ZELEZAR
Leto XIII. — št. 9	25. september 1973
Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu
Redukcije električne energije meseca avgusta, s katerimi smo izgubili v železarni Štore proizvodnjo 1.150 ton surovega železa in katere so povzročile v jeseniški železarni izpad 193 obratovalnih ur elektro peči ali 2.200 ton proizvodnje jekla, so zaprle praktično vsako možnost, da bi še lahko dosegli letošnji načrt proizvodnje surovega železa in jekla.
Konec meseca avgusta smo imeli 6.429 ton zaostanka proizvodnje surovega železa, kar je 37 % enomesečne načrtovane proizvodnje.
Po železarnah in proizvodih smo imeli naslednje dosežke:
Surovo železo (v tonah)						
železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	%
Jesenice	13.400	13.396	100	105.200	99.986	95
štore	4.100	2.950	72	30.000	28.785	96
Skupno	17.500	16.346	94	135.200	128.771	95
OB REDUKCIJI ELEKTRIČNE ENERGIJE
Čeprav je bila za leto 1973 pred-videna ugodna energetska bilanca, pa nas je le doletela razmeroma močnejša redukcija električne energije. Ta redukcija ima tak obseg, da se je v vseh naših železarnah, tako na Jesenicah, Ravnah in Štorah povečala podjetniška negotovost in zaskrbljenost zaradi obratovanja.
Železarne so se zelo disciplinirano odzvale sklepu IS SRS o načinu izvajanja redukcije dobave električne energije, vendar, ker nam je znano, da bodo redukcije trajnejšega značaja, smo prepričani, da tako visoka stopnja redukcije pri proizvodnji jekla ni gospodarsko koristna.
ZP SŽ kakor tudi Železarna štore je s svojim pismom še posebej opozorila na izredno težko stanje v Železarni Štore ob tako visoki stopnji redukcije. Naša zahteva je v tem, da se v redukciji izenačimo z ostalimi direktnimi potrošniki, kot so to Ruše, Kidričevo, ki nimajo 100 % redukcije, kot jo imamo mi na elektroplav-žu.
Po objavi sklepa IS SRS z dne 11. 9. 1973 v točki 5 glasi:
»Elektrometalurški obrati v Železarni Štore za 100 %, za ostali odjem 30 %«.
Tak ukrep IS predstavlja, z ozirom na dnevni pogodbeni odjem redukcijo v Železarni Štore v višini 85 % in reducira elektroplavž in elektro-obločno peč 100 %.
Nam ni razumljivo, na podlagi katerih kriterijev in kdo je dal pristanek, da se lahko Železarna Štore na elektrometalurških obratih reducira 100%- V najtežjih elektro-energetsikih situacijah, se je do sedaj redukcija izvajala vedno na TH peči v Štorah enako (z enakim odstotkom) kot na elektro-metalurških obratih v Rušah.
Popolnoma pa nam je nejasna za takšno stanje redukcije v Štorah utemeljitev sklepa po 1. točki sklepa IS SRS, da se porazdeli breme in škoda, ki zaradi redukcije nastaja, enakomerno, potem upravičeno
zahtevamo,
Kljub zaostanku pa je letošnja proizvodnja surovega železa v prvih osmih mesecih za 3 % večja od lanskoletne v enakem obdobju.
Tudi izvršitev mesečnega načrta proizvodnje jekla je izvršena samo z 94 %. Zaostanek se je še povečal in znaša že 12.566 ton, kar je okoli 21 % mesečne proizvodnje, kar pa bo nenadomestljivo, posebno še ob sedanjem stanju, ko že vemo, da smo zaradi redukcij izgubili še več proizvodnje in jo izgubljamo še naprej.
Surovo jeklo (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat izvršitev	%
Jesenice	43.300	38.998	90	329.800	319.128	97
Ravne	16.250	16.674	103	130.000	128.255	99
Štore	2.000	1.872	94	22.700	22.551	99
Skupno	61.550	57.044	94	482.500	469.934	97
Proizvodnja je v letošnjih osmih mesecih za 15.198 ton višja od lanskoletne v enakem obdobju, napredek, ki se pa bo brez naše krivde po vsej verjetnosti še manjšal.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Obisk kitajske delegacije
V sredo, dne 19. septembra nas je obiskala kitajska delegacija — predstavniki kitajske ambasade v Beogradu. Delegacijo je vodil Tai Chien — trgovski ataše v naši državi. Prišli so z namenom, da bi poglobili že začete trgovske stike naše železarne z LR Kitajsko. Ker so zelo zainteresirani za naše proizvode tako 114. kot 117. panoge, imamo velike možnosti izvoza v to državo. Delegacijo smo seznanili z našim proizvodnim programom in jim razkazali železarno. Gostje so izrazili zadovoljstvo z obiskom in razgovori, katere so vodili pri nas.	— G — C —
Enako pa upravičeno zahtevamo, da smo v okviru ZP Sž izenačeni v pogledu višine redukcije za elektroobločne peči.
Delovni kolektiv želimo seznaniti z vsebino pisma, ki smo ga naslovili na Sekretariat za gospodarstvo SRS z namenom, da se takšno stanje redukcije popravi v korist Železarne Štore.
Sekretariatu za gospodarstvo IS SRS
61.000	Ljubljana
560/73-VT/JV	13. sept. 1973
ZADEVA: popravek sklepa Izvršnega sveta z dne 11. sept. 1973
Na skupnem sestanku dne
10.	septembra na Sekretariatu za gospodarstvo med predstavniki sekretariata, poslovnega združenja energetike, direktnih odjemalcev in distribucije je bilo v zvezi s težko energetsko situacijo SRS dogovorjeno, da se izvršijo naslednji uikrepi:
—	Sekretariat za gospodarstvo podvzame vse, da se zmanjša dnevna redukcija električne energije s tem, da prepove izvoz premoga, da se pospeši dobava premoga iz BiH in da se s posebno pozornostjo spremlja tehnična kondicija termoelektrarn.
—	V pogledu redukcije se je ocenilo, da je ob realizaciji zgoraj navedenih ukrepov realno računati z dnevno redukcijo 2,2 milijona kW/h. Z ozirom na takšno stanje in ob upoštevanju ekonomskih kriterijev redukcije namesto dosedanjih izključno tehničnih je bilo sklenjeno, da se za izhodišče za sporazum sprejmejo naslednji predlogi redukcije:
—	TGA Kidričevo	50 %
—	Tovarna dušika Ruše 50 %
— Ostali porabniki	1—20 %
—	Imenovana je bila strokovna komisija, ki naj pripravi osnutek sporazuma. Združeno podjetje Slovenske železarne v tej strokovni komisiji zastopa dipl. ing. Zupan Ivan.
da se v smislu sklepa vzpostavi takšno stanje v redukciji, da je Železarna Štore reducirana enako kot elektro-metalurške naprave v Rušah in elektro-metalurške naprave v ostalih dveh slovenskih železarnah.
Za tako spremembo sklepa smo upravičeni zlasti še zaradi tega, ker se ta plan redukcije nanaša na stanje, ko termoelektrarna Šoštanj obratuje in ko je TGA Kidričevo že zmanjšala svojo dnevno porabo za 50 %.
Prosimo, da se v. smislu korekcije tega sklepa izda ustrezna navodila izvajalcem tega sklepa. Glavni direktor podjetja Tugomer Voga
Predsednik delavskega sveta Feliks Černak, dipl. ing. Sekretar OO ZK Železarne Štore:
Milan Pugelj
Predsednik sindik. organizacije Železarne Štore:
Zdravko Ivačič
S teleksom Dravskih elektrarn Maribor z dne 17. 9. 1973 smo bili obveščeni, da se bodo napake pri redukciji Železarne štore upoštevale in imamo tudi zagotovilo, da lahko opravimo poskusen pogon elektroobločne peči.
Kot že povedano, bodo redukcije trajnejšega značaja, zato nas takšno stanje obvezuje na skrajno racionalno obnašanje do vseh vrst porabe električne energije. Zavedati se moramo, da z vsako prihranjeno kWh sami sebi omogočamo v proizvodnji več dela.
Ko seznanjamo delovni kolektiv s tako problematiko, pričakujemo, da bomo s pravilnim razumevanjem tako na delovnem mestu kot tudi doma pripomogli k zmanjšanju izgub, ki zaradi redukcije nastopajo.
Podjetje bo pripravilo program racionalne potrošnje električne energije z namenom, da dosežemo okoli 10 % zmanjšanje porabe električne energije, seveda pa je ta uspeh odvisen od vseh sodelujočih.
Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za zaostanek proizvodnje jekla v minulem mesecu pa niso krive samo redukcije električne energije. Zaostajamo namreč tudi v proizvodnji SM jekla. Stanje po osmih mesecih in v mesecu avgustu je razvidno iz naslednje tabele:
(v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	%
Jesenice	28.300	26.278	93	216.200	213.910	99
Štore	2.000	1.872	94	22.700	22.551	99
Skupno	30.300	28.150	93	238.900	236.461	99
Slaba je tudi izvršitev skupne proizvodnje, ki znaša v železarni Jesenice 93 %, v železarni Ravne 96 % in v železarni Štore 89 %, ter skupno 94 %.
Blagovna proizvodnja je znašala samo 51.581 ton in je to letos najnižja dosežena mesečna količina.
Blagovna proizvodnja (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulat. načrt	Kumulat izvršitev	%
Jesenice	31.917	30.890	97	252.333	252.324	100
Ravne	11.242	10.488	93	89.934	87.065	97
štore	11.213	10.203	91	95.688	94.895	99
Skupno	54.372	51.581	95	437.955	434.284	99
Ker z objavo podatkov nekaj kasnimo in so imele redukcije električne energije svoj vpliv tudi na obseg časopisov, tokrat ne bomo posebej analizirali dela po posameznih proizvodih. September je zadnji mesec tretjega četrtletja in ob koncu tekočega meseca bodo razvidne tudi vse posledice redukcij tekom septembra. Prihodnji mesec bomo pregledali stanje in tudi možnosti do konca letošnjega leta.
Eksterna realizacija je bila sorazmerno dobra in znaša za vse tri železarne 104 %. Na Jesenicah je realizacija najugodnejša in so jo izvršili s 114 %, kumulativno pa 107 %.
Na Ravnah je mesečna izvršitev 99 % in kumulativna 104 %.
Slabše je v železarni Štore, kjer znaša mesečna realizacija 86 % načrtovane, v kumulativi pa 96 %.
Problematika po posameznih železarnah je bila naslednja:
ŽELEZARNA JESENICE. Na visokih pečeh sedaj redno izvršujejo in presegajo svoje programske obveze. Aglomeracija obratuje dobro in je tudi kvaliteta sintra v okviru pričakovanja in potrebe. V martinami so načrtovali interno celo nižjo proizvodnjo od dosežene (26.000 ton). Zaradi popravila ene od peči, na kateri se je porušila zadnja stena, pa so obratovali en dan samo s tremi pečmi. Na delo v jeklarni je imela svoj vpliv tudi občasna izredna vročina v avgustu.
Elektro peči sta imeli zastoje zaradi redukcije električne energije. ASEA peč ni obratovala 100 ur, Lectromelt pa 93 ur. Zaradi redukcij so dali tudi predčasno v popravilo Lectromelt peč, po 54 šaržah.
Na blumingu so izgubili zaradi redukcij 0,4 % obratovalnega časa, zaradi pomanjkanja vložka pa 0,7 %, kljub ingotom, katere so dobili iz železarne Zenica. Tudi valjarna toplo valjanih trakov ni dosegla načrtovane proizvodnje zaradi pomanjkanja vložka. V valjarni debele pločevine so imeli zastoje zaradi redukcij in pomanjkanja vložka. Izgubljeno so delno nadomestili z delom v sobotah in nedeljah.
V	žični valjarni niso izpolnili proizvodnega načrta zaradi rastočih vzdrževalnih zastojev in so bili ti v letošnjem letu v minulem mesecu najvišji. Zaradi pomanjkanja električne energije niso obratovali 1,38% obratovalnega časa.
Tudi hladna valjarna ni bila dobro oskrbovana z vložkom in ni dosegla načrtovane proizvodnje. Delno je zaostanek nastal tudi zaradi pomanjkanja električne energije.
V	vseh obratih so imeli veliko odsotnost in je delo zaradi manjkajoče delovne sile trpelo.
ŽELEZARNA RAVNE je bila edina, ki je izvršila mesečni proizvodni načrt jekla. Redukcij toka zaradi dobav iz Avstrije niso imeli in so plansko proizvodnjo celo presegli za 3 %. Zaradi tega so imeli tudi ugodno priložnost in so dobavili železarni Štore 3.331 ton gredic. Imeli pa so težaye zaradi slabe kvalitete starega železa.
Livarna je izvršila le 84,2% proizvodnega načrta. Glavni razlog je bilo popravilo obračalne naprave peskometa, ki je trajalo ves mesec. Še nadalje imajo težave s kvaliteto livarskega peska in z dobavami. Zaradi visoke bolezenske odsotnosti v strojni kalupamici in fluktuacije v čistilnici so imeli tudi zaostanke proizvodnje.
Tudi v valjarni so imeli težave zaradi odsotnosti. Proizvodnja gredic je bila visoka, zaradi tega so bile tudi velike količine, tj. 3.331 ton, dobavljene železarni Štore. Proizvodnja valjanega paličastega jekla je bila samo 65,3% načrtovane, kar je delno odraz valjanja tankih dimenzij. Težave so imeli tudi z vložkom, ker so zaradi visokega staleža v čistilnici obratovali samo s polovico zmogljivosti.
Težave z delovno silo so bile praktično v vseh obratih. V jeklo-vleku so imeli neugoden asortiment in še pomanjkanje vložnega materiala. Več zastojev je bilo zaradi tega, ker niso mogli pravočasno oskrbeti ležaje za stroje.
Vse tri železarne so imele težave zaradi visoke odsotnosti. Železarna Jesenice in štore sta imeli izpade zaradi pomanjkanja električne energije. Cene staremu železu na svetovnem trgu se zopet dvigajo. Stanje je tako, da nam za vse letošnje leto preti nevarnost ponovnih redukcij toka. Vse to od nas vseh zahteva še dodatne napore, da bi proizvedli čim več jekla in zahteva še posebno pozornost, da bo naša proizvodnja vodena kar se le da gospodarno.
Milan Marolt, dipl. ing.
NOVICE
Ljubljanska banka je v svojih IRFORMACIJAH posredovala podatke o skupni potrošnji za osnovna sredstva v SFRJ tako po virih in republikah za razdobje do 1. 7. 1973.
Zanimivo je pogledati to strukturo virov sredstev:
Tako je npr. objavljeno, da je bila struktura virov sredstev v SFRJ v tem obdobju naslednja:
— gospodarske organizacije	30,2%
— iz bančnih sredstev	41,3 %
od tega za stanovanjsko izgradnjo	10,3 %
—	ostalo do 100 % pa so občinska, republiška in zvezna sredstva.
Ta struktura po republikah izgleda takole:
Vir sredstev	BiH %	č. gora %	Hrvat. %	Mak. %	Slov. %	Srbija %
gospodarske organizacije	27,3	6,3	36,8	13,2	45,0	25,5
iz bančnih sredstev	27,9	40,5	44,8	42,4	38,4	45,1
od tega za stanovanjsko izgradnjo	4,3	4,3	10,7	6,4	11,9	12,9
do 100 % «o	ostala sredstva					
INDEKSI INVESTICIJSKE POTROŠNJE v 7. mesecu znašajo:
V SFRJ	106,1 %
BiH	106,4 %
CRN! GORI	92,0 %
HRVATSKI	101,7 %
MAKEDONIJI	105,0 %
SLOVENIJI	106,5 %
SRBIJI	110,8%
PREDSTAVLJAMO VAM
S prvim septembrom letošnjega leta je pri nas sklenil delovno razmerje ter tudi nastopil delov-
no mesto direktorja kadrovskega sektorja tovariš Franc SITAR, dipl. sociolog.
Tovariš Sitar se je rodil leta 1934 v Lastomercih pri Gornji Radgoni v kmečki družini. Najprej se je izučil za strojnega ključavničarja v železniški industrijski šoli (v Mariboru. V tem poklicu pa hi ostal, temveč se je vpisal na učiteljišče v Mariboru, katerega je tudi končal, nato je študiral dalje ter končal Splošno vojno akademijo v Beogradu s specializacijo za inženerijo ter končno doštudiral in diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani na sociologiji. Do sedaj je služboval v prosvetni stroki na Primorskem in v Mariboru. Je tudi družbeno aktiven ter je opravljal vrsto funkcij.
Na novem delovnem mestu mu želimo veliko uspeha.
NOVE KNJIGE
Mahkovec Antek: Zunanjetrgovinsko in devizno poslovanje v letu 1973, Lj. 1973, S-3581.
III.	simpozij tehniške besede, Ljub. 1973, S-0370.
Ralević V.: Zbirka sudskih odluka i službenih objašnjenja, Bgd. 1973.
Markovič Drago: Izbor i opoziv organa upravljanja u organizacijama udruženog rada, Bgd. 1973, S-0368/a, b.
Ivoševič Z.: Radni sporovi u praksi, Bgd. 1970, S-0363.
Zakon o osnovnim pravima iz penzijskog i invalidskog osiguranja Sl. list SFRJ, Bgd. 1972, S-0366.
Statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanje v SR Sloveniji s pojasnili, 1973, S-0364.
Zakonik o krivičnom postupku, objašnjen sudskom praksom, Bgd. 1971, S-0367.
Kösters Franc: Walzwerke für Profil — und Stabstahl, Band I, II, II, 1973, S-2711/I, II, III.
RO
»Tri desetletja bo kmalu minilo, odkar nam je po dolgem in težkem boju končno zasijala svoboda, pa vendar smo se borci — železarji danes prvič sestali«.
To so bile uvodne besede generalnega direktorja Združenega podjetja Slovenske železarne Gregorja Klančnika v soboto, dne
8.	septembra ob prvem srečanju železarjev, bivših borcev NOV treh slovenskih železarn na Pokljuki.
V lepem, sončnem dnevu smo prispeli železarji-borci na zbirališče pri spomeniku padlim borcem NOV 3. bataljona Prešernove brigade na Gorljeku,, kjer je bil svečani del proslave. Po pozdravu in govoru, ki ga je imel podpredsednik koordinacijskega odbora ZB NOV ZPSŽ in generalni direktor ZPSŽ Gregor Klančnik, je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali cicibani otroškega vrtca Blejske Dobrave, filmski in gledališki igralec Miha Baloh, moški pevski zbor Jeklar in pihalna godba jeseniških železarjev, je bilo za prijavljene in vabljene srečanje na prostoru gostišča »Ob tabornem ognju«.
Srečanje železarjev, bivših borcev je tudi srečanje delovnih tovarišev treh železarn, skovana je nova čvrsta vez bratstva, tovarištva za nadaljni razvoj železarstva na Slovenskem v svobodni socialistični Jugoslaviji.
Za odlično pripravljeno srečanje gre hvala organizatorju, jeseniški železarni, pa tudi zelo lepemu vremenu in ne navsezadnje prelepi, legendami partizanski Pokljuki.
Na zborovanju je govoril generalni direktor ZPSŽ Gregor Klančnik. Njegov govor objavljamo v celoti. .
Drage borke in borci!
Tri desetletja bo kmalu minilo, odkar nam je po dolgem in težkem boju končno zasijala svoboda, pa vendar smo se borci-žele-zarji danes prvič sestali.
Partizani slovenskih železarn smo se borili v raznih krajih in ne samo na področju sedanje Slovenije, temveč tudi v drugih republikah in po širnem svetu fašistične vladavine. Brez tehničnih komunikacijskih sredstev nas je takrat ves čas povezovala ideja o nacionalni samostojnosti in socialni enakopravnosti. Ob osvoboditvi leta 1945 smo dosegli prvo etapo našega cilja, dobili smo svojo državo svobodnih narodov in osnovni pogoj za gradnjo lastnega socializma. Revolucija se sedaj nadaljuje z delom za gospodarski razcvet, ustvarjalnemu prispevku primeren večji kos kruha in za boljše življenje vseh poštenih ljudi. Ideje iz borbe z okupatorjem nas morajo združevati tudi v miru. Le vzajemni in solidarni bomo združeni slovenski železarji Gorenjske, Koroške in Štajerske lahko izvrševali svojo socialistično družbeno dolžnost ter nam in našim delovnim skupnostim omogočili delu primerno življenje.
Socializma ni mogoče razvijati izolirano v izdvojenih enotah, podjetjih, krajih ali regijah, kot je to bilo tudi z narodno osvobodilno borbo, temveč le z medsebojnim vzpodbujanjem, pomaganjem in prenosom izkušenj, to je z iskrenim in poštenim sodelovanjem. Čeprav nerazumljivo in za vse škodljivo, je tudi med nami prisotna sebičnost, ki se v grabe-
OB SREČANJU ŽELEZARJEV BORCEV NOV NA POKLJUKI
zu za materialne dobrine in prestiž ne zadovoljuje le z lastnim dosežkom, temveč celo drugim želi neuspeh. Nihče bolj kot borci nima razvitega čuta za enotnost, zato mora tudi današnje srečanje pomeniti širjenje duha ubranosti in družbene zavesti celotnega slovenskega železarstva. Razkrinkuj-mo in odstranjujmo zato tiste, ki rušijo našo vzajemnost in enotnost!
Ni naključje, da smo se borci slovenskih železarn prvič sestali na tem mestu. Med prvimi, ki so se po prihodu okupatorjev zavedali svoje dolžnosti, so bili komunisti, delavci bivše kranjske industrijske družbe ali sedanje Železarne Jesenice. Tu na Pokljuki, sosednih Karavankah, Mežaklji in Jelovici so bila področja prvih partizanskih borb. V teh, z gozdovi poraščenimi gorskimi predeli Slovenije so prvi naši junaki: Gregorčič, Stražišar, Čufar, Benedičič, Koren, Prešern, Bokal in drugi prižgali luč upora, dali s zgled in za lepšo prihodnost darovali svoja življenja.
Heroja Gregorčiča, prekaljenega komunista in španskega borca, sem prvič srečal 9. julija 1941 v njegovem zametku partizanskih enot pod Stolom. Dobro se spominjam nagovora, ki ga je imel ob prihodu odposlancev glavnega odbora OF Primožiča in Šviglja. Prežet s komunistično zavestjo je rekel: »Mi smo sestavni del Rdeče armade, bi sedaj bije končni boj za svoje internacionalne cilje«. Primožič-Marko pa je posredoval takrat že izoblikovano da-lekosežnejšo strateško opredelitev OF, da je ob internacionalni solidarnosti nacionalno obeležje pogoj uspešne borbe za osvoboditev. Tako je nastala NOB in njena mobilizacijska moč, ki je pozneje iz majhnih osamljenih enot razvila pravo široko Ljudsko armado.
Železarji, ki so leta 1941 začeli odkrito borbo, so v deželi in v delavcih tovarne na Jesenicah imeli glavno oporo. Poleg partizanskih enot po bližnjih gozdnih pobočjih je v železarni nastajala organizacija, pravi stroj, ki je kljub aretacijam in streljanju delovala ves čas NOB. Vse, kar se je ponoči zgodilo, so delavci naslednje jutro že izvedeli, na žalost tudi za eno od največjih tragedij gorenjskih partizanov, ki se je zgodila na tem mestu. Skoraj 80 borcev in bork iz enote Prešernove brigade je izmučenih od akcije moralo plačati ceh toplega prostora z življenjem. SLAVA JIM! NOB pa je šla dalje. Na njihova mesta so prihajali novi in vedno več jih je bilo v borbi za svoj narod, za svobodo in prihodnost brez izkoriščanja človeka po človeku.
Tudi na Koroškem, na področju Raven, je bilo podobno. Aktivna celica KP, 'katere srce je bil Prežihov Voranc, je dala vzor in prekaljene borce kot je Ivan Kokalj, Franci** Golob-Ditinger in
drugi, železarna pa je tudi tam postala važen vir NOB.
Podobno je bilo tudi v Štorah. To je dokaz, da so železarji, ki so se med vojno v dneh težke preizkušnje opredelili na pravilno, a trnovo pot, ostali zvesti revoluciji. Tej vrlini, ki je dobila svojo podporo po vsej deželi in zlasti v planinskih vaseh in domovih, se lahko zahvalimo, da Triglav, pod katerim danes zborujemo, ni več mejnik, temveč samo naš, ponos in simbol slovenskega naroda. NOB je priključila Istro in Primorje k matičnemu narodu. In še mnogo večji je bil plod naše borbe. Spomnimo se samo na načrt okupatorja, da iz Gorenjske, Štajerske in Koroške izseli eno četrtino milijona Slovencev. Spomnimo se na spominske znamke, ki jih je izdal točno pred 32. leti, sredi leta 1941. »Meistern, Veldes, Marburg, Petau — deutsch für immer«. Že prve partizanske akcije so pokazale, da tu Nemčije ne bo, da se bomo Slovenci za svojo zemljo borili. Na žalost nismo iztržili vsega, kar smo si z borbo pridobili. Kot dogovor velikih zaveznikov smo morali zapustiti Koroško, to je predele, kjer je bila v preteklosti zibelka slovenske kulture, danes pa se tam po vzorcu nacionalsocialistične ideologije nadaljuje raznarodovalna tragedija.
Mi borci smo potisnili mejo proti zahodu in omogočili Sloveniji dostop k vratom v svet, k našemu morju. To je zgodovinski plod naše generacije, za kar morajo biti ponosni in hvaležni tudi poznejši rodovi. Borci-železarji smo v tem boju odigrali pomembno vlogo. Iz slovenskih železarn je izšlo 12 španskih borcev, 10 prvoborcev in 4 narodni heroji. Preko 550 jih je padlo, bilo ubitih in pomrlo po taboriščih. Okrog 85% žrtev je dala jeseniška železarna.
Organizacija ZB je mnogo prispevala pri čuvanju in prenosu spominov iz časa borbe z okupatorjem na mlajše rodove, zmanjšala pa je tudi neupravičene razlike, ki so z razvojem družbe nastajale po osvoboditvi. Prav je zato, da se borčevske organizacije nahajajo tudi v podjetjih in naših tovarnah. Na žalost pa se število aktivnih borcev pospešeno osipa. Medtem ko je leta 1971 v naših železarnah delalo še 1042 borcev, je to število do 31. 7. letos padlo na 814. Pozno smo se zato spomnili, da je tem, ki so napisali pomemben list slovenske in jugoslovanske zgodovine in priborili svobodo, posvetiti posebno pozornost.
Priznati je treba, da so samoupravni organi vedno z razumevanjem reševali borčevske probleme. Mnogokateri borec je s podporo svoje organizacije prišel do poklica in primernega delovnega mesta. Le nekateri tihi in ponižni ter tisti, katerim ponos ne dovoljuje, da bi prosili za to,
kar jim gre, so ostali prikrajšani. Današnje srečanje mora zato biti nova priložnost, da v tovariških razgovorih zvemo, kaj posameznike boli, in da poskušamo v prihodnosti popraviti, kar se še popraviti da. Spričevalo, ki pri nas postaja glavno sredstvo kadrovske politike, za borce ne bi smelo biti razlog, da se jim ne bi poverila odgovornost in delo, ki ga obvladajo. Ob skrbi za položaj borcev pa smo v preteklosti prav gotovo najbolj pozabili na borce-kmete.
Neprijetno je, da smo po osvoboditvi tako pustili same tiste, ki so nam dajali kruh, streho, informacije in ljudi in so mnogi med njimi izubili vse. Ko so se po osvoboditvi vračale zreducirane in izčrpane družine na svoje požgane gorske domove, so si morale mnoge brez vzajemne pomoči zopet z lastnimi rokami napraviti zasilen krov nad glavo. Težko bo popraviti krivico kmetom pod Raduho in Olševo, pod Bilegašem, na Pohorju, pod Karavankami, v Radovni, na Primorskem in drugih slovenskih predelih. V opremljanju zasebnega kmečkega prebivalstva smo videli oživljanje kapitalizma, ob tem pa so zasebniki vlagali ogromna sredstva v objekte, ki ničesar ne prinašajo družbi. Vikendi kot mogočne vile so se gradili širom Slovenije. Mnogi, ki so v narodnoosvobodilni borbi izgubili vse, pa niso dobili povračila. Ob tem da imamo v primerjavi s produktivnostjo pretirano število avtomobilov in so postali nadloga na naših cestah in pri parkiranju v mestih, je traktor še vedno luksus. Tudi to je eden od razlogov, da naše planine postajajo osamljene.
Dve uri od tu je Velo polje. Letos tudi tam ni več čuti kravjih zvoncev in nevarnost je, da bodo utihnili še na tem Goreljeku. Možnost je, da bo veselje ob vračanju krav iz planin pri nas postalo preteklost in da bo planinska idila ostala le še v razvitih alpskih deželah zahoda, kjer planšarstvo tvori pomembno sestavino sodobnega gospodarstva. Ne samo zaradi proizvodnje mesa, kože, mleka in turizma, temveč tudi iz narodno obrambnih razlogov nam je naseljenost po hribih potreb; na. Nihče ne ve bolje tega kot mi borci. Mačehovski odnos do tega problema v preteklosti je pustil posledice, ki jih bo težko odpraviti. Ostalo nam ni nič drugega, kot napake popravljati. Upi so sedaj uprti v preobrat, v zeleni načrt, ki naj nas spokorjene vendar pripelje do tega, da bomo vsaj toliko pridelali, kolikor potrebujemo. Borci bomo prav gotovo podprli vse, kar bo v prihodnosti pri tem napravljeno za gorskega kmeta, da bi planine zopet oživele.
Borci-delavci slovenskih železarn smo bili vedno solidarni z ustvarjalnimi in poštenimi kmetijskimi proizvajalci. To svojo solidarnost smo najbolje izpričali 2 delovnimi uspehi — visokim deležem blagovne proizvodnje. Naš delež ni velik le pri oblikovanju države, temveč tudi pri njeni izgradnji, pri kreiranju družbe, njene reproduktivne sposobnosti in naše samoupravne ureditve. Z edinstvenim žarom so delavci leta 1945 pristopili k taljenju osvobojeni domovini namenjenega jekla. V 28 letih so slovenske železarne dale tržišču okrog 7,5 milijonov ton raznih jeklenih izdelkov in pri tem prispevale po-
(Dalje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) memben delež pri obnovi, industrializaciji, izgradnji tovarn, energetskih in komunikacijskih objektov ter družbene ravni.
To pa ni vse. Predvsem Jesenice so bile poleg proizvajalca jekla tudi kovačnica kadrov. Širokogrudno so razdajale med vojno zreducirane strokovne delavce, ki so potem tvorili jedro načrtovanja in izgradnje nove črne metalurgije. Medtem, ko so na drugih področjih in republikah nastajale nove sodobne tovarne, pa so Jesenice same po opremljenosti relativno zaostaj ale.
Kljub skromnemu investiranju smo slovenski železarji s svojo tradicijo, znanjem in zavestjo vsa leta po osvoboditvi napredovali. Medtem ko smo v železarnah Jesenice, Ravne in Štore leta 1946 izdelali 142.000 ton surovega jekla, kar je bilo že več kot leta 1939, smo leta 1972 proizvodnjo tega, za reprodukcijo sodobnega človeštva najvažnejšega materiala povečali na 648.000 ton ali za 4,8-krat. Na hektolitre je izteklo znoja, ob napornem delu pa so padale tudi žrtve. Delež v jugoslovanski proizvodnji jekla pa je vendar padal in se znižal od 60 na
OB SREČANJU ŽELEZARJEV BORCEV NOV NA POKLJUKI
Med drugim so takemu preobratu botrovali:
—	specializacija oziroma delitev proizvodnega programa znotraj združenega podjetja;
—	enotno in solidarno financiranje proizvodnje;
—	enotnejši nastop pri oskrbovanju z energijo in surovinami;
—	enotni nastop' za urejevanje akutnih problemov panoge.
Iz teh navedb se vidi, da se je ekonomski položaj slovenskih železarn uredil, poleg tega pa so postale tudi solventne in kreditno' sposobne, kar pomeni, da se jim že odpira možnost za vstop v nov razvoj širjenja in modernizacije proizvodnega procesa.
Ob proizvodno-poslovnih naporih je bila v naših delovnih skupnostih letos razvita široka aktivnost na uveljavljanju nove ustave, zboljšanju organiziranosti, delitvi tovarn na TOZD, na integralnem povezovanju v naš koncern in širše gospodarske sisteme.
V vseh treh železarnah so že ustanovljene TOZD. Poleg organizacij skupnih služb jih je na Jesenicah 4, na Ravnah 2 in v Štorah 2. Razdelitev železarn na TOZD, to je na manjše sklenjene proizvodne poslovne enote, ki bodo imele neposredne »stike s svojimi porabniki, bo gotovo pomenila sprostitev pobude, poglobitev delavske samouprave, večje gospodarske dosežke in s tem trdnejšo konkurenčno in reprodukcij sko sposobnost slovenskega železarstva.
Izdelan in poslan v javno razpravo je tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in dela, ki bo v prihodnosti urejeval medsebojne odnose znotraj slovenskih železarn. V dobrem mesecu lahko računamo, da bodo delovne skupnosti vseh predvidenih podpisnikov v javni razpravi zavzele svoja stališča do predloga sporazuma in po uskladitvi stališč svečano podpisale končno besedilo. Tedaj se bodo železarnam pridružili predelovalci žice in Metalurški inštitut. Postali bomo velik metalurško-pre-delovalni koncern.
25 %. Slovenski železarji smo izkoristili svoje prednosti, ki so predvsem v znanju, preusmerjali proizvodni program in se prednostno orientirali na kvalitetna in žlahtna jekla ter končne izdelke.
Potem ko smo v gospodarski reformi zaradi visoke inflacije in preširoke zunanjetrgovinske liberalizacije leta 1967 in 1968 v železarnah preživljali krizo in v vseh treh tovarnah padli v poslovno izgubo, smo na Jesenicah, Ravnah in Štorah spoznali, da je združitev pogoj obstoja in nadaljnjega razvoja slovenskega železarstva.
Čez en teden bo točno štiri leta, odkar smo se na referendumih
15.	septembra 1969 odločili za integracijo z ustanovitvijo Združenega podjetja slovenske železarne. Veliko se je v tem kratkem štiriletnem obdobju spremenilo. Ob tem, da je v tem času z izjemo dopolnjevanja in dokončne izgradnje proizvodnih agregatov bil zastoj v posodobljenju in izgradnji novih kapacitet, je prizadevnost bila enotno usmerjena na sanacijo ekonomskega položaja, odpravo in nadomestitev izgub, povečanje akumulativnosti in zboljšanje likvidnosti poslovanja.
Od leta 1968 do leta 1972 smo ob istem številu zaposlenih povečali proizvodnjo jekla za 21 %, blagovno proizvodnjo za 28 %, realizacijo na 2,4 milijarde dinarjev ali za 135 %, osebne dohodke za 89 % in akumulacijo na 391 milijonov dinarjev ali za celih 23,5-krat.
V letošnjem letu načrtujemo novo rast proizvodnje. V osmih mesecih smo v primerjavi z enakim obdobjem lani napredovali:
—	v blagovni proizvodnji na 442.194 ton ali za 11%,
—	v realizaciji na 1.932 milijonov dinarjev ali za 23 %,
—	pri izvozu na 13,470.923 dolarjev ali za 89 %.
Tudi ekonomski položaj se nam krepi. Iz obračuna prvega polletja se vidi, da smo izplačali 244,3 milijone dinarjev bruto osebnih dohodkov, kar je povečanje za
24,3	%, in dosegli 201,6 milijonov dinarjev bruto akumulacije, kar pomeni v primerjavi z enakim obdobjem lani povečanje za 20 %. S tem pa niso izčrpani vsi dosežki letošnjega leta.
Našemu združeno povečanemu ugledu se moramo zahvaliti, da tudi druge proizvodne organizacije s področja predelave jekla želijo vstopiti v našo integracijsko tvorbo. Danes z veseljem pozdravljamo med nami delegacijo borcev delovnih skupnosti Verige Lesce, Plamena Koper, Tovila Ljubljana im Žične Celje, ki so se na referendumih že izrekle za združitev k našemu združenemu podjetju. V kratkem bomo zato predstavljali gospodarski sistem s 14.500 delavci in celotnim dohodkom, ki bo že letos znašal preko 4 milijarde dinarjev. Zagotovo pa lahko pričakujemo tudi priključitev TRO Prevalje, TRIMO Trebnje in Metalurškega inštituta Ljubljana.
Zlasti po junijski regulaoiji cen jekla smo lahko pričakovali dobro celoletno proizvodnjo in ugoden finančni rezultat. Na žalost nam bo sedanja septembrska energetska redukcija občutno prekrižala račune.
Naše železarne pokrivajo le okrog 55 % potreb razvite kovinske im elektro industrije ter drugih porabnikov na Slovenskem, zato je nerazumljivo, da so postale žrtev neskladja med proizvodnjo in porabo električne energije. Ob tem, da smo samo v tekočem tednu, od ponedeljka do petka, izgubili okrog 1250 ton sivega železa in okrog 5.600 ton surovega jekla, upravičeno zahtevamo, da se ta problem reši. Mana, ki jo čakamo z neba, ni edini razlog kritični energetski situaciji, zato bi morali z mobilizacijo obstoječih zmogljivosti elektrogospodarstva povečati proizvodnjo, z gospodarsko razsodnostjo pa pristopiti k grenki redukciji elektro energije. Položaj nas sili k dolgoročnejšemu usklajevanju proizvodnje in porabe energije in k pospešenemu odpravljanju vseh deficitarnosti na področju proizvodnje in porabe.
Že ob normalnem delu železarne nimajo dovolj lastnih sredstev za potrebno modernizacijo naprav in tehnologije, ki bi jo morali izvesti v bližnji prihodnosti, znižanje dohodka zaradi redukcije elektrike pa bo reproduktivno sposobnost še znižalo, zato upravičeno pričakujemo, da nam bo republika Slovenija odstopila pomembnosti proizvodnje jekla pri-
meren del državnega kapitala. Del tega, v višini naših anuitet za leto 1972 na kradite, dane iz bivšega zveznega splošnega investicijskega sklada v višini 52 milijonov dinarjev, smo že dobili, zato pričakujemo, da nam bo v kratkem odstopljen tudi kapital, ki se reproducira s plačevanjem ostalih anuitet od istih kreditov. To bi do leta 1985 pomenilo okrog 600 milijonov dinarjev ali primeren prispevek za odpravljanje strukturalnega neskladja kovinske industrije na Slovenskem.
Taka odločitev, ki jo železarji zahtevamo zaradi depresiranih cen in izgubljenih sredstev v preteklosti, bi omogočila lastno udeležbo pri izgradnji nove hladne valjarne in posodobljaoju talilnice na Jesenicah, naložbe v modernizacijo metalurških obratov in izgradnjo novih predelovalnih kapacitet na Ravnah ter dokončanje in nadaljnje razvijanje proizvodnje v Štorah. Prepričani smo, da bomo tega razumevanja deležni.
V času, ko smo se mi borci slovenskih železarn zbrali na Pokljuki, se vrši v Alžiriji konferenca nevezanih držav. Ponosni smo lahko, da smo med pobudniki razbijanja blokovske politike in za krepitev politike suverenosti in pravičnega sodelovanja med vsemi narodi in državami. Po našem vzoru se število držav, ki se nočejo vezati in blokovsko opredeljevati, stalno povečuje. V Alžiru je prisotnih toliko delegacij, da to še pred enim letom naj več ji optimist ne bi mogel predvidevati. Miselnost nevezanih je postala velika vzajemna sila, ki bo v prihodnosti učinkovito vplivala na tokove svetovnega dogajanja, zato želimo, da bi SFRJ tudi ostala, in to na podlagi zdrave in trdne notranje politike, vzpodbudnik za širjenje ideje svobodnih držav.
Dobro delo, gospodarski uspehi in kulturni medsebojni odnosi bodo naš najboljši prispevek v prizadevanju nevezanih držav. Borci s svojo visoko zavestjo lahko vplivamo, da se bodo tudi drugi tega zavedali. Zlasti to velja za tiste, ki prihajajo, ki postopoma stopajo na naša mesta, za našo mladino. Ta mora predvsem vedeti, pod kakšnimi pogoji smo živeli, da bi spoštovala to, kar smo ob trpljenju v pomanjkanju dosegli. Vedeti mora, da le setvi sladi žetev in delitev plodov in le izvrševanju dolžnosti uveljavljanje pravic.
DRAGI BORCI!
Zavedajmo se padlih za našo svobodo v NOB in tudi tistih, ki so žrtvovali svoja življenja na delu v naših železarnah, zato razvijajmo duh prijateljstva v celotnem sklopu združenega podjetja. Zavedajmo se, da smo na meji, zato z obrambno sposobnostjo čuvajmo naše pridobitve. Nadaljujmo z našo revolucijo v vza-jemnem delu za isti cilj — višjo življenjsko raven in lepše življenje v prihodnosti.
Pomešajte in spoznajte se med seboj, obujajte spomine na čase, ko nam je stalno pretila smrt, in vedite, da se bomo odslej srečevali vsako leto, zato skujte trdno medsebojno vez, ki bo združevala vse delovne skupnosti SLOVENSKIH ŽELEZARN.
Naj živi morala in zavest NOB!
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
EKONOMSKO-POSLOVNI
ODBOR
I.	Na 49. seji dne 3. avgusta 1973 so bili sprejeti sklepi:
1.	Potrdili je zapisnik 48. redne seje z dne 7. julija 1973 ter pregledal izvršitev sprejetih sklepov.
2.	Obravnaval je proizvodno in finančno poročilo za mesec junij 1973 ter ugotovil, da je bil plan proizvodnje dosežen le z 98,3 % zaradi tega, ker nekateri obrati 114 panoge niso dosegli planirane proizvodnje (elektroplavž, jeklarna in valjarna II).
Planirana realizacija je bila dosežena z indeksom 99,9 %, pa tudi pričakovani finančni rezultat je bil dosežen oziroma presežen. Na tak finančni rezultat so vpli-vali povečani izredni dohodki podjetja, ki izhajajo iz zmanjšanja obsega terjatev nad 90 dni.
3.	Potrdil je operativni plan proizvodnje in prodaje na nivoju podjetja in sklepov, ki ga je predložil ekonomsko-organizacijski sektor za mesec avgust 1973. Pri tem je plan količinske proizvodnje za livarno II potrebno korigirati od predlaganih 641 na 421 ton.
4.	Dal je soglasje k predlogu, da se za potrebe podjetja nabavi nov teleprinter, obstoječi pa se uporabi za interno zvezo.
5.	Naknadno je odobril službeno potovanje glavnega direktorja v Italijo zatri dni in pripadajoče stroške ter v Avstrijo za dva dni in pripadajoče stroške.
6.	Naknadno je odobril službeno potovanje Tanjšek Jakobu v Italijo za 5 dni, odobril.pet dnevnic, posebne stroške in povratno karto za vlak.
7.	Odobril je odpis negativne razlike VO 5.499,27 dolarjev oziroma 86.723,25 din, ki predstavlja penale zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti v preteklem letu pri izvozu ulitkov v DDR. Odpis bremeni izredne izdatke podjetja.
II.	Na 50. seji dne 5. septembra
1973 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Potem, ko je pregledal, kako so bili izvršeni sklepi, ki so bili sprejeti na zadnji seji odbora, je potrdil zapisnik zadnje seje.
Hkrati je bil v zvezi s sklepom
2.3.	— 48. seje EPO seznanjen z ukrepi, ki jih je podvzel kadrov-sko-socialni odbor z namenom, da se izboljša vključevanje delovne sile.
Prav tako se je na osnovi sklepa sprejetega na 48. seji EPO seznanil s potekom del v zvezi z izračunom stimulativnega dodatka za prvo polletje 1973 in event, popravka pravilnika ter sklenil, da je do prihodnje seje predložiti izračun stimulativnega dodatka v večjih variantah, pri čemer se upoštevajo kriteriji obstoječega pravilnika, nadalje predvidena in dosežena akumulacija z mesečnim operativnim planom in končno planirana in dosežena akumulacija na nivoju podjetja.
Na osnovi teh variantnih izračunov bo ekonomsko-poslovnii odbor na prihodnji seji odločil o višini izplačila stimulativnega dodatka za III. kvartal 1973.
2.	Obravnaval je rezultate poslovanja za julij 1973 in ugotovil, da je bila skupna proizvodnja dosežena s 96,2% operativnega plana, realizacija s 100,1 %, dobiček pa s 106,2 % operativnega plana.
Na osnovi poročil o rezultatih poslovanja in nasploh o rezultatih poslovanja v tekočem letu v primerjavi s planskimi zadolžitvami je odbor sprejel še naslednje sklepe in priporočila:
Ugotovljeno zaostajanje v prvih dveh mesecih drugega polletja tako v proizvodnji, kakor tudi pri realizaciji in akumulativnosti od zadolžitev po rebalansu plana zahteva, da si kljub neugodnim zunanjim vplivom (pomanjkanje energije) prizadevamo, da bo operativni plan za september realiziran.
Iz razlogov, navedenih v prejš-
njem odstavku, je v septembru, pa tudi v preostalih mesecih tekočega leta posvetiti posebno pozornost gibanju proizvodnje v jeklovleku, v livarni II in sklopu mehanske obdelave, ker v teh obratih še obstajajo potencialne možnosti, da z boljšim izkoristkom kapacitet prispevajo k večji akumulativnosti podjetja.
Nadaljevati je prizadevanje za čimprejšnji zagon nove elektro-jeklarne in s tem za pridobitev domačega polfabrikata za valjarno II.
Na področju proizvodnje valjev je takoj pristopiti k Izdelavi sanacijskega programa, ki naj zajema tehnološko, komercialno in kadrovsko področje. Nosilec naloge je vodstvo tehničnega sektorja, pri izdelavi sanacijskega programa pa sodelujeta tudi vodstvi ostalih dveh navedenih sektorjev.
Še nadalje si je prizadevati, da dobimo pristanek za povišanje cen za sivo surovo železo in ulitke.
Racionalno se je obnašati do zahtev po večjem zaposlovanju zlasti NK delavcev. Upoštevati je treba namreč, da močno zaposlovanje take delovne sile povzroča inflacijo naših osebnih dohodkov, ker ne daje ekvivalenta v ekonomiki proizvodnje. Zato je potrebno upoštevati organizacijski predpis, ki selektivno obravnava vključevanje novih delavcev.
3.	Potrdil je operativni plan za mesec september.
4.	Obravnaval je predlog rebalansa plana za -leto 1973 ter po razpravi sklenil, da ga predloži DS tovarne v nadaljnjo obravnavo s priporočilom, da ga le-ta sprejme oziroma potrdi, pa čeprav trenutno opažamo določeno zaostajanje za cilji, ki so navedeni v rebalansu plana. Pri tej odločitvi je izhajal iz stališča, da je rebalansirani plan končni cilj naših prizadevanj do konca tekočega leta, katerega je potrebno do-
seči ne oziraje se na trenutno stanje.
5.	Odobril je službeno potovanje dipl. ing. Senčič Srečka in ing. Pišek Alojza v ZRN ter s tem združene stroške potovanja.
6.	Obravnaval je vlogo tov. Ga-luf Angele ter isti ugodil in sklenil, da se ji izplača nagrada v okviru določil, ki so veljala za izplačilo nagrad vsem ostalim ob priliki otvoritve valjarne II.
7.	Na znanje je sprejel kratko pojasnilo v zvezi z izgradnjo tovarne traktorjev s tem, da bo glavni direktor o tem detaljno poročal po podpisu pogodbe.
II.	KADROVSKO-SOCIALNI
ODBOR je na 36. seji dne 20. avgusta 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Na podlagi poročila o izvršitvi sklepov sprejetih na 35. redni seji KSO dne 27. julija 1973 in izredni seji KSO dne 4. avgusta 1973 se je potrdilo zapisnike obeh sej.
2.	V zvezi s problematiko zaposlovanja delavcev in predloga ukrepov za reševanje tega problema se je sprejelo naslednje zaključke:
a)	Maksimalno možno izboljšati pogoje bivanja delavcev v samskem domu na Lipi in depandansi na Teharjih.
b)	Povečati kapacitete posteljnega fonda za bivanje delavcev v samskem domu Lipa-Štore ali neposredni okolici Štor.
c)	Za delavce samskega doma je nujno urediti prehrano tako, da bodo imeli vsaj dva redna obroka dnevno (kosilo in večerjo), medtem ko je za zajtrk ustvariti možnost za individualno pripravo v samskem domu.
d)	Delavcem, ki se na novo zaposlijo v podjetju in se nastanijo v samskem domu ter hranijo v obratu družbene prehrane, se za prve tri mesece zaposlitve prizna regres:
Naš notranji transport se mehanizira. Velik napredek v tej smeri pomeni 12,5 Mp avtodvigalo.
Višina regresa
za prehrano
za stanovanje (kosilo in večerja)
Za prve tri mesece	60 din/mes.	10 din/dan
V primeru, da zapusti delavec ' podjetje pred pretekom treh mesecev, se mu regres ne prizna, oziroma se mu obračuna polna cena za stanovanje in prehrano. Izplačani regres se odtegne delavcu od obračunanih osebnih dohodkov.	e) Delavcem v neposredni proizvodnji, ki so v podjetju zaposleni več kot tri mesece in imajo pozitivno oceno, se prizna regres za stanovanje in prehrano pri naslednjih pogojih:	
Poprečni mesečni OD	Višina regresa za prehrano za stanovanje (kosilo in večerja)	
Za zaposlitev do 1600 nad tri mesece od 1601 do 1750 od 1751 do 1900 nad 1901 dalje	60 din/mes. 40 din/mes. 20 din/mes.	10 din/dan 7 din/dan 4 din/dan
Za ugotovitev višine regresa se upošteva poprečni osebni dohodek s hranarino do 30 in nad 30 dni zadnje tri mesece. Na tej osnovi se prizna regres za naslednje tri mesece ne glede na dejanski osebni dohodek v tem razdobju. Oceno o delovni uspešnosti (pozitivna ocena) poda obrato-vodja na zahtevo kadrovskega sektorja.
f)	Posamezni delavec lahko koristi skupno največ 360 din regresa na mesec.
Regres se delavcu ne izplača v gotovini, temveč se le-ta nakaže na žiro račun samskega doma oziroma obratu družbene prehrane.
Regres za stanovanje in prehrano se uveljavi s 1. julijem 1973.
g)	Kadrovski in splošni sektor
(Dalje na 6. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
sta dolžna posredovati kadrov-sko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju sprejetih zaključkov pod 2. točko sklepa po preteku treh mesecev.
3.	V okviru dopolnilnega izobraževanja zaposlenih se s strani kadrovskega sektorja opravi interni razpis za niže navedene profile poklicev:
a)	Za študij na visokih šolah
štipendija
1 1 1 1
dipl. inž. varstva pri delu dipl. inž. organizacije dela dipl. psiholog politolog
organizator rekreacije
b)	Za študij na višjih šolah
metalurški inženir
inž. kemijske tehnologije
strojni inženir — tehnolog
strojni inženir — energetik
elektro inženir — jaki tok
finančni ekonomist
pravnik
višji statistik
inž. organizacije dela
organizator avtom, obdelave
podatkov
prometni inženir
c)	Za šolanje na srednjih šolah metalurški tehnik
kemijski tehnik strojni tehnik varilski tehnik elektrotehnik — šibki tok prometni tehnik finančni tehnik ekonomski tehnik administrator	.	.
Interne razpise je obnavljati vsako leto v mesecu juliju in av-
gustu.
4.	Kriteriji za podelitev pomoči v okviru dopolnilnega izobraževanja na podlagi internega razpisa so naslednji:
a)	Prednost pred ostalimi kandidati imajo delavci, ki so nad tri leta neprekinjeno zaposleni v podjetju. Vsekakor pa mora biti kandidat v podjetju neprekinjeno zaposlen najmanj eno leto, da si pridobi pravico do pomoči v okviru dopolnilnega izobraževanja.
b)	Kandidat mora imeti pozitivno oceno pri delu.
c)	Kandidat mora izpolnjevati vse pogoje, potrebne za vpis v šo-
lo.
d)	Za deficitarne profile poklicev: metalurški tehnik, metalurški inženir, finančni ekonomist, administrator, z nadpovprečno oceno, imajo možnost nadaljevati študij brez potrebnega staža.^
e)	Podjetje krije stroške šolanja v celoti tistim kandidatom, pri katerih je za vpis pogoj, da podjetje da pristanek za študij in se obveže študij financirati. Za vse ostale kandidate pa podjetje krije stroške šolanja le v višini 50 ö/0.
5.	Zavrnil je predlog kalibrirskega oddelka za črtanje odbitka, ki ga ima tov. Jože Cizelj zaradi prenizke izobrazbe, pri čemer je upošteval sprejeti sklep 22. zasedanja delavskega sveta tovarne z dne 29. 6. 1973, ki se nanaša na dopolnitev sistema glede odbitkov zaradi manjkajoče prakse in prenizke izobrazbe.
6.	Ugodil je prošnji KOŠIR Marije, vdove po pok. Košir Jožetu, bivšemu delavcu podjetja, za odobritev štipendije oziroma finančne pomoči za šolanje hčerke Irene na pedagoški gimnaziji. Kadrovski sektor se pooblasti, da skladno z določbo pravilnika o izobraževanju sklene ustrezno pogodbo.
7.	Kadrovskemu sektorju se naroča, da v okviru programa izobraževanja upošteva tudi izobraževanje članov samoupravnih organov in poskrbi, da bodo za to izobraževanje finančna sredstva zagotovljena.
8.	V zvezi prošnje PRIMC Alojza, dipl. oec. iz Celja, za sprejem v delovno razmerje, se je predlog oziroma informacija kadrovskega sektorja sprejela in KSO soglaša, da se za imenovanega uredi glede povračila štipendije štipenditorju. Hkrati se pooblasti kadrovski sektor, da v zvezi s tem zadevo vnaprej reši kadrovski sektor.
III.	ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE, SPLOŠNE AKTE in INFORMACIJE je na 26. redni seji dne 11. septembra 1973 sklenil:
1.	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje in sprejel še dodatne sklepe:
—	Čimprej je izvršiti sklep o ponovnem ogledu gradnje in stavb Šumej Antona in ing. Šu-mej Jurija.
—	Preveriti je sklenjene pogodbe s koristniki posojila za individualno gradnjo, ker je bila dodelitev višjega posojila vezana na rokovno zapustitev tovarniškega stanovanja.
2.	Obravnaval je predlog spremembe obračuna osebnih dohodkov, se s predlogom strinjal s tem, da se preštudira možnost prehoda na obračun bruto osebnih dohodkov, za kar je pripraviti predlog za odbor.
Šele po tej obravnavi bi se zadeva predložila delavskemu svetu v razpravo in potrditev.
3.	Obravnaval je pripombe, ki so jih delovne skupine in sveti enot imeli na predlog pravilnika o dodatkih za neprekinjeno zaposlitev in sklenil, da se osvojita pripombi glede valorizacije dodatka, kakor tudi, da nihče ne more imeti manj dodatka, kot ga je imel doslej.
Ustrezna služba pripravi material za razpravo na delavskem svetu tovarne s tem, da bi se nov način izplačevanja dodatka uveljavil s 1. januarjem 1974.
4.	Obravnaval je poročilo o poteku razprave v zvezi z osnutkom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS ter sklenil, da se osnutek predloži delavskemu svetu tovarne v razpravo in potrditev skupno z imenovanjem delegatov v ustanovno skupščino Posebne izobraževalne skupnosti SRS.
Predlagani so naslednji delegati:
v svetu kovinskih obratov ing. Leban Jože, obratovodja livarne
I,
v svetu metalurških obratov Haler Ferdo, obratovodja valjarne II,
v svetu vzdrževalnih obratov ing. Pišek Alojz, glavni inženir vzdrževanja,
v svetu skupnih služb Vrečko Borko, vodja oddelka za izobraževanje.
5.	Kar zadeva dodelitev zneska za individualno gradnjo, ki ga je odpovedal Hercog Anton, odbor sklene, da bo zadevo obravnaval na prihodnji seji, ko bo komisija poročala o ogledu primèra Šume-jev.
6.	Odobril je zamenjavo parcele Vedenik Vidi, dodelil pa parcelo Hercog Antonu, ni pa mogel ugoditi prošnji Jezovšek Stanka, ker je zaprošena parcela že dodeljena. Ima pa imenovani možnost pridobiti drugo parcelo.
— Vsem, ki so dobili parcele, je postaviti rok za pričetek gradnje.
7.	Odbor želi, da se čimprej pripravijo kriteriji glede odbitkov zaradi prenizke izobrazbe in prakse in da se predložijo v obravnavo, da bi jih bilo možno čimprej posredovati DST v razpravo in potrditev.
8.	Odbor je sprejel na znanje poročilo glavnega direktorja v zvezi z elektroenergetsko situacijo in o ukrepih, ki se podvzemajo za izboljšanje stanja.
IV.	SVET KOVINSKE ENOTE
je na 30. redni seji dne 28. avgusta 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Po pregledu sklepov in poročilu o realizaciji se je potrdil zapisnik 29. redne seje SKE z dne
5.	julija 1973 s. tem, da se reši naslednje zadeve:
a)	Problem skupinovodij v topilnici livarne II, ki so na podlagi prerangiranja razvrščeni v isti rang kot talilci I (292 točk). S tem so skupinovodje dvakrat prikrajšani, in sicer, da nimajo beneficirane delovne dobe, čeprav delajo v enako težkih delovnih pogojih kot talilci I, hkrati pa odgovarjajo za delo v talilnici.
Glede na gornje ugotovitve sveta enote naj se ponovno prouči ocenitev njihovega delovnega mesta, ali pa jih razporedi na delovna mesta talilcev I, kot so jih zasedali pred tem.
b)	Na delovno mesto čistilcev je iz livarne I in II razporediti v IX. rang (242 točk) tudi preostale čistilce, ki niso bili razporejeni v IX. rang z upoštevanjem povečanja števila čistilcev po sklepu 28. redne seje SKE z dne 13. 6. 1973.
ej tìlede uvedbe dodatka za režijska delovna mesta kovinskega sklopa, kjer je prilično visoka fluktuacija in je bilo predlagano 10 % povečanje OD, je zadevo ponovno pregledati glede na to, da se predlaga, da se povečanje OD krije iz sredstev enote.
2.	Ekonomsko-organizacijskemu
sektorju se naroča, da čimprej dokončno uredi glede reorganizacije za mehansko obdelavo in pripravi predlog za verifikacijo na pristojnem samoupravnem organu.
3.	Svet enote je potrdil predloženo varianto dodatka za neprekinjeno zaposlitev.
4.	Sprejel je osnutek samoupravnega sporazuma posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS.
Za delegata ustanovne skupščine PIS se je izvolilo tov. ing. LEBAN Jožeta.
5.	Tov. BIKOVŠEK Andreju iz livarne I se izplača enkratno nadomestilo OD v znesku 839,50 din iz sredstev kovinske enote.
V.	Svet enote VZDRŽEVALNIH OBRATOV je na 29. redni seji dne
31.	avgusta 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Na podlagi poročila o realizaciji sklepov se je potrdil zapisnik prejšnje seje z dne 15. junija 1973.
2.	Predloženi osnutek variante dodatka za neprekinjeno zaposlitev je svet enote osvojil s pripombo, da dodatek ne more biti nižji od dosedanjega. Fiksni del dodatka za neprekinjeno zaposlitev naj se vsako leto poviša procentualno glede na porast življenjskih stroškov.
3.	Potrdil je predloženi osnutek samoupravnega sporazuma posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS.
Kot delegata za ustanovno skupščino PIS je svet enote izvolil tov. ing. Alojza Pišeka.
4.	V zvezi onesnaženja zraka v kurilnici je svet enote sklenil, da se ne sme pričeti z dopoldanskim delom do dokončanja in preizkušnje filtrov oziroma tako dolgo, dokler filtri ne bodo delovali brezhibno. V primeru, da filtri ne bi delovali brezhibno, je imenovati strokovno komisijo z nalogo nadaljnjega ukrepanja.
VI.	Svet enote METALURŠKIH OBRATOV je na 36. redni seji dne
6.	septembra 1973 sprejel naslednje sklepe:
1.	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje sveta enote.
(Dalje na 7. strani)
Na brusilnem stroju za valje
Nadomestitev stanarin
Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni ilist SRS, št. 5/72) in po 142. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. 2. 1973 sprejela
ODLOK
O DELNI NADOMESTITVI STANARINE V OBČINI CELJE
1.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
število članov gospodinjstva
2
3
4
v m2 uporabne površine površinski normativ do 24 do 42 do 57 do 66
in vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 %.
2.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 110 točk.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko uporablja stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine:
vanjskem skladu. Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.
Zahtevku je treba predložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto,
—	potrditev o številu članov gospodinjstva,
—	veljavno stanovanjsko pogodbo,
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
5.	člen
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 5,00 din.
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. ja-nuairja 1973.
Predsednik
skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. ing.
OBRAZLOŽITEV
Odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Celje ureja več vprašanj :
Delno nadomestitev stanarine prejme po odloku tisti upravičenec, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega z oidlokom določenega normativa uporabne površine stanovanja na število članov gospodinjstva, nosilec stanovanjske pravice je upravičen do nadomestitve stanarine, ki v točkovalnem sistemu ne presega 110 točk, prav tako pa pogojuje upravičenost nadomestitve stanarine tudi osebni dohodek gospodinjstva in število članov gospodinjstva.
Z odlokom se določa, v katerih primerih pa upravičenec ni upravičen do nadomestitve stanarine.
Odlok tudi predpisuje postopek uveljavljanja delne nadomestitve stanarine. To pomeni, da mora upravičenec do delne nadomestitve stanarine izpolnjevati sočasno več zakonskih pogojev.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve
Število članov gospodinjstva
Dohodek j 2	3	4	5	6	7	8~
gospodinjstva----------------------------------------------------
letno v din	stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino
(znosna obveznost) izražena v odstotkih
Delo samoupravnih organov
2.999	1,9		
3.000 — 5.999	8,0	2,5	
6.000 — 8.999	11,5	6,0	3,0
9.000 — 11.999	13,7	8,5	5,5
12.000 — 14.999	15,5	10,4	7,1
15.000 — 17.999	16,5	11,4	8,5
18.000 — 20.999	17,6	12,5	9,5
21.000 — 23.999	18,5	13,4	10,3
24.000 — 26.999	19,3	14,2	11,0
27.000 — 29.999	20,0	14,8	11,8
30.000 — 32.999	20,6	15,6	12,5
33.000 — 35.999	21,3	16,3	13,1
36.000 — 38.999	22,0	16,8	13,8
39.000 — 41.999	22,5	17,4	14,4
42.000 — 44.999	23,0	17,9	14,9
45.000 — 47.999	23,6	18,4	15,3
48.000 — 50.999	24,0	18,8	15,7
51.000 — 53.999	24,3	19,1	16,1
54.000 — 56.999	24,7	19,6	16,5
57.000 — 59.999	25,0	19,9	16,8
60.000 — 62.999		20,2	17,2
63.000 — 65.999		20,5	17,5
66.000 — 68.999		20,9	17,8
69.000 — 71.999		21,2	18.1
72.000 — 74.999		21,4	is;4
75.000 — 77.999		21,7	18,7
78.000 — 80.999		22,0	19,0
81.000 — 83.999		22,3	19,2
2,2
4,1	2,1	0,5		
5,3	3,4	2,1	1,0	
6,3	4,5	3,3	2,2	1,0
7,3	5,4	4,2	3,1	2,0
8,1	6,4	5,0	4,0	2,8
9,0	7,1	5,7	4,6	3,5
9,5	7,7	6,4	5,3	4,1
10,2	8,4	7,0	5,9	4,8
10,8	8,9	7,6	6,5	5,4
11,3	9,4	8,1	7,0	5,9
11,8	9,8	8,6	7,5	6,4
12,3	10,3	9,0	8,0	6,8
12,7	10,8	9,5	8,4	7,3
13,1	11,2	10,0	8,8	7,7
13,4	11,6	10,3	9,2	8,1
13,8	11,9	10,6	9,5	8,4
14,1	12,2	10,9	9,8	8,7
14,3	12,6	11,3	10,1	9,0
14,7	12,9	11,6	10,5	9,4
15,0	13,1	11,9	10,7	9,6
15,3	13,4	12,2	11,0	9,9
15,5	13,7	12,4	11,3	10,2
15.8	13,9	12,7	11,6	10,5
16,2	14,2	13,0	11,9	10,7
(Nadaljevanje s 6. strani)
2.	Obravnaval je poročilo o izvršitvi proizvodnje v sklopu za mesec julij in avgust 1973 ter jih sprejel na znanje.
V zvezi z razpravo po poročilih je sprejel naslednje sklepe:
—	Zaposlenim v 114 sklopu se izda pismen apel za dvig delovne discipline v sklopu in apelira, da prenehajo hoditi med delovnim časom v gostinske lokale.
Splošni sektor se zadolži, da oskrbuje obrate z zadostno pijačo. V kolikor nastanejo okvare avtomatov z gazirano vodo, je takoj odrediti popravilo, v kolikor pa to ni mogoče, je do časa odprave okvare urediti drug način preskrbe obratov s pijačo.
Hkrati se splošni sektor zadolži, da po vratarski in čuvajski službi preprečuje odhajanje delavcev iz obratov med službenim časom v gostinske lokale, kakor tudi prinašanje alkoholnih pijač na delovna mesta oziroma v tovarno.
—	Splošni sektor se tudi zadolži, da ugotovi, ali se po 22. uri točijo v kakem lokalu v^ Štorah alkoholne pijače, ker prihajajo delavci tudi po tej uri vinjeni na delo. V kolikor je to primer, je zoper tak lokal izvesti prijavo pristojnim občinskim organom.
—	Tudi obratovodje 114. sklopa se zadolžijo, da po svojih možnostih prispevajo, da se ustvari v obratih disciplina, ki bo služila tehnologiji in boljšim rezultatom dela.
3.	Obravnaval je variantni predlog glede dodatka za neprekinjeno zaposlitev v tovarni, se z njim strinjali z naslednjima pripombama:
a)	dodatek v nobenem primeru ne sme biti nižji od sedaj izpla-čevanega dodatka;
b)	v naslednjih letih je upoštevati odstotek inflacije.
4.	Razpravljal je o osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo SRS in ga brez pripomb sprejel.
Za člana ustanovne skupščine Posebne izobraževalne skupnosti je izvolil tov. Ferda HALERJA, obratovodjo valjarne II.
5.	Odobril je naslednja napredovanja:
a)	KUNŠTEK Milana, zaposlenega v kalibrirskem oddelku, iz delovnega mesta »strugar — samostojni kalibrer« na delovno mesto »skupinovodja strugarjev«,
14.	rang, z veljavnostjo od 1. julija 1973 dalje.
b)	DEČMAN Milana, z veljavnostjo od 1. avgusta 1973 dalje iz delovnega mesta »strugar — samostojni kalibrer« na delovno mesto »skupinovodja strojne obdelave«, 14. rang.
c)	LESKOVŠEK Stanka, iz delovnega mesta »skupinovodja ključavničarjev« na delovno mesto »starejši specialist«, 15. rang, z veljavnostjo od 1. septembra 1973 dalje.
6.	Komisiji za izvedbo preran-giranja delovnih mest se v nadaljnjo obravnavo predložijo ugovori za
»asistenta proizvodnje v jeklo-vleku«,
»asistenta za valjarsko opremo«,
»asistenta za valjarsko armaturo«,
»konstrukterja — risarja«,
»konstrukterja — kalibrerja«,
»programerja v pripravi dela 114. sklopa«.
7.	Glede ugovorov žerjavovodij in skladiščnika armature je svet enote ugotovil, da je komisija za prerangiraimje ugovore že obravnavala in jih zavrnila, zato je svet enote sklenil, da se isti ne predložijo v nadaljnjo obravnavo.
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100.
3.	člen
Ne glede na določbe 1. do 3. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje v podnajem,
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
4.	člen
‘f.
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri solidarnostnem stano-
ZANIMIVO POTOVANJE
Sodobna proizvodnja kakor tudi samo življenje zahtevata vse več različnih načinov pridobivanja znanja, izkušenj in praktičnih spoznanj; samo klasično šolanje predstavlja le določeno osnovo za uspešno delo v poklicu. Eden od teh načinov so tudi strokovne ekskurzije, ki jih prirejajo sorodna industrijska podjetja.
Navidezno izgleda to kot povečanje obremenitve gospodarstva, vendar že sedaj mora Ljubljanska banka dajati skupnosti visoka posojila, da sploh lahko izplačuje pokojnine, s tem pa jih posredno odvzema gospodarstvu in na tak način že sedaj obremenjuje gospodarstvo. Gre torej le za to, ali je ta obremenitev neposredna in s čistimi računi, ali pa je posredna in z zameglenimi računi!
In ne nazadnje! Kakršne pravice boš sedaj priznal in kolikor boš sedaj pomagal uresničiti svojcem, take boš užival na starost tudi sam! Bolj kot kjerkoli drugje velja v zavarovanju obrnjen pregovor »Danes tebi, jutri meni!«
Tako je tudi naše društvo inženirjev in tehnikov organiziralo strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Ekskurzija je bila 7. in 8. junija
1973.	Poleg članov društva so se ekskurzije udeležili tudi naši delovodje, ki delajo v livarnah in v mehanski obdelavi. Cilj in namen ekskurzije je bil ogled dveh avstrijskih firm, in sicer firme Voest v kraju Liezen in Salzau v kraju Werfen. V
V zgodnjih jutranjih urah smo odpotovali preko Dravograda, gorskega prelaza Hohen Tauern, Triebena tako, da smo prispeli v Liezen že ob sedmi uri zjutraj. Nekoliko nam je jutranje razpoloženje pokvarilo slabo vreme, ki je poleg zaspanega jutra delovalo na nas. Skorajšnje izboljšanje vremena in pa prijaznost ter gostoljubnost predstavnika firme Ziegler, ki nas je dočakal, sta nam vlila nato več razpoloženja in volje od ogleda tovarne Voest. Frima R. Ziegler, ki je prav tako v Lienzu, proizvaja namreč razna pomožna sredstva za livarne kot so črnina, cirkon-ski premaz za peske in podobno. Tudi naša železarna naroča in kupuje pri tej firmi del teh sredstev.
Firmo Voest sestavlja livarna in strojna tovarna. Zaposluje pri-klarske kokile, sivo litino, no-bližno 800 ljudi. Livarna uliva je-dularno in jekleno litino; strojna tovarna pa izdeluje cestne valjarje, obdeluje ulitke lastne livarne in izdeluje lažje jeklene konstrukcije.
Obdelane ulitke odpošiljajo nato drugim tovarnam tega koncerna. Proizvodnja v livarni znaša
približno mesečno 2.400 ton sive litine in kokil; od tega je približno 700 ton kokil.
Nadalje še ulije 500 ton nodu-larne litine in približno 400 ton jeklo-litine na mesec. Tehnologija ulivanja kokil je takšna, da gredo kokile v uporabo v jeklarne vse neobdelane. Samo majhne kratke kokile, na katere pride nataknjena kapa, mehansko obdelajo. Imajo sodobno pripravo peska, s katero uspevajo držati enakomerno kvaliteto peska. Uporabljajo pesek H 32 z dodatki. Hitrost sandslingerja znaša 60 m na sekundo, količina peska 60 t/h. Za jedra uporabljajo cementni pesek (8%, cementa). Formanje imajo kot običajno ročno in strojno. Strojno formanje je izvedeno na dveh precej avtomatiziranih linijah, ročno formanje pa vršijo na veliki površini. Vse večje ulitke formajo s pomočjo peskometa. Za izdelavo mask in jeder uporabljajo Croning in shell moudling postopek.
Priprava vložka je zelo smiselno urejena. Zasnovana je tako, da sestavlja vložek vozač dozirnega voza preko vibracijskih dozer jev iz bunkerjev, v katerih so različne kvalitete zlomnine in
razni dodatni materiali, ferolegure itd. Na dozirnem vozu ima seveda vgrajeno tehtnico, da lahko odčitava vsakokratno nasipano težo. Bunkerji segajo in se polnijo od zunanjega žerjava, pod katerim se nahaja ves material in manipulacijski prostor za pripravo vložka.
Talilne agregate predstavljajo 3 elektro-obločne peči, dve kapacitete pa 121 ter ena 5 t in ena moderna kupolna peč. Zanimivo je, da razne dodatke kot so fer-rolegure pred dodajanjem v elek-tro peč ali ponovco predhodno ogrevajo na 200° C v plinskih pečeh, ki se nahajajo poleg elek-tro-obločnih peči. Kupolka je premera 850 mm in uporablja za podpih vroč zrak 500° C. Učinek kupolke pa znaša 8 do 121 taline na uro.
Značilnost kupolke je, da njen plašč ni obzidan in obratuje neprekinjeno vse izmene od ponedeljka do petka zvečer. Zaradi neobzidanosti se mora zelo intenzivno vodno hladiti tako, da je poraba hladilne vode 12 m3/min., parne izgube pa so zelo velike in znašajo 8 m3 na uro. Prav tako se intenzivno hladita oba bakrena sifona, ki služita za izpust ta-
line. Kupolka ima kontinuirni izliv s predpečico.
Če pogledamo energetsko, potem ugotovimo, da je pri Voest, podobno kot pri nas, glavni vir toplotne energije mešani plin bu-tan-propan — zrak s kalorično vrednostjo 6500 kcal/Nm3. Po njihovih podatkih porabijo skupno za sušenje form, ponove in obokov elektro-peči, predgrevanje fe-rolegur, ogrevanje ponove in za toplotno obdelavo ulitkov le ca. 600 kcal/kg gotovih ulitkov. Ugodna specifična poraba toplotne e-nergije je rezultat zelo skrbne porabe energije na vsakem potroš-nem mestu. Mešani plin zgoreva povsod le z ventilatorskim zrakom, tudi na manjših potrošnih mestih. Vsa potrošna mesta so o-premljena s hitrozapornimi ventili in varnostnimi loputami.
Glavno dejavnost v njihovi strojni tovarni predstavljajo oddelki mehanske obdelave. Njihova značilnost je, da večino svojih ulitkov obdelajo doma ža svojo nadaljnjo predelavo ali pa za drugo tovarno matičnega podjetja. Obdelavna tehnologija počiva na univerzalnih obdelovalnih strojih. Namenskih strojev imajo zelo malo. Le nekaj polavtomatskih stružnic, ki so programsko krmiljene, lahko smatramo za namenske. Tu se lahko programira hitrost rezanja, velikosti podajanj, število rezov, hitri in delovni hodi, dolžine poti itd. na konvencionalen način preko luknjane programske kartice in kontaktnih čepov. Površinsko so zelo veliki prostori, ki služijo za porisovanje, pripravo materiala in za končno montažo.
Po obisku Voesta in podarjenem kosilu smo se odpeljali nato naprej proti Salzburgu skozi pokrajino Salzkammergut. Pot nas je vodila preko znanih turističnih krajev Bad Aussee in Bad Ischl ter mimo znanih lepih jezer Wolfgangsee in Mondsee.
V poznih popoldanskih in večernih urah smo si ogledali mesto Salzburg, ki velja za turistično zelo privlačno mesto. Tu namreč prirejajo vsako leto mednarodne glasbene festivale v spomin na slavnega Mozarta, ki se je tu rodil in ustvarjal (1756 do 1791). Salzburg je glavno mesto dežele Salzburg (Solnograška) in ima približno 130.000 prebivalcev. Leži ob reki Salzach. Stari mestni del leži na levem bregu, novi del mesta pa na desnem bregu reke. Raziskave so dokazale, da je bilo v predzgodovinski dobi na tem mestu jezero. Tu so bila kasneje najdena in izkoriščena večja nahajališča soli in tako je mesto dobilo tudi ime. V celem srednjem veku so vladali tu v glavnem salzburški knezo-škofje, ki so združevali cerkveno in posvetno oblast. V začetku 19; stoletja postane Salzburg končno sestavni del avstrijske dražve. V mestu je več zgodovinskih znamenitosti, ki so vsekakor vredne ogleda.
Naslednje jutro smo se odpeljali v tovarno Salzau. Ta tovarna je bila za nas še bolj zanimiva, ker ima enak proizvodni program kot je naš, to je proizvodnja valjev. Prav tako je zanimiv tudi kraj Werfen, kjer tovarna stoji. Ta kraj je znan tudi po podzemni naravni jami, ki je vsa v ledu vse leto. Podzemna jama leži nad Werfenom v gorovju Tennen približno 2000 m vi-
soko in v njeni notranjosti so kapniki in različne figure iz večnega ledu namesto apnenca, kot je to primer v naših kraških jamah. Seveda je do nje speljana tudi zelo strma žičnica in je tako turistom dostopna.
a)	Splošni podatki tovarne
Firma Salzau-Werfen proizvaja samo mehansko obdelane valje. Podjetje je staro že 200 let; leta 1820 je bila postavljena prva kupolka, valje pa proizvajajo že od leta 1850. Do leta 1960 je bil proizvodni program poleg valjev še zelo širok. Od leta 1960 proizvajajo samo valje — proizvodnja je poenotena.
Mesečno proizvedejo 800 ton obdelanih valjev, pri čemer znaša komadna teža 1700 kg. Lahko proizvajajo valje do obdelane teže 30 ton, 70%, se valji ulivajo dvoslojno. Zaposlenih delavcev in uslužbencev imajo 380, od tega je 80 Jugoslovanov. Zatrjujejo, da imajo pri proizvodnji valjev zelo visok izplen. Podjetje ima vgrajen lasten računalnik, ki ga uporabljajo za obdelavo naročil, planirajo izkoriščanje kapacitet, kontrolirajo proizvodni proces in končno seveda z njim tudi obračunavajo proizvodnjo. Tako so uspeli optimirati proizvodni proces, manjše so izgube časa, potrebujejo manj manipulacijskega in deponirnega prostora, manjše so zaloge in podobno. Podjetje dela po normah.
b)	Livarna
Zaposluje približno 170 ljudi, skupaj s čistilnico. Talilni agregati so 3 elektroindukcijske peči kapacitete 6 t, 12 t in 25 t. Za prve dve peči imajo rezervni 12 t lonec. Sama talilnica zaposluje 40 oseb. Za vse kvalitete valjev uporabljajo izključno sorell grodelj, ki ga imajo zaradi rednih dobav na zalogi le 1251. Ulivajo naslednje kvalitete litoželeznih in jeklenih valjev: KGR, KGR-aci-kularne, trde valje, indefinitive chill, poljeklene in jeklene valje. Formanje je ročno in uporabljajo naravni pesek z glino. Za jedra uporabljajo cementne peske z zemoplastom. Forme nabijajo ročno in jih nato sušijo. Za jeklene valje uporabljajo grafitni premaz in nato čez tega še cirkonski premaz. Valjčne kokile ogrevajo na 150° C in so dimenzijsko lepo tipizirane. Najdaljša kokila je 1200 mm, kadar pa lijejo daljše valje, jih sestavljajo. Med seboj se točno sestavljajo preko centrirnih zatičev. Žarilne peči so tri in so postavljene v adjustaži. Ker v tovarni nimajo plina, so peči ogrevane s kurilnim oljem. Poleg kurilnega olja je glavni energetski vir v tovarni električna energija. Poraba električne energije (taljenje in mehanska obdealva) znaša 1500—1700kWh/t gotovih valjev. Pri njih žarijo obvezno vse jeklene, valje, indefinite chill, KGR-acikularne valje, ostale pa le delno.
Za tehnologijo imajo licenco od United Engineering Pitsburg.
c)	Obdelovalnica valjev
Obdelovalnica obsega dve hali približno 2000 m2, kjer so obde-
(Dalje na 9. strani)
Udeleženci strokovne ekskurzije z gostitelji
Št. 9 — september 1973 _»ŠTORSKI ŽELEZAR«	STRAN 9
Zanimivo potovanje Nov statut občine Celje
(Nadaljevanje z 8. strani)
lovalni stroji postavljeni vzdolžno ob zidu, lažji stroji pa prečno na halo. Opremljena je z dvema žerjavnima progama na vsaki progi pa sta po dva žerjava tako, da lahko obdeluje valje do 30 ton obdelane teže. Žer javna proga ob-delovalnice sega pod žer javno progo čistilnice livarne tako, da je rešen prečni transport surovih valjev direktno v obdeloval-nico; vmes so le gumijaste zavese. Obdelane valje odpremljajo direktno z normalnotirno železnico, ki sega v halo obdelovalni-ce. Medfazni depoji kakor tudi odpremni prostori za obdelane valje so zelo majhni. Obdeloval-nica zaposluje 133 ljudi vključno z delovodji; poleg tega pa je še tehnološka priprava in operativno vodstvo obdelovalnice.
Za struženje uporabljajo stružnice, ki so v glavnem kopirne. Težki stružnici sta od firme MFD (Maschinen Fabrik Deutschland), ki sta obe kopirni in delata na principu elektroindukcij-skega kopiranja. Zanimivo je, da je vretenik grajen tako, da so vodila suporta speljana mimo pred vretenikom. Ostružki padajo skozi posteljo na kovinsko drčo, ki je nagnjena za določen kot in ki vrši stresalno gibanje tako, da se ostružki izsipavajo v kiparje. Ostružke ločijo po kvalitetah in takšne pošiljajo na pretalje-vanje v zabojih v livarno. Ostali strojni park je po dobaviteljih zelo različen. Obdelovalnica ima namreč približno 30 strojev za valje (brez lahkih univerzalnih strojev). Precej stružnic imajo od firme Herkules — Siegen, prav tako pa tudi brusilne stroje. Zelo zanimiva je stružnica z votlim vretenikom. Grajena je tako, da ima postavljen vretenik na sredini postelje, na vsaki strani pa ima po en kopirni suport in konjička. Vretenik ima v srednjem delu vrtečo vpenjalno patrono in v njo se vpnejo valji s trupom. Na ta način je možno predkosmačene čepe istočasno končno obdelati preko obeh kopirnih suportov.
Njihov stroj je grajen za območje vpenjanja valjev s premerom 230—450 mm.
Rezkanje in vrtanje ploščatih kakor tudi ostalih čepov se vrši na težkem dvovretenskem por-talnem frezalnem stroju, ki je narejen specialno za valje od firme Irle. Za rezkanje manjših valjev uporabljajo vertikalne rez-kalne stroje. Vrtanje na čepih manjših valjev kakor tudi vrezovanje navojev na perifernih izvrtinah čepov izvajajo na posebnem vrtalnem stroju. Stroj je namenski in njihove lastne konstrukcije. Uporabljene so obdelovalne enote, ki so nabavljene od proizvajalca, ostalo pa je bilo narejeno pri njih v tovarni. Posebnost tega stroja je v tem, da lahko s posebno izdelanim rez-karjem rezka tudi manjše navoje na čepih. Čepi so namreč mnogokrat trdi in ni možno vrezovati navojev z brzoreznimi navoj-nimi svedri. Rezkarji so izdelani iz karbidnih trdin. Rezkar vrši poleg rotacijskega gibanja še planetno gibanje okoli izvrtine in podajalno gibanje z ozirom na zahtevani vzpon navoja. Stroj ima dva delovna vretena s prestavljivo medosno razdaljo. Na drugi strani pa se nahaja na dp-lovni mizi v linetah valj, kamor
se vrtajo luknje in vrezujejo navoji. Sredinske navojne izvrtine na čepih naredijo z nožem na stružnici. Za globinsko vrtanje središčnih lukenj večjih dimenzij uporabljajo namensko stružnico za globinsko vrtanje.
Surovi valji so vliti z zelo majhnimi dodatki na gotove mere. Tako znašajo dodatki na trupu 5—6 mm na steno, na čepu pa približno 20 mm na steno npr. pri valju dimenzije 0 750 x 2100
mm.	Vsi nalitki so v čistilnici zarezani in nato odbiti tako, da so čepi gladki. Valji so zelo lepo odliti, gladki in brez zapek peska. Središčenje čepov na surovih valjih se vrši izven obdelovalnih strojev na posebnem stroju za središčenje. Vse navedeno in skrbna priprava rezilnih ter merilnih orodij jim omogoča višje obdelovalne režime in s tem znižanje obdelovalnih časov. Tako znaša na primer norma čas za struženje valja 0 730 X 2100 mm približno 20 ur.
To velja za trdi valj s trdoto trupa 80 Sh.
Rezilna orodja pri firmi Salzau niso bistveno kvalitetnejša od naših. Na novih strojih uporabljajo rezilna orodja z mehansko vpetimi karbidnimi trdinami, stari stroji pa uporabljajo še spajkane nože. Z orodjem jih oskrbuje lastna orodjarna, ki je opremljena tudi s pantogramskim rezkal-nim strojem, rezkalnim strojem za šablone in raznimi orodjarskimi stroji. V orodjarni se vsa merilna orodja kontrolirajo in tudi obnavljajo. Transport valjev vršijo z žerjavi; brušene valje prenašajo z najlon pasovi ali pa z jeklenimi vrvmi, ki so gumirane. Manipulacija z manjšimi in srednjimi valji se vrši v posebnih za ta namen narejenih stojalih, kjer se valji nameščajo drug na drugega do skupne teže 5—10 ton. Tako je možno skupaj formirati tudi tiste serije valjev, ki so po določeni obdelovalni fazi zaključeni.
Po končanem ogledu smo nato preko gorskega prelaza Tauern in Katschberg skozi mesto Spittal in nato po dolini Drave in Južne Koroške odpotovali domov.
V zaključku lahko ugotovimo, da sta obe podjetji tehnološko na solidnem nivoju; ta ugotovitev velja še posebej za tovarno Salzau. Z ozirom na to, je naša ekskurzija dosegla svoj namen. Najvažnejše pa je, da vsaj en del koristnih spoznanj presadimo v naše podjetje.
Černak Feliks, dipl. inž.
Pomisli, našel sem stabilizacijski dinar. Ležal je med tem »ničvrednim« in pozabljenim železom.
Na osnovi osnutka zvezne in republiške ustave, ki uveljavljata bistvene spremembe v družbenopolitičnem sistemu, je statutarna komisija občinske skupščine Celje pripravila osnutek sprememb statuta občine Celje. Osnutek upošteva dosežene rezultate in objektivne možnosti razvoja v občini ter zajema vse spremembe, ki jih predvideva osnutek ustave.
Bistvene spremembe so v osnutku zajete v drugem delu, ki obravnava organizacijo in delo občinske skupščine na delegatskem principu, formiranje zborov oziroma samoupravnih interesnih skupnosti v funkciji zborov, pristojnosti posameznih zborov, formiranje občinskega sveta kot po-litično-izvršilnega organa in sveta predstojnikov. Pri nekaterih členih so opisno navedeni tudi variantni predlogi, ki so rezultat iskanja najuspešnejših in najracionalnejših oblik odločanja delovnih ljudi (več zborov ali SIS kot zbori itd.).
Pomembne novosti se pojavljajo v osnutku sprememb statuta tudi pri samoupravnih interesnih skupnostih, kjer postajajo le-te osnovni nosilci dejavnosti na svojem področju in ki na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja med seboj usklajujejo interese in zagotavljajo njihovo sodelovanje.
Vredno je o tem razmisliti
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji odgovarja na to vprašanje: »Ne, če bomo skupaj poskrbeli zanje. Ne, če bomo zanje še naprej pripravljeni prispevati toliko, kot rabijo, da bi v miru preživeli jesen svojega življenja. Ne, če jim ne bomo skušali jemati njihovih pravic, da bi razbremenjevali gospodarstvo.«
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je vsako leto pa tudi letos programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omogočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov pa ni mogla u-resničiti. V letu 1971 je na zahteve tedanjega izvršnega sveta skupščine SRS prvič pristala na nestvarno znižanje prispevne stopnje, ki naj bi po- svečanih zagotovilih trajalo le eno leto. Od tedaj je poslovala deficitno, vendar je lahko razliko krila iz svojih rezerv. Ob taki finančni politiki republike Slovenije so se rezerve pokojninskega zavarovanja manjšale. Leta 1970 so bile 20,3 % letne porabe, leta 1971 17,7%, leta 1972 14,4 % in letos na začetku leta 8,1%. Konec letošnjega leta rezerve ne bo več, poslovanje pa bo zato nezakonito!
Za normalno poslovanje brez tujih kreditov potrebuje sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja rezervo v višini približno 15 % letne porabe, ker se mora kreditirati do 40 dni in pokrivati sezonska nihanja pri izplačilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva in za tekočo valorizacijo pokojnin do meja, ki jih predpisuje pokojninska zakonodaja.
Osnutek sprememb statuta opredeljuje krajevno skupnost kot samoupravno organizirano skupnost delovnih ljudi, ki v njej ter v sodelovanju z drugimi SIS in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju skupnih interesov in sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena.
Takšna opredelitev krajevne skupnosti, ki bo morala biti konkretizirana v statutu KS, povsem na novo ureja odnose v KS in poudarja zahtevo po tesni povezanosti KS z vsemi samoupravnimi organizacijami v občini od TOZD do občinske skupščine. Pomemben je tudi način financiranja KS, ki prehaja iz proračunskega
—	le-ta ostaja le v manjšem delu
—	na princip samoupravnega sporazumevanja na osnovi dogovorjenih programov v okviru katerih se tudi določajo pravice in obveznosti posameznih udeležencev sporazumevanja.
Statutarna komisija je pri pripravi osnutka izhajala iz sprejetega stališča, da naj se v osnutek statuta ne prepisujejo formulacije iz ustave, da pa vendarle mora biti statut celovit. Zato se komisija nekaterim skoraj dobesednim formulacijam iz osnutka ustave ni mogla izogniti.
Dohodki skupnosti pokojninskega zavarovanja v Sloveniji se zbirajo po 12,7% stopnji od bruto osebnih dohodkov. Ta izvirni priliv dosega le 90 % letošnjih izdatkov, zato je razumljivo, da so za poslovanje v letošnjem letu potrebni čedalje večji krediti. V mesecu juniju si je morala skupnost izposoditi že 200 milijonov dinarjev ali dobri dve tretjini svoje mesečne izplačilne mase, tako da je julija prvič v svoji zgodovini poslovala ves mesec, s tujimi izposojenimi sredstvi in da ne bo prišla na pozitivni saldo poslovanja. To pa pomeni, da bo treba za izplačevanje pokojnin prvič angažirati tudi denarna sredstva republike Slovenije, saj banka po lastnih pismenih izjavah ne sme in ne more dajati takih kreditov.
Rešitev problema vidijo vsi poznavalci razmer: (Informacija izvršnega sveta skupščine SRS od
10.	5. 1973 — podpisan Pavle Gantar; Zapisnik SDK o opravljeni kontroli 5. 4. 1973; Pismo SPIZ skupščini SRS 20. 3. 1973 in pismo SPIZ zvezni skupščini 10.
5.	1973) v povečanju izvirnih dohodkov do mere, ki bi omogočila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15% letne porabe. Za take izvirne dohodke bi bila potrebna 13,84% stopnja od bruto osebnih dohodkov ali pa bi bil potreben kak drug vir v isti višini. Zato bo po vsej verjetnosti v zadnjih letošnjih mesecih morala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako stopnjo tudi uveljaviti!
TOVARIŠI, ALI SO POKOJNINE VAŠIH SVOJCEV RES OGROŽENI?
IZ DELA SINDIKATA
Predsedstvo TO OOS je na svojih zadnjih sejah razpravljalo o tekočih zadevah.
Organiziranost sindikata
Največ dejavnosti je bilo okrog predstojeće spremembe organiziranosti sindikata (o bistvenih novostih smo vas obvestili v zadnji številki »Železarj a«), Posebna delavna skupina pri Predsedstvu je pripravila osnutek Pravil sindikata Železarne Štore, predsedstvo pa je dalo osnutek v javno razpravo članstvu. Obenem potekajo intenzivne kadrovske priprave.
Spremembe v organiziranosti sindikata bodo potekale po naslednjem vrstnem redu: izvolitev sindikalnih poverjenikov v delovnih skupnostih, izvolitev sindikalnih odborov obratov ali služb, sklic Konferenc osnovnih organizacij sindikata v TOZD in OSS in 'končno konstituiranje organizacije sindikata na nivoju Železarne.
Letovanje na Rabu
V začetku tega meseca je bila realizirana akcija oddiha bolnih in nekaterih drugih dolgoletnih članov kolektiva v našem počitniškem domu na Rabu. Na brezplačno 10-dnevno letovanje je bilo poslanih 60 članov kolektiva, osem jih je odšlo v zdravilišče, pet pa na Svetino.
S to akcijo je bil omogočen oddih vsem članom kolektiva, ki so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpadli pri letošnji vsakoletni akciji zdravljenja.
Ves čas bivanja je bila za vse letujoče organizirana rekreacija z športnim udejstvovanjem, izleti in drugim. Predsedstvo je ugotovilo, da so bila sredstva, namenjena za to letovanje, uspešno naložena.
Seja TO OOS
Predsedstvo je sklenilo sklicati sejo TO OOS in je zato pripravilo ustrezne materiale.
III.	SEJA TOVARNIŠKEGA ODBORA OOS
Dne 29. 8. 1973 se je sestal Tovarniški odbor osnovne organizacije sindikata Železarne Štore na svoji III. redni seji. Poleg poročil o finančnem poslovanju in delu predsedstva med dvema sej jama TO, so obravnavali še več pomembnih vprašanj.
Osnutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli
Na podlagi predhodne temeljite analize osnutka pravilnika o delavski kontroli je ustrezna komisija skupaj s Predsedstvom pripravila pripombe. Izvršene so bile primerjave z stališči družbe-nc-političnih organizacij na višjih forumih.
Po obširnem tolmačenju osnutka in posredovanih pripomb je TO sklenil:
1.	Osnutek Pravilnika je v splošnem prilagojen stališčem družbenopolitičnih organizacij in po naši oceni formalno zadostuje ustavnim določilom o samoupravni delavski kontroli.
Obenem ugotavljamo, da je nekaj določil skoraj nemogoče izvajati brez dodatnih določil o načinih izvajanja itd. Smatramo, da je nujno sprejeti tudi Poslovnik.
2.	V precejšnjem delu osnutka
je opaziti željo, da samoupravna delavska kontrola postane podaljšana rolka nekaterih služb, oziroma, da v nekaterih primerih celo prevzema velik del dela.
Taka postavitev DK ni sprejemljiva, ker ni v skladu z funkcijo DK in ker dopušča, da se posamezna služba ali odgovorna oseba lahko skrije za DK.
3.	V tekstu je nekaj manjših slovničnih napak, nedvoumnosti in izpuščenih besed.
TO OOS priporoča, da se v poslovniku uredi način dela DK. Predlagamo, da se za večji del dela iz pristojnosti o rednem spremljanju podatkov vede tako, da se uvede nek stalen način dajanja podatkov (tedenskih, mesečnih, tromesečnih itd.) na posebnih formularjih.
Samoupravnim organom pa so bile posredovane še podrobno vse pripombe po poglavjih in členih.
Pravila organizacije sindikata v Železarni Štore
TO je temeljito proučil osnutek Pravil organizacije sindikata v Železarni Štore. V obravnavi so bila razjasnjena vsa poglavja, zajeta v Pravilnik.
Po daljši razpravi je TO osnutek v celoti sprejel in priporočil predsedstvu, da takoj prične s predvideno reorganizacijo.
Povišanje prispevka za pogrebe
Pregledana je bila analiza razprave o povečanju samoprispevka za organizacijo pogrebov in tovariško pomoč od dosedanjih 2 na 3 din.
Ugotovitve:
1.	Razprave so bile na delovnih skupinah, o njih je voden zapisnik.
2.	Od 37 delovnih skupin se je 32 skupin izreklo za povišanje, pet pa za glasovanje o povišanju.
Na podlagi gornjih ugotovitev je TO pooblastil predsedstvo, da zbere še morebitne zapoznele pripombe; če ne bo odklonilnih sklepov naj izvede povišanje samoprispevka pri izplačilu v oktobru.
Pridobitev prenočitvenih zmogljivosti na Rabu
Zaradi vsakoletnega povećavanja prijav za letovanje na^ Rabu je TO razpravljal o ponudbi tovariša Keko Stjepana, člana našega kolektiva, stanujočega v Banjolu na Rabu. Omenjeni član je ponudil naši sindikalni organizaciji odstop 7 sob s skupno 17 posteljami in kuhinjo s tem, da vložimo 30.000 din v obliki kratkoročnega kredita.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je predlog sprejemljiv iz dveh razlogov in sicer:
1.	Možnost koriščenja dodatnih 17 postelj je vsekakor dobrodošla, posebej v akcijah sindikata, podobnih letošnji v prvi dekadi septembra.
2.	Kredit bi vezal na podjetje tudi prosilca, katerega ne bi radi izgubili, saj je vesten delavec v našem počitniškem domu.
TO je ugotovil, da so tudi sredstva na razpolago in pooblastil predsedstvo, da zadevo uredi tako glede realizacije posojila, pogodbe o koriščenju in vseh ostalih formalnostih.
Kadrovske spremembe v sindikatu
V septembru odhaja na devetmesečno šolanje (srednja politična šola pri CK ZKS) predsednik osnovne organizacije sindikata Železarne Štore, tovariš Zdravko Ivačič.
Upravni odbor Amaterskega gledališča »Železar« je na Skupni seji z Umetniškim svetom razpravljal o pričetku gledališke sezone 1973/74. Odločili so se, da bodo pričeli z pripravo dveh uprizoritev in sicer kriminalne zgodbe »Sam sebi sovražnik« in klasične komedije »George Dandin ali kaznovani soprog«.
Prvo delo bo režiral Cveto Vernik, drugo pa zunanji sodelavec gledališča ob asistenci našega režiserskega začetnika Poldeta Oser-bana.
Naslov dela za novoletno prireditev bodo določili kasneje, prav tako tudi repertoar za drugo polovico sezone.
Naj omenimo še novost. Gledališče je končno uredilo svoje
Ob tej priložnosti se je predsedniku v imenu TO zahvalil za njegovo uspešno delo tovariš Gradišnik Frido in mu zaželel uspešno šolanje.
Organizacijo sindikata bo tako do reorganizacije vodil I. podpredsednik, tovariš Frido Gradišnik.
klubske prostore v Celju, Ljubljanska 3 (pri kinu Dom).
Klub bo odprt štirikrat tedensko, vstop pa imajo vsi člani Amaterskega gledališča.
AG »ŽELEZAR« VABI
Amatersko gledališče »Železar« vabi k sodelovanju igralce, režiserje, odrske delavce, scenariste in sploh vse ljubitelje gledališča.
Vsi, ki bi se želeli vključiti v naše vrste, naj se javijo pri tov. Branki Ramšak, tel. 341, ali v klubu gledališča v Celju, Ljubljanska
3.
Priključite se nam, ne bo vam žal.	čič-ko
ZAHVALA OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA ŽELEZARNE ŠTORE
mo naši sindikalni organizaciji in njenemu vodstvu pri izvrševanju postavljenih nalog, na delovnih mestih pa si bomo čimbolj prizadevali biti vzorni člani kolektiva, zavestni samoupravljavci in dobri gospodarji.
Želimo, da bi samoupravni organi in vodstvo Železarne Štore v prihodnjih letih uvedlo takšno obliko pomoči kot sistemsko reševanje in ipomoč bolnim članom kolektiva z letovanjem na Rabu ali Svetini, ter z enakimi sredstvi, kot do sedaj, omogočilo in doseglo še boljše pogoje pri zdravljenju članov kolektiva.
Vso zahvalo za prijetno počutje, dobro prehrano in razvedrilo ter tovariški odnos do nas letujočih, tudi vsemu osebju počitniškega doma na Rabu.
Udeleženci počitniške dekade na Rabu, v času od 31. 8. do 9. 9. 1973, zbrani na zaključnem tovariškem večeru na Rabu, izražamo našo zahvalo OOS Železarne Štore, za polno razumevanje naše organizacije do bolnih ter zaslužnih članov našega kolektiva.
Akcija, ki jo je pripravila OOS, da iz svojih sredstev omogoči 10-dnevno letovanje na Rabu, je vse pohvale vredna in humana ter izraža resnično skrb naše sindikalne organizacije do članov, še posebej tistih, ki so bili potrebni zdravljenja, a jim zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče nuditi tega v raznih zdraviliščih.
Kot člani naše sindikalne organizacije Železarne Štore, te pozornosti ne bomo pozabili in smo prepričani ,da bomo tudi v prihodnje še bolj kot doslej, izvajali vse naloge postavljene pred nas v zavesti, da tako-vsaj delno z našo aktivno udeležbo pomaga-
Udeleženci sindikalne izmene na Rabu, v času od 31. 8. do
9.	9. 1973
Oko kamere je zasledovalo naše izredne dopustnike na Rabu. Zabeležilo je nekaj utrinkov iz njihovega »dnevnika«. Na posnetku lahko vidite, kako so se »rekreirali« posamezniki.
AG »ŽELEZAR« PRIČENJA NOVO SEZONO
Št. 9 — september 1973
STRAN 11
»ŠTORSKI ŽELEZAR«
Razmišljanja ob »tednu požarne
Na vseh področjih človekovega delovanja je vedno znova dokazano, da je nesporno ceneje zavarovati z ustreznimi ukrepi človeka pred boleznijo, imetja pred požari, zemljišče pred poplavami, kot pa zdraviti, gasiti, in občasno trpeti velikanske škode. Številne tehnične novitete v industriji in ostalih panogah naše dejavnosti nam narekujejo temeljito znanje o rabi sodobnih električnih, plinskih in tekočinskih pogonskih napravah, s katerimi se dnevno srečujemo. V ta namen nam je naloga, da bralce seznanimo z nevarnostmi v industriji, na različnih delovnih mestih ih ostale uporabnike, predvsem gospodinje, katere rokujejo z čedalje zahtevnejšimi gospodinjskimi aparati in kurilnimi pripomočki. V splošnem želimo povedati, kje v naši tovarni so najbolj nevarne točke za nastanek požara in eksplozije, s katerimi naj bi bil seznanjen delavec na svojem delovnem mestu.
Do požara pride prevsem zaradi nepazljivosti in malomarnosti, ki predstavljata v sloven, merilu približno 30 % vseh požarov. Ostelli povzročitelji požarov so zastarele in nepravilno varovane in izdelane električne inštalacije, gradbene pomanjkljivosti, iskre iz železniških lokomotiv in samovžig. Temu še lahko dodamo, konkretno v železarnah, nevarnost brizgajočega železa, preboj metalurških peči itd. Tudi v sodobnih obratih, kot na primer v valjarni II, elektroenergetskem obratu, v novi jeklarni in livarni kaj lahko hitro pride do nevarnega požara, na električnih kablih, plinskih ter oljnih napravah in podobno. Požari v teh obratih imajo lahko težke posledice, zastoje v obratovanju, zahtevna in draga popravila. Zato naj za nas vse velja načelo, da je bolje preprečiti kot gasiti. Toda kljub raznim ukrepom in previdnosti se zgodi, da v določenem okolju našega bivanja nastane požar. Kaj v tem primeru storiti?
Predvsem nikoli ne recimo »Pri nas nima kaj goreti«.
Ne pozabi, kako boš hitro alarmiral tovarniške gasilce!
Zapomni si, kje visi najbližji gasilni aparat in kako ga boš uporabljal!
»Ne izgubljaj živcev, če začne
goreti, kajti preudarnost rešuje tvoje in druga življenja ter imetje!
Poskusi gasiti z razpoložljivimi pripomočki, dokler ne pridejo tovarniški gasilci!
Ne zadržuj se v zadimljenih prostorih, kjer ti grozi zastrupitev oziroma zadušitev!
Zapomni si reševalne poti, ki peljejo iz tvojega delovnega mesta na prosto!
Skrbi za red in snago v obratu in v vsej okolici, ker tudi s tem preprečuješ požar!
Postavi električne in druge ogrevalne naprave tako, da ne morejo ničesar zažgati!
Pomisli, kadar uporabljaš vnetljive tekočine, da mnoge med njimi že pri normalni temperaturi oddajajo nevidne hlape, ki lahko pri najmanjši iskri povzročijo požar oziroma eksplozijo.
V primeru požara je naša dolžnost, da brez odlašanja pravilno ukrepamo. Če je le mogoče vzamemo namenski aparat za gašenje požara in sicer:
—	za 'gašenje električnih naprav CO, ali prah,
—	za gašenje vnetljivih tekočin in plinov CCL ali prah; tekočine lahko poleglega gasimo tudi s peno, raznimi pregrinjali, peskom in podobno,
—	lesene predmete in objekte gasimo z vodo in to s pomočjo gasilnih aparatov na vodo ali hi-drantnimi priključki.
Sicer pa upamo, da ve vsak na svojem delovnem mestu, kar tudi mora vedeti, s čim bo v primeru požara gasil in kako.
Nevarna območja za eksplozijo in zastrupitev so na elektroplav-žu, mešalni postaji, oziroma povsod, koder vodimo plinovode do posameznih porabnikov. Dela na teh napravah zahtevajo določeno znanje, upoštevajoč skrajno previdnost in pristopnost reševalca z napravo za ugotavljanje koncentracije s plini nasičenega območja. Že mali spodrsljaj pri delu na teh napravah lahko povzroči težke posledice. Poškodbe in celo smrtni primeri pri električnih napravah so statistično zelo visoko prikazane. Kaj so vzroki teh nesreč? Vsekakor neupoštevanje osnovnih predpisov o nevarnosti električnega toka. Električna energija je sicer naša prijateljica, saj nam nudi vsakodnevno
pomoč, sveti, greje, poganja elektromotorje in še marsikaj, vendar vsako omalovaževanje, neznanje, nepravilen pristop ima lahko težke posledice. Takrat pa je ta energija zelo nevarna. Naša naloga je, da v obratih, kjer smo zaposleni skrbno pazimo na električne naprave, da z njimi pravilno rokujemo, da javimo vsako okvaro tistim, ki so odgovorni za vzdrževanje električnih naprav, nikakor pa se ne lotimo sami nestrokovnega popravila.
Letošnji hudi požari v Laškem in Slovenj Gradcu, ki so nastali zaradi nezadostnih preventivnih ukrepov pri varjenju, nam dajo misliti, da so v tem pogledu tudi pri nas podobne nevarnosti. Pred vsakim varjenjem na takih mestih je naloga varilca in njegovih sodelavcev klicati dežurnega gasilca, ki bo poskrbel za ustrezne preventivne ukrepe.
A ne samo v tovarnah. Strokovnjaki so ugotovili, da pri svojem vsakdanjem delu naletijo gospodinje na številne nevarnosti. Današnji visoki standard nudi gospodinjstvu množico tehničnih pripomočkov za lažje delo, kot so: plinski in električni štedilniki, peči na olje, razni električni aparati itd. O koristnosti elektrike in njeni nevarnosti je bilo že govora, vendar ne bo odveč, če navedemo še, da je za življenje sila nevarno, če:
—	električni vodniki niso pravilno izoliran
—	če popravljaš električne naprave, ki so pod napetostjo itd.
Požar pa lahko povzročijo:
—	preobremenjeni vodniki, to je, če smo na električno inštalacijo priklopili večje število električnih aparatov,
—	z žicami premoščene varovalke,
—	pozabljivost in malomarno ravnanje z električnimi napravami.
Dobro si zapomni: ako nisi doma, ne segrevaj sobe z električno pečjo! Nič manj tudi ni nevaren električni štedilnik. Zato se prej ko zapustiš stanovanje prepričaj, če si povsod izklopil električni tok.
Poleg elektrike se v gospodinj-
FRANCIJA
Firma CREUSOT—LOIRE montira 80-tonsko elektropeč v obratu Le Marais, razmišljajo pa o možnosti postavitve naprave za konti-ulivanje jekla.
ŠPANIJA
V	juniju je v Sagunti pričela obratovati železarna z napravo za peletiziranje rude letne kapacitete ca. 2 milijona ton.
ITALIJA
Firma Tecnica Moderna iz Vol-paina bo dobavila v Jugoslavijo naprave za proizvodnjo aluminija v skupni vrednosti 21 milijonov dolarjev.
SSSR
V	izdelavi je projekt za izgrad-jo doslej največje železarne^ v Starem Oskolu v centralni Rusiji.
Še en posnetek valjarne II
varnosti«
stvu vedno bolj uveljavlja zemeljski plin propan-butan. Uporaba plina ni nevarna, če imamo pravilno izvedeno instalacijo, plinotesne ventile, cevovode in priključke, ustrezna kurišča in če tudi pravilno ravnamo s plinskimi napravami. Zelo važno je, kje shranjujerno jeklenke, le-te namreč ne spadajo v kletne prostore, prav tako jih ne smemo shranjevati ob pečeh in kuriščih, kjer bi lahko zaradi segrevanja prišlo do nesreče. Pri uporabi plina se je treba držati navadil strokovnjaki je izvršil priključek jeklenke v štedilniku. V kolikor v prostoru ugotovimo vonj po plinu, ne prižigajmo ognja, niti luči, temveč odprimo okna, da prezračimo prostor, nato ugotovimo odkod uhaja plin in če sami ne znamo odpraviti napake, pokličimo strokovnjaka.
Kot pripomoček za ogrevanje nam služijo tudi peči na olje, ki so zelo ekonomične in praktične. Pri uporabi teh peči pa je treba upoštevati varnostna navodila, predvsem pa:
—	pred poljmjenjem rezervoarja peči pregledati gumb za odpiranje rezervoarja in regulatorja, če dobro zapira,
—	rezervoar moramo polniti pazljivo, da ne razlivamo olja mimo,
—	olje smemo nalivati samo takrat, kadar peč ne gori in ko je dovolj hladna.
S tem prispevkom želimo opozoriti bralce »Železarja« na številne nepravilnosti pri vsakdanjem delu in življenju, na drugi strani pa dati nekaj navodil, da se teh nesreč izognemo. V »Tednu P V« je priložnost, da v našem okolju pregledamo, kaj smo in kaj še moramo storiti za odpravo nevarnosti za požar in drugih nesreč. Upamo, da smo cilj doseg-
li.	Kot je znano, je k zmanjšanju nevarnosti za požar in drugih nesreč pri delu na plinskih in drugih napravah precej prispevala gasilska organizacija v železarni s poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, zato bomo o delu te organizacije več povedali v naslednji številki.
Š. K.
KANADA
V	Edmontonu in Contrecoeru gradijo dve novi železarni s 75 in 80-tonskima elektroobločnima pe-čema in konti-ulivanjem.
BRAZILIJA
Revidiran je nacionalni plan proizvodnje jekla, po katerem naj bi do leta 1980 dosegli 25 milijonov ton letno, namesto dosedaj predvidenih 20 milijonov.
KITAJSKA
V	teku so razgovori z ZR Nemčijo o dobavi valjarne v vrednosti 344,8 milijard USA dolarjev.
PORTUGALSKA
Podjetje »Sideruagica Nacional« je naročilo v Angliji mini železarno v vrednosti 24 milijonov dolarjev in letno kapaciteto 200 tisoč ton.
AVSTRIJA
Voest — Alpine je predvidela 141 milijonov dolarjev za rekonstrukcijo in modernizacijo obratov v Donavitzu.
NEZGODE PRI DELU
V mesecu juliju je bilo v obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Kumulativa 1973: Kumulativa 1972:
Elektroplavž	1	8	8
Jeklarna	3	15	14
Valjarna I.	1	15	28
Valjarna II	4	10	18
Obdelovalnica valjev	1	7	—
Livarna I.	2	19	29
Livarna II.	1	13	37
Energetski obrat	1	1	1
OTK	1	1	1
Ekspedit	2	9	6
Ostalo	2	4	1
S k u p aj : Brez nezgode pri delu so bili naslednji	19 obrati in	oddelki:	
Jeklovlek, Kalibrirni oddelek, Obdelovalnica litine, Modelna mizar-na, Samotama, Merilna služba, Mehanična delavnica, Elektroobrat, Promet, Razvojni oddelek.
Na poti so se poškodovali:
GRAČNER Anton — valjarna II., ZABERL Viktor — obdelovalnica litine, PENIC Franc in KOVAČIČ Anton — energetski obrat in OTOREPEC Jože iz ekspedita.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
ARTNAK Martin (6 let — 6. nezgoda). Pri odpiranju korekturnega bunkerja je prišlo do samovžiga plina. Opeklo ga je po desni roki.
JEKLARNA:
ARZENŠEK Stanko (1 leto — 2. nezgoda) se je pri pripravi ponovce udaril v levo koleno.
ZAVSKI Franc (5. let — 3. nezgoda). Pri obešanju klešč na kavelj žerjava, so se klešče prevrnile in mu zlomile golenico desne noge.
ŽOLGER Franc (5 let — 3. nezgoda). Pri čiščenju preboda se je na desno nogo prevrnil komad železa in mu jo poškodoval.
VALJARNA I.
GAJŠEK VLADO (20 let — 7. nezgoda). Pri dvigovanju grebenjakov z viličarjem se je zlomil podložni tram, ki ga je udaril v zatilje in desno roko.
V avgustu 1973 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Jeklarna 2, Valjarna I 2, Valjarna II 3, Kalibrirni oddelek 1, Obdelovalnica valjev 1, Obdelovalnica litine 1, Livarna I 2, Livarna II 2, Promet 3, Ekspedit 2, skupaj 19.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Elektroplavž, Jeklovlek, Modelna mizama, šamotarna, Energetski obrat, Merilna služba, Mehanična delavnica, Elektroobrat, Razvojni oddelek, OTK in ostalo.
Na poti so se poškodovali:
ŽAVSKI Alojz iz jeklarne in LESJAK Franc iz livarne II.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA
GETIĆ Zoran (2 dni — 1. nezgoda). Pri rezanju ukrivljene palice, ga je drugi konec udaril po nosu.
KOPINŠEK Ivan (1 leto — L nezgoda). Pri zapenjanju materiala so zdrsnile klešče in mu je korenina padla po prstih desne noge.
VALJARNA I
ČREŠNAR Silvo (15 mesecev — 2. nezgoda). Pri hoji po hladilni klopi ga je zadela palica in mu poškodovala gleženj na desni nogi-
HORVAT Jože (10 let — 1. nezgoda). Valjanec je krivo izšel iz ogrodja in ga opekel po trebuhu.
VALJARNA II.
ARČAN Janko (15 let — 6. nezgoda). Pri navijanju izmečka je pri popuščanju bremena z žerjavom veriga popustila, se odpela in zanihala. Kavelj verige pa je poškodovanca močno udaril po glavi.
JELENC Francu (2 leti — 4. nezgoda) je spodrsnilo na mastnih stopnicah in je padel, pri tem si je zlomil rebro.
SKALIČKI Milan (1 mesec — 1. nezgoda). Kri naravnavanju bremena mu je spodrsnilo na kupu zloženih kolobarjev in je padel. Pri tem se mu je konica valjanca zapičila v desno stegno.
TOVORNIK Jože (14 mesecev — 1. nezgoda). Izpadla valjčna palica iz krožnega vodila ga je z zadnjim delom udarila po meči leve noge.
OBDELOVALNICA VALJEV:
ZIBRET Alojz (7 let — 5. nezgoda). Pri vpenjanju valja je zdrsnil vijak v podložki. Zaradi zamaha se je udaril s podaljškom ključa po zo-bih in v prsa (Neustrezna priprava orodja!).
LIVARNA I.
FLORJANC Oto (15 dni — 1. nezgoda). Udarila so ga vrata železne ladje po hrbtni strani desne roke.
ŠTARKL Milan (2 leti — 4. nezgoda). Pri zapenjanju kokile, mu je veriga stisnila palec desne roke.
LIVARNA II.
LORGER Franc (5 let — 1. nezgoda). Pri brušenju mu je priletel tujek v oko.
ENERGETSKI OBRAT:
PILKO Rudi (4 leta — 1. nezgoda). Zaradi zaprašitve prostora je stopil v kineto in si poškodoval levo nogo v gležnju.
OTK:
VRBAJC Milan (1 leto — 1. nezgoda). Odlitek v paleti se je premaknil in mu stisnil sredinec leve roke (Nekoordinirano delo z žerjavovod-jem-).
VALJARNA II
JEREB Ivan (2 leti — 5. nezgoda). Na hladilni klopi je padel in se udaril na levo stran reber.
GABERŠČEK Katja (13 let —
1.	nezgoda). V pisarni ji je spodrsnilo na mokrih tleh in je padla, pri tem je razbila steklenico in si porezala desno roko.
ZEME Bernard (1 leto — 2. nezgoda). Padel je s skladovnice in si poškodoval podkolenico leve noge.
KALIBRIRNI ODDELEK
ČEPIN gnac (28 let — 2. nezgoda). Pri prestavljanju odbijača se je ta zataknil in mu padel na nart desne noge.
OBDELOVALNICA VALJEV
KOVAČIČ Zdravko (10 dni —
1.	nezgoda). Pri valjanju mu je stisnilo mezinec leve roke.
OBDELOVALNICA LITINE
OJSTERŠEK Ivan (9 let — 4. nezgoda). V obdelovalnico II je z mopedom peljal vijake. Pri tem je padel in si poškodoval komolec leve roke.
LIVARNA I
EKSPEDIT:
PLEVNIK Franc (2 leti — 1. nezgoda). Pri razkladanju paličastega železa je vez zdrsnila in mu poškodovala zapestje leve roke.
ZAJKO Ivan (10 let — 3. nezgoda). Pri razkladanju grodlja se je kos prelomil in mu padel na stopalo leve noge.
OSTALO:
KORITNIK Jože (2 meseca — 1. nezgoda). Pri zapenjanju prekucnika nsu je veriga stisnila četrti in peti prst leve roke.
ZEL1NKA Jaro (20 let — 1. nezgoda). Pri hoji po stopnicah mu je spodrsnilo in je padel, pri tem si je zlomil mezinec desne roke.
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1372) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
JUG Janez (6 mesecev — 2. nezgoda). Ko je s kisikom žgal pri-pečene jedrovnike iz valja, mu je žlindra brizgnila za čevlje in ga opekla po nartih obeh nog.
KOREZ Franc (7 let — 2. nezgoda). Pri prekladanju livnih plošč mu je stisnilo palec na levi nogi.
LIVARNA II
KOK Viktor (2 meseca — 1. nezgoda). Pri odbijanju livnih sistemov, mu je kos peresa priletel v levo oko.
ŠKOBERNE Alojz (23. let — 4. nezgoda). Kup ulitkov se je skotalil z delovne mize in mu poškodoval podlaket leve roke.
PROMET
JELENC Stanko (6 let — 2. nezgoda). Pri kovanju mu je drobec presekal kazalec desne roke.
SIKOŠEK Roman (18 mesecev — 1. nezgoda). Pri brušenju mu je spodletel brusni nož in si je obrusil mezinec desne roke.
ŠKOFLEK Jože (občasno — 1. nezgoda). Pri prehodu skozi jeklarno je padel v nezavarovan jašek in si zlomil desno nogo.
EKSPEDIT
HROVATIČ Franc (11 let — 2. nezgoda). Pri razkladanju apna si je zaprašil oči.
POVALEJ Ivan (10 let — 3. nezgoda). Sveženj paličastega železa se je pri razkladanju premaknil in mu poškodoval podlaket desne roke.
ODDELEK VARSTVA PRI DELU
Veš, ta sekira je za tistega, ki je že dvakrat razbil aparat, da bo
— Kaj misliš, ali bo tole deževje razmočilo električni vozel?
— Bo, če ne bodo naredili novega.
Stric, ste že kdaj slišali za varstvo okolja? Krivi bomo pa mi otroci.
PO PLANINSKIH POTEH
NA STOL
V	dneh od 15. do 17. junija smo se odločili za naš prvi dvatisočak, Stol — najvišji vrh v Karavankah. Menili smo, da po skoraj dvomesečnem manevriranju po bližnjih hribih savinjskih obronkov že lahko poizkusimo pošteno turo nad 2.000 m.
V	petek smo se pripeljali do Žirovnice, bilo nas je 34. Na Završnici so nas sprejeli Jeseničani, nam razkazali njihovo TRIM stezo in nas pospremili na Valvazorjev dom, ki je na višini 1.180 m. Težko pa ga smatramo za pravi planinski dom, saj se do njega že lahko pride z avtom. Kmalu za nami sta prišla na kočo znana slovenska alpinista Stane’ Koblar in Jože Makuc, ter še nekateri drugi gorski asi, ki naj bi nas naslednjega dne varno posadili na Stol.
Res smo drugo jutro že zgodaj vstali, saj je bilo jasno in razgled lep, tako v skale, kot v dolino. Ko pa smo začeli lesti v breg, se je megla potegnila najprej čez skale pod nami, nato pa zajela še nas, da nam je zastrla ves razgled in se sploh igrala z nami tako, da nam je od časa do časa odkrila katerega izmed vrhov.
Na prelazu, na Malem Stolu smo se v Prešernovi koči odpočili in okrepčali in se nato povzpeli na sam vrh Velikega Stola. Imeli smo srečo, ker se nam je prav tu odkrilo sonce in videli smo avstrijsko stran in v ozadju celo Vrbsko jezero.
Po položnem snežišču smo se spustili na prečno pot in pod planinskimi vrhovi, preko pašnikov in skozi Medji dol sestopali proti Javorniškemu rovtu. Med potjo smo videli obilo čudovitega planinskega cvetja. Ponekod vse rumeno velikih vijolic-mačehic, ki rastejo pri nas menda samo še na Stolu, mnogo velikega encijana, rožaste dafne in nežno plave zvončnice in kot mak velike bele anemone, pa droben rdeči mah in še in še — slikovito!
Na koči Pristava v Javorni-škem rovtu nas je že čakalo kosilo, oziroma večerja. Tu so se nato od nas poslovili vodiči in ostali funkcionarji jeseniške železarne, ki so nas po vsej poti varovali in vodili.
Do spanja je bilo še precej časa in čeprav smo ves dan brusili podplate po strmih, kamenitih poteh, zvečer ni bil nihče utru-
jen. Na urejenem prostoru pred kočo so se vrstile najrazličnejše šaljive igre in še zaplesali smo pod kostanjem.
V nedeljo zjutraj smo zapustili to vzorno urejeno kočo in njene prijazne upravnike. Skozi gozdove in planjave, kjer je še pred nekaj dnevi dehtelo neštevilno narcis, smo jo mahnili proti Španovemu vrhu. Tudi tega dne nam vreme ni bilo nič kaj naklonjeno. Čeprav je bilo sončno, Julijcev nismo mogli povsem dobro videti in celo Triglav se je muhasto ogrinjal z meglo. Na Španovem vrhu je bilo možno videti še celo narcise, sicer pa je bilo po travnikih vse rumeno arnikinega cvetja in nepregledne jase najrazličnejših cvetic, vseh oblik in barv.
S sedežnico smo prifrčali s Španovega vrha na Črni vrh, kjer smo pri tamkajšnji koči lenarili, se sončili, -nabijali žogo vse do poldneva, ko smo se spustili na Planico (Sv. Križ), do koder vozi lokalni jeseniški avtobus. Z njim smo se prepeljali na jeseniški kolodvor in z vlakom domov.
Izlet na. Stol smatramo kot u-spelo preizkušnjo naše kondicije, ki nam, kot izgleda, ne bo delala težav. Hodili smo uspešno, brez nezgod, če odštejemo dva para ožuljenih nog in pozabljen foto-aparat.
VRŠIČ
1.	julija naj bi se končno izpolnila želja naših planincev-smučar-jev, da bi prišli do snega, takega snega, da se na njem v juliju lahko še smučaš.
Ob 6. uti smo v Štorah naložili na avtobus vso smučarsko kramo, s smučarji vred, pobrali še ostale izletnike in se popeljali proti Gorenjski. Nad Kranjsko goro smo pri koci »NA GOZDU« izkrcali smučarje, ki so odšli na Plaz pod Prisojnikom, ostali pa smo se popeljali na vrh prelaza, na Vršič.
Tu je bil pravi avtomobilski sejem. Kak ducat avtobusov in veliko število osebnih avtomobilov in kombijev je že počivalo ob cesti. PD Jesenice je namreč na Slemenu pod Mojstrovko praznovalo osemdesetletnico slovenskega planinstva. Na planinskem travniku pod skalami je bila zbrana množica ljudi, med njimi tudi predstavniki najvišjih forumov Planinske zveze Slovenije.
Mi smo se razdelili kar v tri skupine. Eni so odšli na proslavo,
drugi na Mojstrovko, tretji na Prisojnik. Naše smučarje smo globoko pod nami lahko gledali kot majhne mravljince, kako se premikajo po snežišču Plaza.
Razgled 'na okoliške vrhove ni bil ravno najboljši, a vendar se nam je Jalovec kazal v vsej svoji bahati ošabnosti in njegovega soseda, dobrodušni Mangart, smo tudi videli. Še dolina Soče s Trento se nam je odkrila in končno se je na vzhodni strani pokazal še očak Triglav z mogočnim vencem ostalih vrhov, stražarjev njegovega kraljestva.
Žal so nam ure prehitro potekale in kar težko smo popoldne zapustili vse te stroge vršace, ki smo jim bili ta dan tako blizu.
ROBANOV KOT
8.	julija je bil za naše planince »dan počitka« — piknik v Robanovem kotu.
Avtobus nas je zjutraj potegnil do Rogovilca, tako da smo bili že nekaj čez sedmo uro pri Robanu. Lastnik Robanovega kota, mogočni kmet Roban namreč na svojo posest, ki je zaščitena kot narodni park, ne dovoli vstopa motoriziranim obiskovalcem. Zato je tudi naš Jože samo do Robana z osebnim avtomobilom pripeljal marsikaj, kar je za dostojen piknik potrebno. In tako so romali zaboji raznih pijač, hladilne torbe z mesom, koš domačega, pri Robanu spečenega kruha in nazadnje še koš oglja, iz avtomobila in Robanovih shramb v roke in na ramena izletnikov. Skozi gozdove in čez cvetoče livade se je veselo pomikala ta pisana druščina, čisto do konca doline, do Robanove planšarije, pod vznožje Ojstrice. Če bi nas tako obložene kdo srečal, bi lahko posumil, da smo ušli z ljubljanske popevkarske prireditve in odnesli s seboj dekoraci jo z odra, to je pisane zaboje embalaže. Razlika je bila v tem da so bili naši zaboji polni.
Ker smo bili napovedani, nas je v koči že pričakoval Robanov Jože, odličen alpinist 'in občasni dopisnik Planinskega vestnika. Čakalo nas je tudi dovolj mlaka, kislega in svežega za potešitev prve žeje.
In pričelo se je. Glavni in edini natakar Jože je napolnil korito s steklenicami pijače, da jih je hladni curek sproti hladil. Kvartopirci so se utaborili pred kočo, ljubitelji lahkih športnih panog pa pod kočo, kjer so ves dan frčale po zraku žoge, plastične košarice in še kaj. človek se kar začudi, česa vsega ne premore navaden planinski nahrbtnik. Pa še kavarna. Vegasta miza sredi vsega tega tabora, Spiritai kuhalnik, iz torb in nahrbtnikov pa so prišle na dan Skodelice, zavojčki kave, sladkor, pecivo, obvezne cigarete — le kako so kofetarji iznajdljivi!
Kmalu je tudi ogenj zažarel in pričala se je peka ražnjičev. Vsak si je moral svojo porcijo mesa speči sam, po lastnem okusu in sposobnosti. V kuhinji koče pa nam je naša Štefka pripravila odlično juho, na razpolago je bil dišeč domač kruh in ničesar nam ni manjkalo. Počutili smo se kot v raju.
Robanov kot je tudi zares planinski raj. Razsežna dolina, ki jo je nekdaj izklesal ledenik, se končuje z vencem visokih hribov. Še bolj je stisnjena, kot sosednja, Logarska dolina. To je čudovit,
Naši planinci na vrhu Stola
precej odmaknjen gorski svet, ki ga zapira Ojstrica na jugu, Grafička jo loči od Logarske doline, proti vzhodu pa jo varujejo Veliki vrh, Poljske device in Križev-nik. To so več sto metrov visoke, prepadne, s te strani videti nedostopne, bele stene. Po dolini Robanovega kota teče tudi trasa Slovenske transverzale. Tu za plan-šarijo vstopa v stene žvižgavca preko štajerske »Komarče«, z lesenimi prečkami nadelan zavarovan vstop poti, ki vodi. do vrha na Vežo, visokogorsko travnato ravan, na katere zahodnem koncu je planinski dom Korošica.
Popoldan se je naš tabor povečal za nekaj privržencev planinstva. Prišli so za nami nekateri iz motorizirane enote, to je tisti, ki se kdaj pa kdaj potegnejo v hribe kar z avtom (naj se jim to ne šteje v greh — planinski, mislim!). Bilo nas je skupaj preko 60 in veselje je prišlo do viška. Skoro vsi so se spontano zbrali v strnjeno grupo in ubrano peli, od partizanskih, pa vse do narodnih pesmi, da je kar odmevalo od skal — in kako odmevalo! Pa to še ni bilo dovolj, sklenili so krog, zaplesali in peli. Toliko 'smeha, petja in vriskanja tu verjetno še ni bilo.
Dolge sence gorskih vrhov so nam naznanjale čas odhoda. Ne da bi kdo kaj zinil, je grmada embalaže izginjala proti gozdu. In še nekaj je treba poudariti: prizorišče piknika je ostalo počiščeno, kot je bilo zjutraj, ko smo prišli. Nismo pustili né smeti, ne papirja. Počasi le postajamo planinci!
Obvestilo študijske knjižnice
Od 10. septembra do 31. oktobra 1973 bomo vpisovali redne bralce za študijsko leto 1973-74 in jim izstavljali izkaznice.
Da vpisovanje ne bo oviralo rednega dela v izposojevalnici, prosimo bralce, naj obvezni vpis opravijo vsak dan med 13. in 14. uro, ko bo ena knjižničarka lahko samo vpisovala, druga pa izposojala knjige.
Ob vpisu mora vsak bralec plačati letni pavšalni znesek izposojnine: 12,00 din. To je zares majhen znesek, 1 din za vsak mesec v letu. Za ta simbolični prispevek ima vsak bralec na razpolago v čitalnici in za izposojo na dom vse bogate knjižne fonde naše knjižnice, če jih potrebuje za študij.
Kdor do 31. oktobra 1973 ne bo imel izkaznice za študijsko leto 1973-74, si ne bo mogel izposojati knjig in bo smel študirati v čitalnici.
V interesu bralcev je, da se vpišejo do zgoraj navedenega datuma, saj bodo na ta način imeli skozi vse leto pravico do izposoje knjig in ostalega knjižničnega gradiva. Ce se bo kdo želel vpisati po tem datumu, mu bodo knjižničarji izstavili izkaznico, vendar bo moral plačati celotni letni pavšalni znesek.
HiiimiiiiimmiiimNiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi;
DOPISUJTE V NAŠ LIST
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinimiii
VARNOST V NOTRANJEM TRANSPORTU
SPLOŠNO O TRANSPORTU	TRANSPORT Z VILIČARJI!
Notranji transport je sestavni del vsakega tehnološkega postopka. Transport, ki lahko poteka na več načinov (s prenašanjem in prevažanjem, dviganjem, s prevažanjem in dviganjem, s transportira-nijem, z raznimi sredstvi, s potiskanjem, z vlačenjem, z valjanjem ali kombiniranim manevriranjem), vsebuje naslednje tehnične elemente:
—	prijemi tovora
—	dviganje tovora
—	premikanje tovora v vodoravni smeri
—	spuščanje tovora na podlago
—	odložitev tovora na določen prostor
Dobro organiziran notranji transport omogoča prenos oziroma prevoz materiala ali predmetov:
—	ob največji varnosti prenašanja oziroma prevažanja;
—	v najkrajšem času;
—	po najkrajši možni poti;
—	pri najnižji porabi energije;
—	s potrebnim jamstvom, da tovor po poti ne bo poškodovan.
Varno delovanje izvajalca v notranjem transportu je odvisno od načina in organizacije transporta. Notranji transport se lahko varno odvija, če je:
—	preudarno in racionalno urejena organizacija transporta;
—	strokovni kader izvajalcev zadosti poučen, spreten in izurjen.
Tako je najpomembnejši dejavnik v notranjim transportu neposredni izvajalec, to je delavec, voznik, ki tovori ali raztovarja predmete, in drugi pomožni delavci. Izvajalec pa je lahko aktiven le v primeru, da se zaveda pomembnosti svojega dela v transportu.
Zaradi vsega prej navedenega mora biti glede na velikost, težo, določene lastnosti materiala oziroma predmetov, ki jih transportiramo, izbrano tudi najustreznejše transportno sredstvo. Upoštevana mora biti tudi možnost čim lažjega natovarjanja oziroma razkladanja tovora tako, da se pri tem uporabi čim manj fizične delovne sile delavcev.
Tako se v stremljenju za večjo učinkovitost in varstvo notranjega transporta skuša ročni transport vse bolj nadomestiti z. mehaniziranim.
PROSTORI ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE
Prostori, namenjeni za nakladanje in razkladanje tovora, morajo odgovarjati naslednjim zahtevam:
—	nakladalne in razkladalne površine, dostopi k takim površinam, in poti, ki so trajno namenjene za nakladanje in razkladanje tovora, morajo imeti trdo podlago in biti dobro vzdrževane.
Če so dostopi in poti nagnjene, morajo biti pozimi očiščene ledu in snega ter posute s peskom.
— Dostopi in poti ne smejo biti široke manj kot 5 m, če vozijo po njih vozila v dveh smereh, oziroma ne manj kot 3 m, če vozijo v eni smeri. Dostopi k nakladalnim in razkladalnim površinam morajo imeti na obeh straneh najmanj 0,5 m široke poti za pešce, ki morajo biti na ovinkih ustrezno širše.
—	Pri postavljanju vozil na nakladalnih in razkladalnih površinah mora biti med vozili, ki 'Stojijo v vrsti, najmanj 1 m, med vozili, ki stojijo eno poleg drugega, pa najmanj 1,5 m prostora.
—	Na nal-kadalnih in razkladalnih površinah, dostopih in poteh ■morajo biti postavljeni prometni znaki in znamenja, ki so predpisana za javne ceste.
Po nakladalnih in razkladalnih površinah, dostopih in poteh je vožnja praviloma enosmerna.
Največja dovoljena hitrost vožnje je 10 km/, po zaprtih skladiščih pa največ 5 km/h.
—	Nakladalne in razkladalne površine morajo biti ponoči dovolj osvetljene (najmanj s svetlobo 10 luksov).
NAVODILA ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE RAZNOVRSTNIH TOVOROV
—	Pri nakladanju kosovnih tovorov, ki jih je treba jemati s skladovnic, se je treba najprej prepričati, ali je skladovnica stabilna.
—	Pri razkladanju tovora na odprte nakladalne in razkladalne površine je treba tovor skladati tako, kot to zahtevata njegova vrsta in teža.
Pri mehaniziranem razkladanju ni dovoljeno skladati tovora več kot 6 m visoko, pri ročnem razkladanju pa ne več kot 2 m visoko.
Pri skladanju kosovnega tovora različne teže in velikosti je treba skladati najprej težje kose.
Tudi pri nakladanju na vozilo je treba nakladati najprej težji tovor in praviloma vsako vrsto tovora posebej.
—	Sode in kadi je treba postavljati na dno, tako da je nalivna odprtina zgoraj.
Kadar se sodi in kadi na vozilu skladajo v vrste ena nad drugo, je treba postaviti med vrste deske, ki imajo na koncu vrst kline,
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU VOZIL!
—	Mehanizirano nakladanje in razkladanje z nakladalno napravo mora biti ločeno od kraja, kjer se tovor prenaša na rokah.
—	Med nočnim delom z mehaniziranimi- sredstvi mora biti prostor za nakladanje in razkladanje tovora osvetljen z svetlobo najmanj 20 luksov.
—	Na kraju, kjer se mehanizirano naklada in razklada tovor, se smejo muditi samo tisti, ki opravljajo to delo.
—	Pri nakladanju in razkladanju eksplozivnih in lahko vnetljivih tovorov je prepovedano kaditi.
—	Večje količine vnetljivih tekočin je dovoljeno nakladati na vozilo le v nepropustnih kovinskih posodah. -
Med mehaniziranimi transportnimi sredstvi se uporabljajo največ viličarji raznih vrst. Za opravljanje določenih del moramo pri izbiri viličarja upoštevati dimenzije, težo in lastnost materiala in predmetov, to je tovora, ki ga bomo transportirali, -razen tega pa še prostornost in kakovost tal. Z raznimi dodatnimi napravami na viličarju lahko transportiramo razne vrste materialov in predmetov. Zaradi tega so možnosti uporabe viličarjev zelo velike.
Varnost pri delih z viličarji je odvisna predvsem od ravnanja voznikov. Analize nesreč so namreč pokazale, da so vzroki nesreč vedno napake istih skupin, na primer napake v upravljanju, napačno ravnanje pri normalnih, posebno pa pri zahtevnejših delovnih postopkih, neupoštevanje nosilnosti in stabilnosti viličarjev in učinkov sil na okolico, npr. obremenitev tal v nadstropjih, ramp in nakladalnih mostov, ter lahkomiselnost voznikov.
Da bi preprečili nesreče, katerih posledice so razne okvare, materialne škode, lažje ali težje poškodbe voznikov ali drugih oseb, naj bo upravljanje viličarjev dovoljeno le osebam, ki so temeljito seznanjene s konstrukcijo, posebnostmi uporabe in načinom vožje viličarjev ter nevarnostmi, ki pri teh delih pretijo.
Zato navajamo nekaj osnovnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni in nekaj navodil, ki jih je treba dosledno upoštevati, da bi potekal transport z viličarji varno.
SPLOŠNI VARNOSTNI UKREPI ZA DELO Z VILIČARJI!
—	Po nakladalnih in razkladalnih površinah, dostopih in poteh smejo voziti viličarje samo osebe, ki so dopolnile 18 let starosti-in imajo ustrezno, v splošnem aktu organizacije, določeno, strokovno izobrazbo za ravnanje z viličarji. Pri delu z viličarji kakor tudi z ostalimi prevoznimi sredstvi lahko pride do nesreče, katere povzročitelj je lahko voznik sam ali katera druga oseba. Zaradi tega je upravljanje dovoljeno samo za to pooblaščeni osebi s posebnim dovoljenjem za to delo.
Preden začne oseba delati kot voznik viličarja, mora na specialistični zdravniški pregled, da se po veljavnih predpisih ugotovi njena zdravstvena sposobnost za to delo.
Delavci, ki vozijo viličarje, morajo vsaj enkrat letno na zdravniški pregled/
Za njih mora biti vodena tudi evidenca o prekrških, opominih, zmanjšanju -sposobnosti za voznika zaradi slabšega vida, sluha in podobno.
—	Preden se začne delo z novimi viličarji, jih je treba pregledati in preizkusiti, če so tehnično brezhibni; to je 'treba storiti tudi po vsakem večjem popravilu. Te preglede glede tehnične brezhibnosti in periodične preglede viličarjev morajo opravljati organizacije v rokih, ki so določeni v njihovem splošnem aktu.
Če se pri pregledu ugotovi, da posamezne naprave na viličarju niso v redu, je treba delo ustaviti in nepravilnosti odpraviti:
—	Viličarji na gosenicah se smejo uporabljati samo na trdi podlagi (betonski, asfaltni, makadamski, zemeljski itd.).
—	Med nakladanjem in razkladanjem tovora z viličarjem se ne sme v delovnem — maneverskem prostoru muditi ali gibati nihče razen tistih, ki so zaposleni pri nakladanju oziroma razkladanju.
Z delovnim — maneverskim prostorom je mišljen prostor, ki je omejen z gabaritom tovora oziroma s štrlečimi premičnimi deli viličarja.
To je preventivna mera za odklanjanje možnosti poškodb ljudi z viličarjem samim ali s tovorom, ki ga prevaža.
—	Na prijemnih vilicah viličarja mora ležati tovor čim bližje zadnjemu delu njegovega nosilca in biti enakomerno razporejen na obeh krakih; čez vrh vilic ne sme segati več kot za tretjino svoje širine.
Da bi bilo mogoče z vilicami zajeti tovor, je treba med kosi tovora pustiti zanje dovolj prostora.
Tovor, ki je zložen na vilicah, ne sme vozniku viličarja zapirati pregleda.
Če se izjemoma prenaša obsežen tovor, ki zapira pogled in se temu ni mogoče izogniti, mora nekdo, ki je za to določen, dajati vozniku znake pri prenašanju in dviganju. Če se tovor jemlje s sklada in med vrstami sklada kjer ni prostega prostora za vilice, ne sme viličar na silo tiščati z vilicami v tovor.
Pri prevažanju tovora z viličarji se je treba izogibati naglih sprememb pri vožnji in naglega zaviranja. V nasprotnem lahko pride do padanja tovora, poškodb prenosnih elementov, zavor in drugih delov.
Prepovedano je tudi odkopavanje zmrznjenega ali stisnjenega tovora in postavljanje tovora z drugim dvigalom, npr. z žerjavom, neposredno na vilice viličarja.
—	Prenašanje tovora z viličarjem se opravlja z nazaj premaknjenim viiičnim nosilcem. Med spodnjim robom prijemnih vilic in tlemi mora biti pri viličarju na kolesa najmanj 500 mm, pri viličarju na gosenice pa najmanj 250 mm prostora.
—	Dolge tovore je dovoljeno prenašati z viličarjem samo na prostih in ravnih površinah. Prijemanje tovora z vilicami je treba opravljati tako, da tovor ne more pasti ali se zrušiti.
—	Če prenašata tovor hkrati, dva viličarja, mora biti določen nekdo, ki usmerja njuno delo.
—■ Pri prenašanju tovora z viličarjem po nagnjenem terenu nagib ne sme presegati 3°.
—	Tovor, ki se prenaša z viličarjem, je treba skladati na pod-ložke, da ga vilice neovirano prijemajo.
—	Pri delu z viličarjem mora biti hitrost vozila primerna. Največja pozornost se mora posvetiti delu na neravnem terenu in pri prevozu večjih bremen. Voziti je treba mirno, brez naglice.
Medobratna
V medobratnem tekmovanju so zaključene tekme v treh disciplinah in sicer v plavanju, streljanju z malo kalibersko puško ter ribolovu.
Plavanje
Tekmovanje je bilo na celjskem bazenu in sicer 50 m prosto za člane in članice. Pri tem so dosegli najboljše rezultate naslednji:
Članice: 1. Rozman Erna, 2. Kavka Lidija, 3. Perpar Milica, 4. Mlakar Pavla (vse pri uslužbencih).
Člani: 1. Robič Branko, kalib-rirnica — 0:35,0; 2. Ščurek Božo, mehanična — 0:36,0; 3.—4. Kresnik Ljubo ing. livarna — 0:37,1;
3.	—4. Klinar Božo, mehanična — 0:37,1; 5. Vrabl Ivan, obdelovalni-ca — 0:37,2; 6. Arzenšek Silvo, valjarna II — 0:38,2; 7. Gračner Ivan, livarna — 0:38,4; 8. Benedikt Tone, obdelovalnica — 0:38,5;
9.	Felicijan Miran, mehanična — 0:39,1; 10. Šprajcer Hinko, livarna — 0:39,4, itd.
Ekipno je bila najboljša mehanična delavnica, na drugem mestu je livarna, tretja obdelovalnica, četrta elektrodelavnica, peta valjarna II, šesti uslužbenci in na sedmem mestu kalibrirnica.
Streljanje
Streljanje z malo kalibersko puško je pritegnilo veliko število tekmovalcev; skupno je tekmovalo 71 tekmovalcev iz devetih ekip.
Najboljše rezultate so dosegli:
1.	Dečman Vili, livarna — 171 krogov; 2. Kavka Lidija, uslužbenci — 160 krogov; 3. Centrih Jože, valjarna II — 160 krogov;
4.	Bule Vinko, livarna — 156 krogov; 5. Kranjc Srečko, elektrodelavnica — 155 krogov; 6. Dečman Miha, mehanična — 150 krogov;
7.	Čehovin Boris, valjarna I — 149 krogov; 8. Kolar Marjan, valjarna II — 147 krogov; 9. Maček
—	Avtobus št. 1, vodič Tine Veber. Od Štor do Pokljuke je ves čas v športnem duhu pravega na-povedovalca-vodiča, razlagal, kje se vozimo, pomen, znamenitosti krajev. Domov grede s Pokljuke pa je čisto zlezel vase, utihnil. Ne vemo ali ga je prevzela pesem veselih potnikov, morda ni bil na pravi frekvenci... Sicer bomo pa še ugotovili.
—	Med govorom generalnega direktorja ZPSŽ je čreda krav po-zvonkljala prav mimo tribune. Ni oporekati, da je vodnica zaslutila edinstveno priložnost za integracijo zaostalega planinskega kmetijstva z železarstvom ob jes pravšnji priložnosti najvišjih predstavnikov ZPSŽ.
—	Res smo imeli srečo, da je bil navzoč tudi Konrad Zupančič. V streljanju je dosegel svoj življenjski uspeh, bil je med posamezniki prvi, naši ekipi pa prispeval dragocene točke.
Zlobneži so govorili, da pač za njega to ni noben problem, ker je že itak velik, pri strejanju pa se je še dodatno nategnil in mu ni bilo težko zadeti v polno.
tekmovanja
Franc , elektrodelavnica — 145 krogov; 10. Ivanšek Stane, elektrodelavnica — 145 krogov, itd.
Ekipno: 1. livarna; 2. elektrodelavnica; 3. uslužbenci; 4. valjarna II, 5. valjarna I in kalibrirnica; 6. obdelovalnica; 7. mehanična; 8. jeklarna; 9. OTK — laboratorij.
Ribolov
Medobratno tekmovanje v ribolovu je bilo 25. 8. 1973 na Voglajni, udeležilo se ga je 45 posameznikov v osmih ekipah. Posamezniki so dosegli naslednje rezultate:
1.	Plank Ivan, livarna — 720 točk; 2. Centrih Jože, valjarna II
—	530 točk; 3. Florjane Vinko, valjarna II — 492 točk; 4. Ivanšek Stane, elektrodelavnica — 190 točk; 5. Zorc Franc, valjarna I
—	180 točk; 6. Bogdanovič Vlado, valjarna II — 155 točk; 7. Bor-šič Melhior, obdelovalnica valjev —- 158 točk; 8. Gajšek Drago, elektrodelavnica — 155 točk; 9. Štor Ivan, elektrodelavnica — 140 točk; 10. Teršek Edi, livarna
—	130 točk, itd.
Ekipe pa so se razvrstile takole: 1. valjarna II; 2. livarna; 3. elektrodelavnica; 4. valjarna I; 5. obdelovalnica valjev; 6. uslužbenci; 7. mehanična in 8. OTK — laboratorij.
Skupna razvrstitev
Po zaključenih panogah: smučanje, odbojka, streljanje, narni-nem tenisu, kegljanju (prvi del), rokometu, plavanju in ribolovu je stanje naslednje:
1. Livarna	91 točk
2. Elektrodelavnica	85 točk
3. — 4. Obdelovalnica	73 točk
3. — 4. Uslužbenci	73 točk
5. Mehanična	72 točk
6. Valjarna II	68 točk
7. Valjarna I in	
kalibrirnica	66 točk
8. OTK	55 točk
9. jeklarna	14 točk
—	Precej jih je bilo, ki so šli gobarit. Bližnje obronke pokljuških gozdov so temeljito pretaknili. Vtaknili so nosove pod vsako smreko, v resje in vestno iskali dar narave. Tudi sam se poskusil. Uspeh ni izostal. Po nekajkratnem iskanju sem vedno našel isto, kup odpadkov, lepo skritih pod košatimi vejami smreke.
—	Namesto gob smo videli precej vikendov in namesto krav še več pločevinastih krav — molznic denarnic. Ni naključje, da je generalni v svojem govoru načel problem, da bodo tudi na Gor-Ijeku utihnili kravji zvonci. Kot borci smo vedeli in še kako dobro, kaj pomeni hribovski^ kmet. Le kako bomo, bognedaj, žrli gume, plastiko, pločevino, če se bomo še šli partizane!
—	Sicer pa smo v Štorah prvi, ki le skušamo pomagati kmetijstvu. Marsikdo bi kupil traktor, pa je po mnenju brihtnih glav luksus. No pa tudi krave so danes luksus, zato pa še pojdimo na Pokljuko, da jih fotografiramo za spomin za naše zanamce, pravzaprav dokler so še!
Po sklepu ITI. seje TO OOS smo z sovlaganjem v obliki posojila pridobili nove dopustniške prenočitvene kapacitete.
Hiša, ki jo vidite na sliki, je ob cesti Barbat-Rab z urejenim parkirnim prostorom. Od morja je oddaljena 200 m.
V njej bo sedem popolnoma opremljenih sob s po dvema posteljama in možnostjo namestitve
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE — VELIKA RAZSTAVA O KMEČKIH PUNTIH
V Pokrajinskem muzeju Celje bo od 18. septembra do 11. oktobra letos odprta velika razstava pod naslovom »KMEČKI PUNTI NA SLOVENSKEM« v proslavo obletnice kmečkih uporov. Razstavno gradivo je bilo najprej na ogled v Ljubljani in zatem v Mariboru, zdaj pa ga bomo lahko videli tudi v Celju. Razstava je namreč zamišljena kot potujoča in naj bi obiskala vse večje centre v Sloveniji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali muzealije in dokumente iz kmečkih puntov, med njimi tudi take, ki so bili odkriti ali postali znani šele v novejšem času. Razstava v muzeju bo odslej največj kulturni dogodek v proslavo kmečkih puntov v Celju.
OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE
Celjsko gledališče bo svojo novo sezono začelo 22. septembra letos s krstno uprizoritvijo nove mladinske pravljične igre Jurija Kislingerja »IGRA O ZMAJU«. Tako se bo prvič zgodilo, da se bo ogledališka sezona začela z uprizoritvijo za najmlajše. Kot zanimivost naj navedemo, da bo glavna atrakcija te uprizoritve 12 m dolg zmaj, ki so ga y velikim trudom posebej za to izdelali za ta namen. Le slab teden dni zatem — 27. septembra pa bo sledila prva uprizoritev za abonnen-te, in sicer krstna uprizoritev drame Vena Tauferja O PROMETEJU, KI NE UKRADE OGNJA BOGOVOM, MARVEČ GA ŠELE IZUMI ZA BOGOVE SAME.
dodatne postelje. Vse sobe so obrnjene k morju, 4 imajo tudi svoj balkon. Vse sobe imajo vgrajene umivalnike, v vsakem nadstropju je velika kopalnica in WC, dve sobi pa imata celo lastno kopalnico in WC.
Na razpolago je tudi velika, opremljena kuhinja.
Ali veste, da je pri letošnjih spomeniškovarstvenih obnovitvenih delih na taborni cerkvi na Svetini posebna ekipa ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala utrjevala zidovje z betonskimi injekcijami in da so razpoke v zidovju pogoltnile nad 40 m3 betonske injekcijske mase?
Ali veste, da so komunalni delavci pri kopanju jarka za novi plinovod mimo celjskega gledališča v Vodnikovi ulici naleteli na ostanke zidovja starorimske zgradbe? Potem, ko je arheolog Lojze Balta iz Pokrajinskega muzeja najdbo dokumentiral, so lahko zid porušili in praktično brez daljšega zadrževanja nadaljevali z deli.
ZAHVALA
Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža in očeta
ALOJZA VREČERJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Id so nam izrazili sožalje in vsem darovalcem cvetja.
Zahvaljujemo se še posebej č. duhovščini, pevskemu zboru, godbi, vsem njegovim sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter še posebej Jožetu Markošku za njegovo nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem iskrena hvala!
žalujoči: žena Terezija, sin Cveto z družino in hčerka Ida
Drobtinice s srečanja na Pokljnki železarjev - borcev NOB
čič-ko
DROBNE KULTURNE NOVICE
KADROVSKE VESTI
Novi člani delovne skupnosti:
V alektroobratu so se zaposlili: POKRAJAC DUŠAN, PLEMENITAŠ ALBIN, oba KV obrat, elektrikarja, HACE STANISLAV, PODJAVORŠEK VEČESLAV, KV elektromehanika, BEGOVIĆ
ŠEMSUDIM, KV elektrikar, GABLER ALOJZ, NK delavec. V mehanični delavnici: OREL MIRKO, KV strojni ključavničar, PERTI-NAC ZVONKO, KV rezkaiec, KARMUZELJ MARJAN, KV strojni ključavničar, BAUMKIRHNER DRAGO, PK varilec, TANŠEK DRAGO, KV strojni ključavničar, HROVAT ANTON, KV rezkaiec.
V	livarni valjev: HABOT JOŽE, KV klepar, MOGOLJAK JOSIP, KRIZMANIČ ZVONKO, DRACIC KASIM, MEHMEDAGIC HASAN, PARATUŠIC HUSE, HRUŠOVAR MARJAN, ANDERLON BRANKO, SLADOVIC MARIJAN, KOREZ BRANKO, KAMENŠEK BOGDAN, ŠTEFAN ZLATKO, ZUPANC MILAN, SIMIČ SIMO, ZE-ME MILAN — vsi NK delavci. V livarni sive litine: LOJEN ŽELJKO, SIVÀK VILMA, NIKOLIČ NOVICA, JANKOVIČ MILAN, FERIZOVIC EKREM, OMEROVIČ SEVAL, DRINJAK ARIF, ŠLJIVIC RADOMIR, ZUKIC FE-HIM, SEJDIC ASIM, SHABANI RUZHDI, KRIŽNIK FRANC, EMINI AZIZ — vsi NK delavci.
V	valjarni II: STAREŠINA ANTUN, MOHOR IVAN, LAMPRET ANDREJ, VRDELJA STANKO, CERANIC RADE, ŠAFRANKO JOSIP, LONČAR DRAGUTIN — vsi NK delavci. V valjarni I: HERCEG PETER, ZANOSI ZVONKO, GORIČANEC STANKO, RAVNIKAR VILJEM, TIRIC HUSEIN, MUJIČ VAHID, HADŽIČ TEU-FIK, BEZGOVŠEK SLAVKO — vsi NK delavci. V jeklarni: GE-TIC ZORAN, KRSTIČ MIROSLAV, DJURIC PETAR, MLADENOV MILAN, DACKOVIC TOMISLAV, VASIC MIROSLAV, BERI-CI ISA, PARATUŠIC MEHMED, HUKIC MEHMED — vsi NK delavci. V jeklovleku: REGORŠEK DUŠAN, FISTRIC VLADIMIR — oba NK delavca. V finančnem sektorju GJORAN GABRIJELA, KV prodajalka; v jeklarni VAD-ŽUNEC BISERKA, KV kuharica; v tehničnem sektorju ZUPANC SREČKO, strojni tehnik — pripravnik; v komercialnem 'Sektorju PODPLATAN BOGDAN, ekonomski tehnik — pripravnik; FLORJANC DUŠAN, gradbeni tehnik — pripravnik; JERŠIČ METOD, KV elektromehanik — merilna služba. GAJŠEK ANDREJ, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; MOČNIK MARTIN, KV strojni ključavničar, ob-delovalnica valjev; GOLEČ BRANKO, KV modelni mizar in MEHLE ZDRAVKO, NK delavec — oba v modalni mizami; v kalib-rirnici: ZANOŠKI ZDRAVKO, NK delavec, NUŠOVIC HAMID in KULIC MILORAD — oba KV strojna ključavničarja; JUG ZDRAVKO, KV elektromehanik — elektroobrat; RUMPF RAJKO, NK delavec na ekspeditu; BRE-ZINŠCAK DUŠAN, KV strojni ključavničar — obdelovalnica valjev; PIPINIC JOŽE, KV vodovodni instalater — komunalni oddelek.
Vsem želimo prijetno počutje!
Na odslužitev vojaškega roka so odšli:
JAZBEC JOŽEF, žerjavovodja iz livarne valjev; SLOGAR JOSIP, KV kovač iz mehanične delavnice; KNEZ MIHAEL, delavec iz valjarne II; BAUMKIRHNER IVAN, kurjač iz livarne sive litine; URLEB BOGOSLAV, avtogeni varilec iz valjarne II; POCAJT STANISLAV, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; AN-TLEJ IVAN, PK ključavničar iz mehanične delavnice; LESKOVŠEK LEON, dipl. ing. iz merilne službe; SENICA MARJAN, avtogeni varilec iz mehanične delavnice; RUPRET FRANC, ing. iz tehničnega sektorja; KERZNAR FRANC, ekonomski tehnik iz finančnega sektorja, LUŽAR VLADIMIR, KV strugar iz kalibrirni-ce; PUŠNIK FRANC, NK delavec iz ekspedita; JAZBEC IVAN, NK delavec iz livarne valjev; VOVK MARJAN, žerjavovodja iz livarne sive litine; EISKOLER FRANC, KV rezkaiec iz mehanične delavnice; FRANULOVIC ANTON, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja; ŠTANCER FRANC, premikač iz prometa; OBERŽAN ANTON, KV strojni ključavničar iz kalibrirnice; JAZBINŠEK RAJKO, premikač iz prometa; MASTNAK FERDINAND, NK delavec iz valjarne I; POTOČNIK RAJKO, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja; GETIČ ZORAN, delavec iz valjarne II in GOLEČ FRANC, strojni ključavničar iz mehanične delavnice.
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
PEVEC STANISLAV, kurjač iz energetskega obrata, ŽELEZNIK MARTINA, uslužbenka iz finančnega sektorja in FISTER DRAGICA, uslužbenka iz obračunske službe.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
HRŠAK IVAN, delavec iz jeklarne; GAJŠEK CVETKO, delavec iz livarne sive litine; PETELINŠEK MARTIN, KV strugar iz ob-déloivailnice valjev; TIČAR IVAN, delavec iz valjarne I; AHMETO-VIC DŽEMAL, KV strojni ključavničar iz elektroobrata; LUC FRANJO, PK rezkaiec iz obdelo-valnice valjev; SOTOŠEK ZVONIMIR, KV urar iz merilne službe; SENICA MILAN, delavec iz jeklovleka; KLOPČIČ JOŽE, PK livar iz livarne valjev; VODEB MARTIN, delavec iz valjarne I, MANOJLOVIC BOŽIDAR, NK delavec iz livarne valjev, DACKOVIC TOMISLAV, delavec iz jeklarne; ULAMEC FRANC, delavec iz valjarne I; MUŠOVIC HAMID, KV strojni ključavničar iz kaldb-rimice; ILIČ TOMISLAV, delavec iz valjarne II; TIRIC HUSEIN, delavec iz valjarne I; SKALE JOŽE, delavec iz valjarne I; KOREZ BRANKO, delavec iz livarne valjev; MULOJEVIC DURA J, delavec iz livarne valjev; GALINA IVAN, delavec iz livarne sive litine; JAZBEC BRANKO, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; GRAČNER SILVO, delavec iz elektroplavža; LOJEN JOŽE, delavec iz livarne sive litine; ŠIVAK ŽELJKO, delavec iz livarne sive litine; ŠAFRANKO JOSIP,
delavec iz valjarne II; KRSTIČ MIROSLAV, delavec iz jeklarne.
Sporazumno s podjetjem je odšel iz delovne organizacije tovariš OPAKA VIKTOR, ing. org. dela, vodja organizacijskega biroja.
Umrl je ROMIH ALBERT, star 45 let, zaposlen v Železarni Štore 25 let in to v modelni mizami kot modelni mizar.
V	mesecu septembru je zaključil študij I. stopnje na Visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru tov. JANEZ LEŠEK, vodja organizacijskega biroja v eko-nomsko-organizaci jskem sektor j u in si pridobil naziv »ekonomist«.
Iskreno čestitamo!
Naraščaj v družini so dobili:
PAJK IVAN iz kemičnega laboratorija, BRECLJ FRANC iz prometa, PODPLATAN FRANC iz OTK in PODPLATAN OLGA iz ekonomsko organizacijskega sektorja, PETELINŠEK JOŽE iz ob-delovalnice valjev, OPREŠNIK JANEZ iz livarne II ter ZUPANC STANKO iz mehanične delavnice.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
DOMANJKO IVAN iz sklopa mehanske obdelave, ROMIH FRANC iz jeklarne ter JEROV-ŠEK VLADO iz elektroobrata.
Želimo mnogo družinske sreče!
DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI
V	mesecu juliju 1973 so se komisije za kršitev delovnih dložno-sti pri svetu enote skupnih služb in svetu enote vzdrževalnih obratov sestale dvakrat in obravnavale dva primera kršitev delovnih dolžnosti.
Huje sta prekršila delovno dolžnost:
Z zadnjim javnim opominom:
ZUPANC ALOJZ, livarna II: dne 24. 6. 1973 — malomarnost pri delu, zaradi česar je nastala velika materialna škoda — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
PAJK ALOJZ, ekspedit: dne 26.
5.	1973 — spor s sodelavcem — javni opomin.
V	mesecu avgustu so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe.
Iz JLA so se vrnili:
ZELIC ADAM, delavec, valjarna II; OBREZ JOŽE, KV stroj, ključavničar, OTK; CANŽEK JANEZ, premikač, promet.
ZAHVALA
Ob nenadni in prezgodnji smrti dragega brata in očeta
ALBERTA ROMIHA
se iskreno zahvaljujemo upravi železarne Štore, sindikalni organizaciji, godbi na pihala, kolektivu modelne mizarne in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence.
Žalujoči brat Ivan, hčerke in ostalo sorodstvo
MAŠI UPOKOJENCI
KRAMPERŠEK ANDREJ, rojen
17.	10. 1919 v Prožinski vasi, kjer še sedaj stanuje. V Železarni Štore se je zaposlil že leta 1938 v obratu jeklarna in valjarna, kjer je delal z večkratnimi prekinitvami vse do 1947. leta, ko je odšel na
odsluženje kadrovskega roka. Dne 10. 5. 1950 se je ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji — obratu valjarna, kjer je delal pretežno kot tehtalec vse do 21.
8.	1973, ko je bil zaradi slabega zdravja upokojen kot invalid I. kategorije.
OSTROŽNIK SILVESTER, rojen 2. 12. 1919 v Dramljah pri Šentjurju, sedaj stanuje v Celju. Njegova prva zaposlitev je bila pri privatniku od leta 1937 do 1940, ko je odšel na odsluženje kadrovskega roka. Med drugo svetovno vojno je bil 4 leta v ujetništvu. Dne 1. 3. 1946 se je zapo-
slil za nekaj mesecev v Ustroju Celje. Dne 18. 11. 1946 je sklenil redno delavno razmerje v naši delovni organizaciji, in sicer je najpre j delal v livarni sive litine, leta 1949 pa je bil premeščen v valjarno, kjer je pretežno delal kot ogrevalec. Dne 15. 8. 1973 je bil redno upokojen.
KOŠTOMAJ IVAN, rojen 28. 11. 1921 v Gabrovcu pri Celju, sedaj stanuje na Mariborski v Celju. Najprej je delal v Tovarni volnenih odej v Škofji vasi, dne 27. 4. 1949 pa se je zaposlil v železarni
štore v delovni enoti valjarne, kjer je delal vsa leta in to pretežno kot ogrevalec. Dne 24. 8. 1973 je bil zaradi slabega zdravja upokojen kot invalid I. kategorije.