanje, da se kvari lepi slo¬ venski jezik je ravno vaš greh, ker nikdar niste imeli smisla za koristno in pametno delo, da bi učili naše delavstvo slovenskega pravopisja. Tisti “mi” bi bil tudi za Slo¬ venski tednik bolj zdrav kot pa “absolutni jaz”, ki je danes po¬ kazal, da je velika nesreča za na¬ šo celo kolonijo, ker “mi” je ven¬ dar močnejši, kot pa “jaz”, to bodete vendar sami priznali. Ostala bolna zavijanja nas pa prav nič ne zanimajo, ker kakor smo že poprej rekli mi imamo do¬ sti drugega dela in toliko sramu, da bi rajši videli, da bi se ta ne¬ častna kronika ne bila nikdar be¬ ležila. Že v več člankih “Slovenskega tednika” smo opazili, da sedaj dobro veste kar se nikakor ne da oporekati, kaj manjka vse v naši koloniji, ter smo vam zato hva¬ ležni, vendar pa moramo resnici na ljubo povedati, da prej niste imeli take gorečnosti in da je po SOKOLSKI VESTNIK Kaj je treba vedeti članu Sokola Nadaljevanje: SOKOLSKA NAČELA Z OZI¬ ROM NA POLITIKO. VERO I. T. D. 1. Kakšno je razmerje med So¬ kolstvom in politiko? Sokolstvo ne more biti v službi nobene stranke, bodisi politične ali sta¬ novske (razredne). Sam Tyrš je rekel: “Naša stvar ni za stranke, ampak za ves narod, ne spremi¬ nja se, kakor politični in verski nazori, temveč je večna, resnič¬ na in stoji v tem smislu nad vsa¬ kim sporom”.. Sokolska društva, v katerih se mnogo politizira, gotovo niso do¬ bra, zato pazi vsak dober Sokol, da se ne zanetijo v društvu po¬ litični boji. Že Tyrš je pravil, da politika nima mesta v sokolski organizaciji. Načelni sklepi Slovenske Sokol¬ ske Zveze in pozneje potrjeni po Jug. Sok. Savezu so: kolstvom in drugimi telovadnimi društvi (“katoliškimi”). V Soko¬ lu je lahko katoličan, kakor pra¬ voslaven, protestant ali musliman. Ti dve točki ste posebno važni, da jih vsak član Sokola dobro premisli in pozna razliko oz. raz¬ merje Sokolstva do politike in vere. Čisto naravno je, da se dobijo ljudje, ki ali iz lastnih interesov, ali nadute hudobije hujskajo ne¬ poučene ljudi, da je Sokolstvo proti veri, kar pa je čisto gola laž in frazerstvo. Že Tyrš sam jo učil, da je dolžnost in pravica vsakega Sokola, da je po svojem prepričanju član cerkve in da ži¬ vi po njenih naukih, ako se pa ne strinja z njimi, lahko izstopi. Kri¬ stusov nauk o bratski ljubezni je tudi sokolski nauk. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebel Le v bratski ljubezni je spas vseh narodov. Sokolstvo pa se bori proti vsem, ki hočejo vero izrab¬ ljati v politične namene. (Nadaljevanje prihodnjič) RIMSKI PROCES PROTI GORIČANOM DRŽAVNI TOŽILEC ZAHTEVA ZA OBTOŽENCE SKUPNO 330 LET JEČE — VEČINA OBTOŽENCEV VZTRAJNO ZANIKA KRIVDO 1. Sokolstvo je nepolitična, to¬ da vsenarodna organizacija. Kot taka ne služi nobeni politični stranki in drugim posameznim sta¬ novskim organizacijam; 2. Dolž¬ nost vsakega člana Sokolstva je, da v zasebnem in javnem življe¬ nju neizprosno in brezpogojno u- veljavlja sokolska načela; 3. So¬ kolski vpliv se ne sme izrabljati nikjer in od nikogar niti v poli¬ tične, niti v kake druge nesokol- ske namene; 4. Člani sokolskih društev morejo biti pripadniki le takih strank, ki po svojem kul¬ turnem programu ne nasprotuje¬ jo Sokolstvu. Leta 1921 se je na glavni skup¬ ščini Saveza pridejalo še tole: Član Sokolstva more biti somiš¬ ljenik vsake politične stranke, ki temelji na ideji narodnega in dr¬ žavnega edinstva. Političnih vpra¬ šanj pa se v Sokolstvu samem ne rešuje in o njih ne razpravlja. 2. Sokolstvo in vera. Načelna izjava Jug. Sok. Saveza na skup¬ ščini v Osjeku: “Jugoslovensko Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje, zato more biti pri¬ padnik katerekoli vere član so¬ kolskega društva”. Ker je Sokol¬ stvo za ves narod Jugoslovanski, zato ne more in ne sme zbirati samo Slanov ene veroizpovedi. To je tudi bistvena razlika med So- Rim, 23. februarja. Posebno so¬ dišče za zaščito države in javne varnosti je včeraj popoldne ob 15. uri nadaljevalo proces proti 13 Goričanom. Na popoldanski raz¬ pravi se je zaključilo zasliševa¬ nje obtožencev in so bile zasliša¬ ne že tudi priče. Kot četrti obtoženec je bil včeraj zaslišan Andrej Brezav¬ šček, ki je odločno izjavil da je nedolžen. Res je le, da je bil usod¬ nega večera v gostilni. Tudi, ko mu je predsednik prečital zapis¬ ke preiskovalnega sodnika, hi pravijo, da je Brezavšček priznal krivdo, je ta vztrajal na tem, da je nedolžen. Obtoženec Josip Šavli je prav tako oporekal obtožnici in na predsednikovo vprašanje, če je streljal na finančne stražnike, je odgovoril kratko: “Ne!” Predsed¬ nik ga je pozval, naj vendar go¬ vori resnico, kakor je to storil pred preiskovalnim sodnikom, ker ga bo sodišče v vsakem slučaju sodilo. Toda obtoženec je vztra¬ jal pri svoji izpovedi. Donat Lipicar je zanikal vsa sodnikova vprašanja. Tudi nje¬ gov brat Anton Lipicar je kljub temu, da je v preiskavi priznal, da je sodeloval pri atentatu, ne¬ giral vsako krivdo. Isto stališče sta zavzela tudi brata Leopold in Valentin Lipicar. V preiskavi sta sicer priznala, da sta sodelovala ri atentatu ifi, streljala, toda pred posebnim sodiščem sta vče¬ raj izjavila, da nista kriva. Noslednji obtoženec Marko Močnik je spočetka prav tako ne¬ gativno odgovarjal na sodnikova vprašanja. Tedaj pa je državni pravdnik Fallaee prebral neko njegovo pismo, ki ga je pisal iz zaporov očetu in v katerem iz¬ javlja, da je kriv in da je celo streljal na zahtevo gostilničarja Štefana Močnika. Državni prav- dnik je vprašal obtoženca, če je to zares pisal. Obtoženec: “Da, pismo je mo¬ je 11 Državni tožilec: “Zakaj torej vztrajate pri svojem negativnem stališču?” Obtoženec je tedaj, kakor po¬ ročajo listi, priznal, da je sodelo¬ val pri atentatu. Ob zaključku njegovega zasliševanja je prišlo vaši krivdi marsikatera stvar mirno v duhu zaspala. Spomnite se samo akcije za vpis delnic narodnega doma. Ako bi bi¬ la vaša agilnost res tako široko¬ grudna, bi imela naša kolonija da¬ nes svoje skromno zavetišče. Da, da gospodje, tudi mi beležimo va¬ ša žalostna dejstva, ki so danes iz zasede nič drugega, kot brez¬ smiselna hudobija. Krivica in nečast, katero nam danes delate bo slej ko prej pri¬ šla nad vas. Današnji objemi bo¬ do pekli vas same, a žal bo pre- 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. SOKOL LA PATERNAL priredi V NEDELJO, 27. MARCA ob 4 URI POPOLDNE, v dvorani XX Settembre, ulica Alsina 2832 (2 kvadri od Plaza Once) III. SOKOLSKO AKADEMIJO s sodelovanjem bratskih sokolskih društev, ruskega, češkoslovaškega in S. K. J. Buenos Aires I SPORttD Nagovor br. Joviča — Članice: La Paternal — Proste vaje — Člani: Buenos Aires I — Simbolične proste vaje. Osvobojenje in ujedinjenje Jugoslavije — Deea: La Paternal — Igrokaz. Naša deca v tujini. — Članice: Češkoslov. Sokol —- Ritmične proste vaje —■ Deea: La Paternal — Plesne proste vaje — Člani: La Paternal — Proste vaje s palicami — Ruski Sokol — Razne pevske in druge točke. pozno. Peroca. Po končanem sporedu prodaja cvetlic za brezposelne člane in ples. Igra sokolski orkester br. društva češkoslovaškega Sokola Vstopina: moški $ 1.50; ženske $ 1.— ZDRAVO! Odbor. Leta I SLOVENSKI DOM 5 do kratke konfrontacije med njim in obtoženim Štefanom Močnikom. Naslednji obtoženec Avguštin Močnik je priznal le, da je bila v Močnikovi gostilni zbrana družba fantov, ki so pozneje odšli. Predzadnji obtoženec Leopold Šuligoj, je dajal na sodnikova vprašanja zelo kontradiktorne od¬ govore. Pripovedoval je vse mo¬ goče, kar je povedal že preisko¬ valnemu sodniku, nato pa spet vse zanikal, tako da je bil predsednik prisiljen, da je izpovedal, da je bil obtoženec pred nekaj meseci odposlan v umobolnico v Reggiu Emiliji, od koder pa so ga nekako pred štirinajstimi dnevi poslali spet nazaj v zapore. Poslednji obtoženec Ivan Jug je prav tako vztrajal pri svoji iz¬ povedi, da ni kriv in da ni sode¬ loval pri atentatu in niti v zarot¬ niški organizaciji. Sledilo je zasliševanje prič. Za¬ slišani so bili goriški kvestor, or¬ gani javne varnosti v Gorici, ka¬ rabinjerski poročnik Fantuzza in karabinjerski maršal Tindaro. Vsi so izpovedali obtožilno za obto¬ žence. Šofer Josip Mahor, ki je vodil avtomobil, v katerem so bi¬ li finančni stražniki, je pripovedo¬ val, da so v temi spočetka padli trije streli drug za drugim, njim pa je sledila salva. Rasteli je bil zadet bržkone od tretjega strela. Ko so pogasili luči in so se ozi¬ rali na obe strani ceste, da bi mor¬ da koga opazili, ni bilo nikogar več v gošči. Finančni stražniki Loi, Mocei, Calabrese in Serri- tiello so izpovedali, da jim je go¬ stilničar dal liter vina, ki ga niso naročili. Petega finančnega straž¬ nika niso zaslišali. — Lojze Fofol je izjavil, da je videl obtoženca Juga, ko je šel iz gostilne po re¬ volver in potem z drugimi krenil po bližnjici na cesto. Videl je tudi Donata Lipiearja, ki je nosil pu¬ ško. — Zaslišani sta bili še dve olajševalni priči, $nakar je bila okrog 20 . ure razprava prekinje¬ na. Proces se je nadaljeval danes dopoldne ob 9. uri. Po otvoritvi je predsednik general Stringalli- Casanova dal besedo državnemu pravdniku Fallaceju. V svojem govoru, ki je trajal okrog dve uri, je Fallaee razglabljal o vzrokih atentata v Koprivišču pri Kalu nad Kanalom. Obsodil je antifa¬ šistične elemente, ki ribarijo v **..x ' -V kalnem in ki so si za svoja sred¬ stva izbrali ljudi, kakršne sodi fašistično posebno sodišče. Obto¬ ženci sami so izvršili atentat spri¬ čo svojega elementarnega sovra¬ štva proti Italiji in njenim obla¬ stem. Prave povzročitelje zločina bi moral zadeti meč fašistične pravice in streli braniteljev faši¬ stične države. Za obtožence, ki jih je označil le kot izvršitelje aten¬ tata, je predlagal: po 30 let kazni za Donata, Va¬ lentina in Leopolda Lipiearja, za Avguština in Štefana Močnika, za Rudolfa Preglja in Josipa Ju¬ ga, po 20 let ječe za Leopolda Langa, Antona Lipiearja, Marka Močnika, Andreja Brezavščka, Leopolda Šuligoja in Josipa Šav¬ lija. V svojih zaključnih besedah je državni pravdnik izvajal, da zah¬ teva tolikšno kazen zaradi tega, ker je treba ponovno dokazati, da režim z železno roko brani osvo¬ bojene pokrajine in njihovo ljud¬ stvo pred strahovlado antifašistič¬ nih elementov in da je fašistična pravica neomajna in vzvišena nad vsakim zarotniškim delom proti režimu, Italiji in njeni kulturi. Še na dopoldanski razpravi so pričeli govoriti branitelji. Njih pledojeji so se popoldne nadalje¬ vali. Obsodbo je pričakovati no¬ coj ob pozni uri. (Sledi prihodnjič) MOHORJEVO DRUŽBO HOČE¬ JO UNIČITI tri i* 'T* ■* _ » Z dežele, posebno s Krasa po¬ ročajo, da so pričeli pri naročni¬ kih knjig goriške Mohorjeve dru¬ žbe pleniti koledar. — Vse kaže, da se zgodovina koledarja ponav¬ lja, ker se je s koledarjem ena¬ ko godilo preteklo leto, ko je pre¬ fekt po strogi cenzuri dovolil tisk, a komaj dober mesec pozneje iz¬ dal ukaz, naj se koledar zapleni. NASILJA PROTI TRŽAŠKIM | ^ SLOVENCEM Izgledalo je, da so oblasti spri¬ čo vedno večjih gospodarskih in socijalnili razmer proti tržaškim Slovencem marsikaj prizanesle, pa niso, ker se je teror in nasilje zo¬ pet ponovilo. Kar nenadoma so te dni pri Sv. Ivanu karabinerji aretirali tri slovenske fante, in sicer 201etnega Cirila Martelan¬ ca, 231etnega brezposelnega uči- telja Ljuba Kovačiča, in njego¬ vega strica, 401etnega Ant. Trob¬ ca. Politična policija jim očita, da so prirejali izlete in zato so jih odpeljali v zapor. Vojna na Kitaj¬ skem Neki nemški inženjer, ki je dol¬ go let živel na Kitajskem in se je te dni vrnil v domovino, pripo¬ veduje o sedanjih dogodkih na Kitajskem naslednje: Šanghaj —goreče mesto V nobenem mestu na svetu ni¬ so tolikokrat zgradili barikad, metali bomb in poklali tisoče lju¬ di kakor v Šanghaju. Ne preide mesec dni brez krvavih bojev vsaj v manjšem obsegu. Mestna kro¬ nika beleži večkrat dejstvo, da so bili tisoči ustreljeni in* da je ta ali oni del mesta zgorel. In vendar je Šanghaj hrepene¬ nje vsakega Kitajca in raj več Pokolji Z istim vlakom so dospeli bel- sem potoval skozi čisto kitajsko okrožje mandžurskega bojišča. Strašne reči pripovedujejo te va¬ si. Ko je šel neki japonski polk mimo, je nekoliko mladih Kitaj¬ cev streljalo nanj. Nato so vasi obkolili in obesili dvajset naj¬ uglednejših vaščanov na kol, vasi pa so zažgali. Dan pozneje so prišle kitajske čete iz vojske kateregakoli gene¬ rala. Značilno je, da imata v tak¬ šnih vojskah narednik in stotnik cesto več besede nego general sam, ki ga sodišče izmed vojakov lahko obsodi na smrt z ustrelitvi¬ jo, če so čete z njim nezadovoljne in jim redno ne izplačuje mezde. Ko so vojaki videli, da v pogore¬ lih vaseh ne bodo našli bivališča, so večino obupanega ljudstva kratkomalo pobili, da bi si prisvo¬ jili vsaj njihova oblačila. Kaj šteje človeško življenje v Vzhod¬ ni Aziji!! Nekoliko dni pozneje sem videl na majhni postaji popolnoma iz¬ ropan lazaretni vlak mandžurske železnice. Tako vodijo vojno na Daljnem vzhodu. Vojna v Mandžuriji in na Ki- | kitajskim vnanjim ministrom in ta čas menda najbolj reprezenta¬ tivno osebnostjo Kitajske. Študi¬ ral je na evropskih vseučiliščih. Ta mali, skoraj neznatni učenjak je eden izmed voditeljev šanghaj- ske obrambe. “Razdobij, kakršno je sedanje,” je dejal dr. Cen, “je imela Kitaj¬ ska mnogo. Trajajo več desetletij | in so prehodi iz ene kulturne do¬ be v drugo. Ljudstvo je navidez¬ no zapadlo letargiji, a pod povr¬ šino živi navzlic vsemu duh Ki¬ tajske, duh ljudstva, ki se hoče končno osvoboditi tujega nasilja. V naši prastari zgodovini se je kazalo vedno znova, da je premoč višje moralne sile končno prema¬ gala nasprotne sile.” — Dr. Ev¬ gen Cen stoji sam na barikadah v Šanghaju. MODA V GOSPODINJSTVU Ravno najboljše gospodinje po¬ lagajo mnogo na to, da bi bile v gospodinjstvu čedno in okusno oblečene. Časi, ko je bilo delo v kuhinji identično z neko gotovo zunanjo malomarnostjo, so minu¬ li. Pa saj je tudi zaradi tehnič¬ nega izboljšanja na tem polju takšno delo mnogo lažje in manj tajskem doslej se m imela veli- , , , , , . _ 7 >11 se. n . . , . „ /zamudno kakor nekdaj. Gospodi- kih bitk. Čudno mi je, kadar be- . t , , , 4 , rem poročilo o velikih bitkah ob reki Noniju itd. Te bitke bi mi označili samo za pokolje, poulične — le pod asistenco strojnic nego 20.000 Evropcev, ki iščejo , boje — v tem mestu bogastva. Za Kitaj- in topov. Odprte bitke se v Mand- ce je Šanghaj “vrata v svet”, za žuriji vršijo običajno le med Evropce pa “vrata do zlata”. To | majhnimi vojaškimi oddelki. nasprotje med srečo in nesrečo, bogastvom in revščino, Evropo in Kitajsko, se izraža v tem mestu do groteske. Tu je n. pr. cesta, ši¬ roka, sijajna avenija z mogočni¬ mi, stavbami bank in hotelov — v Evropi je malo takšnih cest ka¬ kor v mednarodni koncesiji v Šan- Očividno imajo namen uničiti' ghaju. Mohorjevo družbo, ker če naroč¬ niki ne smejo imeti knjig, je go¬ tovo, da jih tudi ne bodo naro¬ čali. ŽITO ZA BREZPOSELNE Ravnateljstvo fašističnega sin- dakata province Livorno je iz¬ dalo naredbo za vse pridelovalce žita omenjene province, da bodo morali oddati od vsakih sto kg. žita, ki ga pridelajo 1 kg. za brez¬ poselne. Na ta način mislijo, da se bo lahko nabralo več tisoč cen- \ tov žita za brezposelne v Italiji. In spet naletiš v neštevilnih vi¬ jugastih uličicah na neznatne, ohromele kitajske lesene bajte, umazane kakor ulice, in njihovi prebivalci so bednejši nego prebi¬ valci naj slabše evropske revne četrti. Kratko pred svojim odhodom sem doživel, da so se tisoči Kitajk z malimi otroci gnetli pred vhodi v mednarodno koncesijo na begu pred bombami in bajoneti — ce¬ ste pa so bile zaprte z žičnimi ovi¬ rami. .. To je Šanghaj! Dostikrat so me vprašali, kako prenaša mandžursko in vse kitaj¬ sko ljudstvo že preko desetletno notranjo in vnanjo vojno, ki je povzročila, da 200 milijonov Ki¬ tajcev strada in da sta okroglo dve tretjini vseh rižnih polj uni¬ čeni, da ni nobena cesta v ogrom¬ ni ravnini več uporabna in da umre letno več ljudi nasilne smrti nego v Evropi sploh. Kdor je obiskal kitajske delavske hiše in stradajoča mesta, ve za rešitev te uganke: opij! Cesto izplačujejo del plače v opiju. Tu je del raz¬ lage za mrtvilo tega 400-milijon- skega naroda, ki se daje čestokrat vladati od slabo organiziranih ro¬ parskih tolp. j Pogovor z dr. Genom Nekoliko tednov, preden sem o- stavil Kitajsko, sem imel zani¬ miv pogovor z dr. Cenom, bivšim Brezplačno potovanje v domovino ne moremo vam dati, zato si pa lahko pri nas preskrbite potrebno prevozno karto SAMO računamo za odpošiljanje denarja v domovino brzojavnim potom. Splošna poznana hitra in točna postrežba n ja torej lahko misli na to, kako bi tudi svoji zunanjosti posveti¬ la več pozornosti. Obleke za v kuhinjo morajo se¬ veda bti silno enostavne in iz ma¬ teriala, ki ga lahko čistimo. Veh- dar se pa pri kuhinjskem delu tu¬ di ob največji pažnji ne moremo izogniti raznim madežem, zato moramo tudi še tako enostavno obleko zaščititi s širokim gospo¬ dinjskim predpasnikom. Predpasnik za gospodinjstvo naj bo enostaven in praktičen, to¬ da s tem še ni rečeno, da bi mo¬ ral slediti tradicij onelnemu, dol¬ gočasnemu kroju. Vsaka gospodi¬ nja bo z veseljem pozdravila no¬ ve oblike, ki se ravnajo po lini¬ jah mode. Novi predpasniki so tako ukro¬ jeni, da jih moremo odpeti po vsej dolžini, kar je zelo važno pri či¬ ščenju. Ker ni treba, da bi se prekrila vsa delavna obleka, so novi predpasniki običajno le na¬ pol dolgi. Predpasniki tudi ne smejo biti preveč ohlapni, ker bi s tem izgubila gospodinja občutek sigurnosti, ki ga ima pri dobro prilegajoči se obleki. Zaradi te¬ ga ne smemo pogrešati na do¬ brem predpasniku nikdar prak¬ tičnega pasu. Žepi so vedno ko¬ ristni in zato na modernem go¬ spodinjskem predpasniku ne sme¬ jo manjkati. Tudi tu je stvarnost predpogoj in one male okrasne predpasnike, ki si jih je nekoč prevezala gospodinja, da pouda¬ ri svojo “delavnost”, vidimo da¬ nes kvečjemu še pri sobaricah. ANCC CENTRAL EIR0PEC SRN MRRTIN *t69 BUENOS RIRE5 PRODA SE zemljišče (lot) na mesečne obroke v Villa Devoto v; sredini slovenske naselbine. Za po¬ jasnila obrnite se: Osorio 5085, i(Paternal). n 6 SLOVENSKI DOM Leta 1 Vesti iz domovine NESREČA V TOVARNI V tovarni motvoza za Grosup¬ ljem se je ponesrečila 22 letna delavka Ana Bučar iz Stranske vasi 22 pri Grosupljem. Zagrabil jo je stroj za levo nogo in jo ji pokvaril. Zdravi se v ljubljan¬ ski bolnišnici. del posestva, da bo začel delati na svoje. Oče seveda ni pristal na to in zato se je začel prepir, V soboto zvečer je Jakob prišel pi¬ jan domov in je zopet zahteval od očeta svoj del. Oče mu je re- kljun in kremplji so bili onesna- kel, da mu ne da. Sin se je tako ' med petelinom in otrokom usodne posledice za fantka. Petelinov ženi zaradi brskanja po gnoju in so se rane otroku zastrupile. 0- razjezil, da je zgrabil puško in dvakrat ustrelil na očeta. Pa mu je takoj učinkoval. Do 350 psov je romalo k novim gospodarjem, ki so jih rešili žalostne smrti. Za¬ nimivo je, da so se oglasili po ve¬ čini skromni prebivalci pariških predmestij. ZDRAVSTVO IN MODA Nobena znanost ni tako mu¬ hasta kakor zdravništvo. Saj o- brača vsakih deset ali dvajset let '. . I vedno večiem številu rojaki preko tega posla tako, kakor malokdo, | ‘ . '. il samec, dasi o2 let star,; ' . ... . 1 . . | a zda.i .... . ... \ t meic brez sredstev, ker v svojili ji je zasadil no/, pod vrat ko bi pogrešili tako hitro. \ j .. v I kvecje SAMOMOR PRI JESENICAH Tovarniški preddelavec Martin Marčič, zaposlen v oddelku g. ravnatelja Schillerja na Savi pri Jesenicah, je zadnje čase postajal nekam čudaški in njegovi tova¬ riši so sumili, da si bo nekaj na- j redil. In res, zjutraj so ga našli v njegovem stanovanju obešenega. Ker je bil ga niso po gr ponedeljek so ga videli zadnji¬ krat. Bil je občinski odbornik v občini Koroška Bela in zjutraj mu je občinski sluga hotel dostaviti vabilo na občinsko sejo. S silo so udrli v stanovanje in tam našli v omari obešenega Marčiča. Kaj a. ie gnalo v smrt, ni znano. Do ti • % lani mu je gospodinjila sestra, ko pa je t umrl, ni imel nobenega pravega pokoja več. trok je kmalu pričel po vsej gla-j to § e ni bilo dovolj. Vzel je seki- vi nenavadno hitro otekati iu v | ro j n trikrat udaril očeta po glavi. kratkem se je zastrupljen je krvi j oče jo obležal mrtev. Orožniki so * vse dosedanje nazore m nauke, tako razvilo, da ga ni mogla več j s j na zapr ii. < Povprečen zaupljiv meščan, ki bi si rad obvaroval zdravje, večkrat in je dete v hudih bolečinah umr- 1 ZAKLANA SVINJA GA OGRI- 111(1 ve >' ko(1 in kam - l )red krat " fkim so na primer učili zdravniki, rešiti nobena zdrayniška pomoč lo. IZ Maribora ZLA Huda svinja je vsekakor Hari- zelnova iz Krenovega. Oni dan je da je drob jako škodljiv, posebno ljudem, bolnim na jetrih. A zdaj sor F. Wegener, ki je ugibal o tem vprašanju, je dospel do zani¬ mivih zaključkov. Ne taji, da so in bodo zagrešili zdravniki marsi¬ katero resno pomoto. A izvaja na to sledeče: “Zdravniška veda je še v povojih, ker ni rešila niti te¬ meljne življenjske uganke. Posre¬ čilo se je nam sicer uspešno zdrav¬ ljenje marsikatere bolezni. A nor¬ malen človek nikoli ne bi smel zdravnika vprašati, kaj mora sto¬ riti, da bi si podaljšal življenje. Noben zdravnik tega ne ve, Se več: slične težnje samo zatirajo naraven nagon. Žival stalno pra¬ vilno sluti, kaj ji koristi ali ško¬ duje. Človek bi tudi lahko zaupal PRIMORCI ZA SVOJE TRPEČE b« Iicvfec Pope ie. št J* 1 ! . <■'»*> ] £ i dragocenemu čutu. če bi manj Pa,ra pri Sovca, M™,„. d, bi jo i «*»> “ V ‘ “ ” I e.a svoje zdravje in manj 1 tra. Nasi očetje so verjeli, da je IN BEDNE ROJAKE V zadnjem času prihajajo v j zaklal. Pepe pa, spreten in vajen jajce jako koristna zdrava hrana. verjel v čudodelno moč različnih univerzalnih sredstev: joda: rib- pravijo zdravniki : ‘ Eno, j jega Q]j sadja itd . n okrajih ne morejo več živeti, da trenil. Nič več ni kazala življenja ; ( , )oveka zadostujeti . y ve čjem Ste si poiščejo tu vsaj skromen za- v sebi. Kdo bi pa tudi milil na to: j yihi so llarayn0Bt škod i jiva ”.; Tst( služek. Ker so ti reveži pomoči bila je zaklana čisto pravilno, od- aibolj potrebni — saj so brez j tekla ji je kri, polita je bila z vro- 11 strehe in goli sredi hudega mra¬ za ter lačni in ker tem sironia- čo vodo in “ošopana”, že je Pepe zarezal vrat in še malo je manj- Tsto velja za pomaranče. Kdo je prej vedel, da pomenijo univerzalno zdravilo ? A zdaj, v dobi vitami¬ nov, so pomaranče velika moda. o deset do dvajset pomaranč dnev- kom mestna občina, ki mora skr-j kalo, pa bi bila glava ločena od j Zdravniki priporočajo eelo po beti v prvi vrsti za svoje reveže, j ostalega trupa. Takrat pa — kdo ne more nuditi izdatne pomoči, se j bzi si mislil — nagne svinja glavo | ^ onen)U ki jih lal)ko pre bavlja je osnovala v okviru društva “da- j in z zadnjimi močmi življenja, ki. ^ kyarnih 1)0sledic . Vitamini so dran” pomožna akcija, ki bo zbi- je bilo še v nji, zasadi ostre zobe koristllj y ysakem oziru . . . Mo¬ rala prispevke v denarju, obleki, j v levo Repetovo roko. Kaj take- reMti fo resuiea A kj( . imamo | perilu in obutvi v prvi vrsti med j ga se mu še ni pripetilo in men- j janlstyo da ne bodo zdravniki •imorskimi rojaki, ki jim bolje da komu drugemu tudi ne. Pa ^ lefih dogpeli do na . zgodilo se je. Zopet ena skušnja tl)jh uazorov? Prav i ahk o PETELIN MORILEC O tragični smrti dveletnega de-; P r . . Rušili ’ £ re * P r ^ s P evkl 80 zbirajo poči na- U '” 1,1 ‘»lovom “Pomožna akcija društva več, da nesreča nikdar ne počiva| t ugotovili da j e drob teta gre te dni govorica v pri Mariboru. Slučaj je nekaj po¬ sebnega. ker se najbvže še niko-j XT * ! v poslovalmei v prostorih Naiod- s ti. li ni pripetilo, da bi peten n i usmrtil človeka. V Bistrici pri | Rušah pa je povzročil hudi Lip -1 nikov petelin smrt dveletnega do- i maeega sinčka. Petelin je bil Vsoboto zvečer se je v vasi Er- i Jadran” v Mariboru, izročajo se ■-> Odbrano v Grajski ulici. LASTNEGA OČETA UBIL in da je treba povsod previdno- i da m koristna. V • ^ ¥ 1 i »' •> • • * ■ >,» ri * 'M .* f .. . J W ^ , tem primeru bodo zopet pomenile Zanimivosti znan kot huda žival in pred dne- dutu blizu Osjeka dogodila krva¬ vi se je na domačem dvorišču špuravil na dveletnega fantka, Ki zaletaval v otroka, ki se je oburi¬ se jo igral na solncu. Srdito se je no boril s slabotnimi ročicami pred hudo živaljo ter klical jo¬ kaje na pomoč. Petelinu se je po¬ srečilo fantka parkrat s kljunom močno ka vsiliti po obrazu ter g n okrampati s svojimi ostrimi ostro¬ gami. Ko so petelina odgnali ter dečku oprali sk a vsa ni in okrvav¬ ljeni obrazek, je bilo vse dobro in'nihče ni mislil, da ho imel boj PSI IN BREZPOSELNOST Med oglasi z naslovom “Živali va drama, v kateri je izgubil živ¬ ljenje Mate Matoševič, ki ga je ubil njegov 19 letni sin Jakob. Po-j • » „ «i.. v . v . ... . 3 • i v velikem panskem dmnniku Ln- j kojni Matosevic je bil ugleden in j transigeant redno citamo tudi i . . . sledeč oglas: “Brezposelni milo! kob pa ni hodil po stopinjah svo- .. ... .. ,. , , . ] 1 v , j prosijo usmiljene ljudi, da bi na- iega očeta, marveč je pohajal po . vv ... . ! J b , , J \ I klonili zavetišče njihovim zvestim gostilnah in kradel očetu denar. jemu dve jajci za zdravega FvEKLAMA MORA BITI STAL¬ NA.- Znan je Fordov izrek o rekla¬ mi : “Če bi v. svojem poslovanju razpolagal s kapitalom v znesku 5 dolarjev, bi 4 dolarje dal za re¬ klamo/* Manj znana pa je tale analiza reklame: Prvega inse- rata bralec skoraj ne opazi. Dru¬ gi inSerat opazi, a ga ne prebe¬ re. Tretji inserat premotri in se odloči, da ga prebere. Pri četr¬ tem se ustavlja pri cenah. Pri pe¬ tem si zapiše naslov tvrdke. Pri šestem govori o njem s svojo že¬ no. Sedmi inserat ga sili h kupo¬ vanju itd. Da je brez smo trene reklame proevit tvrdke počasen, brez ritma in brez sodobne živah¬ nosti, so se začele zavedati že mnoge slovenske tvrdke. Stalna reklama jim je pripomogla, da so se obdržale v teh težkih ča¬ sih in da so jim bili povrnjeni vsi zneski, ki so jih potrosili za pomaranče samo prijetno, osve¬ žujoče, a za zdravje brezpomemb¬ no sadje. Zakaj bi morali mi sle¬ po zaupati sedanjim zdravnikom, če dokazuje zgodovina, da bo zna¬ nost prej ali slej nedvomno opu¬ stila to stališče. Dunajski profe-} reklamo, .s povečano prodajo. imovit posestnik, njegov sin Ja- j "J' Iščemo delavce za naslednje kraje: Te dni je zahteval od oč Oče ga je opozarjal na težko go¬ spodarsko krizo in ga prosil, naj pusti gostilne in se loti dela. Sin j ni poslušal očeta, marveč je zah¬ teval od njega, naj mu prepiše a PRVO SLOVENSKO AUTOTRANSPORTNO PODJETJE EXPRES0 INDEPENDENCIA , psom, ker sicer morajo b konje- eta denar. v ., dercu. Telefon štev- Dnevni: tpzko o*o- . kov poročevalec je poklical nave¬ deno številko. Zvedel je, da je prevzelo posredovanje na milo prošnjo brezposelnih, njegovih stalnih citateljev, uredništvo lo¬ kalnega pariškega tednika “Jour¬ nal de Lutetia”. Brezposelni stra¬ dajo in nimajo denarja za pasjo brano.’Novi mestni davek, na pse znaša 80 frankov letno... Oglas Na vsa ta mesta se je izposlovalo prosto vožnjo. Rabi sc za mesto Buenos Aires več slovenskih služinj in sobaric k dobrim družinam. Grad za nastavljenje jugoslov. delavcev je v Avda. de Mayo 1370 9 nadstr. U. T. 38 Mayo 4629. Urejuje se vsak delavnik od 9 — 12 dopoldne. PENZIJON VICTORIA TUCUMAN 586 U. T. 31-3168 Za selitve, skupne izlete, prevoze vsakovrstnego blaga in prtljage po mestu in na deželo Najnižje cene in točna postrežba ob vsaki uri Priporoča se lastnik: JOSE V. KOJA\l]€ CALLE SEGUI 2559 U. T. 59 Paternal 2499 (Tri kvadre od postaje La Paternal) SLOVENSKO SLIKARSKO PODJETJE M. Medvešček & E. Bone Izvršujejo se vsa v to stroko spa¬ dajoča dela. Cene zmerne, delo solidno. CALLE BOMPLAND 1150. Buenos Aires. Vprvovrstnem slovenskem penzijonu v središču mesta dobite vsak dan izvrstno domačo brano. Cene zmerne, po¬ strežba točna. Cenjenim rojakom in rojakinjam se priporoča GRGIN VIKTORIJA Naznanjam cenj. rojakom in rojakinjam, da izdelujem vsa v mojo stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih kakor : obleke, suknje, ženske plašče i nkostume. Cen j. rojakom in rojakinjam se priporočam PETER CAPUDER, krojač ESPINOSA 2125. V nedeljo vsi na III, SOOLSKO AKADEMIJO, v ulico ALSINA 2832, dvorana XX SETTEMBRE Leta I SLOVENSKI DOM Po čem poznamo starost Pelješ se s cesno železnico ali pa z avtobusom. Tebi nasproti se¬ di ženska, ki jo imaš ti še za mla¬ do dekle. Iz pogovora z njenim znancem pa spoznaš, da je njen sin že visokošolec. . . Take napačne cenitve starosti dandanes niso nič redkega, kajti marsikateri nosi že lepo število let na svojem hrbtu, izgleda pa kljub temu še vedno Čil in svež in mlad; so pa tudi ljudje, ki izgledajo sta¬ ri po 70 let ali še po več, čeprav so po letih mnogo mlajši. Starost moža je treba presojati drugače kakor pa starost ženske. Zelo dober pomoček za cenitev je koža. Zato tudi skušajo ženske na vse načine obdržati kožo mladost¬ no in svežo in krepko napeto. Bar¬ va kože pove mnogo, vsega pa tudi ne. Mehki prehodi iz rdeče barve na licu v belo, kakor jih vi¬ dimo na mladih licih, se umakne- * jo kasneje ostrejšim in temnejšim barvam. Temu zlu skušajo ženske priti v okom z raznimi mazili. Ustnice tudi počasi izgubljajo svojo sveže-rdeČo barvo in posta¬ jajo temnordeče ali celo vijoli¬ časte. To temno barvo ustnic naj zakrije znani “lipen-štift” ali “štift”. Znak mladosti je mehka in fi¬ na koža, ki je podobna svili* ali žametu. Tako kožo si zna ohrani¬ ti mnogo žensk še do poznih lot. L. R. Miiller je ugotovil, da se pojavijo okrog 25. leta prve po- dolgaste gube ob očeh; okoli tri¬ desetega leta pa se začno delati gube okoli oči, ki jim pravijo Nemci “Kraehenfiisse” — “vranje noge”. To so gube. ki se stekajo od senc v smeri na oko. Tudi gu¬ be na čelu se začno pojavljati v tej dobi in pa gube od nosa na ustnice. Gube od brade proti “ključnici” pa kažejo na 50 let, obraz se nagrbanči — človek je “star”. Sivi lasje so navadno znak sta¬ rosti ; so pa tudi ljudje, ki jim r» % % lasje osive že v zgodnji mladosti. Ljudje, ki so stari okoli 50 let, i- majo že dostikrat sive lase, pa ne vsi. Zgodnjo osivelost povzročajo tudi bolezni ali pa hude in težke skrbi. Sivih las ne moremo po¬ praviti drugače kakor s spretnim barvanjem. Moderni kratki lasje delajo ženske mlajše, moški pa se “pomlade”, če si dajo briti brado in brke. Ognjevite gibčne roke so znak mladosti; seveda vpliva na obliko rok tudi telesno delo. Poseben znak mladosti pa je vitkost, in na to polagajo danda¬ nes moški in ženske veliko važ¬ nost. Kdor preveč je in ne dela telesno, se začne debeliti že s 30. leti. Na debelenje ne vpliva samo rod in kri, ampak predvesem po¬ žrešnost. Kdor pa hoče naglo shuj¬ šati, je vedno v nevarnosti, da bo težko obolel. Starost se pozna tudi po hoji. Prožna hoja je znak mladosti in svežosti, počasna in nesigurna ho¬ ja pa izdaja starega človeka. za velikonočne praznike stane le malo r — svojcem v Jugoslavijo, in bo izročena v nekaj trenotkih. AMERICA SARMIENTO 500 'r FOTOGRAFSKI ATELJE SAVA JOVANOVIČ F. ((I IKOOA 1267 Za vsakih 6 fotografij od 3—6 Doek Sud POVEŠANO SLIKO Izseljeniški zabavni koledar Najinteresantnejši in najcenejši koledar za leto 1932 za 70 centavov se dobi v knjigarni ' JOSIP SUBAŠIČ Calle San Martin 486, Buenos Aires. I ESTUDI0 JURIDIC0 “SLAVIS” i ! i I DEN ASUNTOS CIVILES, COMERCIALES Y CRIMINALES Traductores para todos los idiomas eslavos Consultorio medico, adscripto, atendido por el Dr. ARNALDO A. BASSO SARMIENTO 1011 - Piso 5° U. T. 35 Lifcertad 0406 2 TRES ABOGADOS Y CUATRO PROCURADORES, ATIEN- * V- I i I I > O- ) ) < O Buenos Aires o i )• VELIKAN0Č PRAZNIK VESELJA 27 . marca 1932 RAZVESELITE VAŠE DRAGE V DALJNI DOMOVINI s tejm, da jim pošljete denarni dar VARNO. HITRO TER NAJCENEJE potom \ de la America del Sud ' . I r * _ . . -- M. v ' .* . 1 * * —■. V • —* ' ( ■ . »—• . “SLOVENSKI ODDELEK” Sueursal Buenos Aires Bine. MITRE 234, esq. 25 de Mayo ♦ 7 kjer lahko vložite Vaše prihranke pod najugodnejšimi pogoji. Plačamo 5 % letnih obresti , katere se 4 krat letno pripišejo kapitalu , (ločim Vam je denar vsak moment na razpolago. “PRED VSEM. VARNOST IN DOBRE OBRESTI Uradujemo vsak delavnik od 8 1/2 do 19 ure zvečer 99 Urednik: SILVO KAVČIČ Lastnik konzorcij SLOVENSKEGA DOMA ( 8 SLOVENSKI DOM Leta I. oziroma ESMERALDA 151 BUENOS AIRES JE ZAGOTOVITI SI GOTOV KAPITAL POTOM MESEČNEGA PLAČEVANJA IN IMETI BREZ VSAKIH DRUGIH IZDATKOV MOŽNOST ZA AMORTIZACIJSKO ŽREBANJE, KI SE VRŠI VSAK MESEC. Na žrebanju, ki se je vršilo (29. II.) so bile izžrebane sledeče črke amortizacijskega žrebanja jo dobila gdč. Sara Frigerio, Cocliabamba 730 f „ dobil g. Mauricio Broitman, Junin 825 „ ,, „ P. Seroando Manrique, Nicuegara 825 Julio Aquiles, Charcas 777 Eduardo Spinelli, Ecuador 856 ” ” Juan J. Estevcz, La Plata Avelino Marambio, Catan, Juncal 2261 Alberto Luis Rusca, Pasaje King 336 Ra ul Vega (Rauch F.C.S.) V 12 MESECIH SE JE AMORTIZIRALO PO SREČKANJU89 DOBITKOV OD VREDNOSTI ZA $ 323.500 m/n. Prihadnje sreckanje se bo vršilo 31. marca ob 12 uri dop. vcalle Sarmiento 1230. ZA VSE INFORMACIJE OBRNITE SE DO NAŠIH INŠPEK TORJEV. IN POTNIKOV V CALLE ESMERALDA 151 (U. T. 35 Libertad 1181) OSEBNO ALI POTOM TEGA KUPONA Rezultat ) $ 5.000 ni. ii > „ 2.500 .. ) ” 2.500 .. ) ” 2.500 " ) ”■ 2.500 ■’ ) ” 2.500 " ) ” 2.500 " ) " 2.500 ” ) ” 2.500 ” Deseo, sin compromiso, expiicaciones o folletos sobre lostitulos que emite csa Compania. Pido enviarlos a NOMBRE DIRKCCION Ravnateljstvo Coinpania General de Predsednik: Dr. Antonio Robirosa, podpredsednik OdBanco de la Provincia de Buenos Aires; Dr. Luis Mitre, rov natelj banke “El Kogar Argentino”; Lino Landajo, predsed-nik od Banco de Avellaneda; Dr. Adolfo F. Orma, bivši pred sodnik Banco Hipotecario Nacional, Justo Wallerstein, Dr.Carlos Meyer Pellegrini. Leopold Lewin, Virgilio Maffei. ČASA PEUSER je edina v to svrho ustanovljena za širiti kulturo potom zase¬ bne biblioteke ter ma ugodnosti za instalirat trgovske pisar¬ ne in druge slične pisarne, zato je ustanovila Kreditni Oddelek plačajoč v 10 mesečnih obrokih po isti ceni. KREDIT PEUSER LAHKO KORISTI . v vedi in literaturi. Enciklikah in velikih delih, naznih delih in biblotekah slavnih umetnikov, novel, zgodovinskih knjig. narodnih knjih itd. Z KREDITOM PEUSER TRGOVEC ali OBRTNIK lahko razpolaga z instalacijo pisarniške oprave, z pisalnimi stroji in z vsemi drugimi v to spadajočimi potrebščinami KREDIT PEUSER olajšuje dijakom nakup raznih knjig, najboljše kompase, risarske in šolske potrebščine izposlujte KREDIT PEUSER v tretjem nadstropju ČASA JACOBO SAN MARTIN 200, FLORIDA 205 in RIVADAVIA 2816 BUENOS AIRES POLJSKA BANKA 0PIEKI LEANDRO N. ALEM, vogal LAVALEE Sprejema vloge po 5 % obresti , preje¬ ma vloge na tekoči račun , izvršuje de¬ narne nakazila in najugodneje proda¬ ja vožnje karte ter brezplačno spreje¬ ma in dostavlja izseljeniško pošto . POLJSKO BANKO je osmovala Poljska Poštna hranilnica • y. •* *' « eden največjih in najsolidnejših sred¬ njeevropskih zavodov te vrste . Njena znana solidnost je najboljša garancija vsakomur , ki ji svoje pošlo - vanje Uradne ure: Vsak dan od 9—7 zvečer, • /■ *• fe 4 , . % . 9—1 NASLOV: BANCO P0LAC0 Poljska Kasa Opieki S. N. N. ALEM 480 RUENOS AIRES Talleres graficos Julio Glassman — Corrientes 1976 Bs. As