PoStnhta plačana t gotovini. _ Leto XVII., št. 42 Ljubljana, četrtek 20. februarja I936 Cena 2 Dir opravnižtvo: Ljuoijaaa, Knatijeva ulica a, — releton sl 2122, 8123, uiseratzU oddeleit: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel 8492, 2492, c odružmca Maribor: Gosposka ulica St, 11- — Teiefon St. 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, 3124. 3125, 31266. Wien št 10S.241 Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St- 65. Rokopisi se ne vračajo. Preobrat v Španiji Velika volilna bitka v Španiji je končana. Protinapad levičarskih republikancev in socialistov proti desničarskim skupinam, ki so bile na oblasti je končal z nepričakovano zmago levičarskih struj proti tradicionalnim silam Španije. Španska republika je zajadrala zopet močno na levo, vsaj v one vode, v katerih je plavala ob svoji proglasitvi pred petimi leti, če ne celo še bolj na stran. Dve mogočni koaliciji sta pri volitvah merili svoje sile. Na eni strani je bila nacionalna protirevolucionarna fronta, sestavljena iz strank desnice in centru-raa, njej nasproti pa »Fronte Popudar«, sestoječ iz komunistov, sindikalistov, socialistov in diveh levičarskih republikanskih strank. Že sama sestava obeh koalicij kaže, da sega njuna osnova daleč preko devize: monarhija ali republika. l#e strah je lahko zbral tako različne elemente, kakor so rojalisti in radikali, klerikalci in liberalci, reformisti in konservativci, ki vsi tvorijo prvi tabor. Vsi &o vedeli, da jih čaka maščevanje za Asturijo, ako zmaga nasprotna fronta, ld jo je preko vseh programskih razlik tudi družila v prva vrsti le želja po oblasti in maščevanju. Energični Azana, ld je z bratalno silo zatrl komunistični upor pred tremi leti, se je Sedaj znašel zopet skupaj s svojimi nekdanjimi žrtvami. Kakor je desničarje družil strah pred maščevanjem, tako je levičarje zbrala bojazen pred napredujočo proti-revolucijo, ki je pred dvema letoma praznovala svojo prvo zmago. Čeprav se v Španiji politična čuvatva spreminjajo hitreje kakor v dirugih dr-žaivah Evrope, je izid volitev vendarle močno presenetil. Komaj dve leti sta minili od zadnjih volitev, ko ni mogel Azana zbrati v Madridu niti toliko glasov, da bi si rešil mandat. V nedeljo pa je dobil večino na 990 od 1000 volišč v "Madridu. Desničarska koalicija, ki je pri zadnjih volitvah v Madridu dobila 10 mandatov, ni mogla sedaj priboriti poslanskega mesta niti svojemu voditelju Koblesu. Vzrokov za ta silni prevrat je več ko dovolj. Ugled desničarskih vlad, ki so , e izmenjavale na oblasti v zadnjih dveh :'etih, je bolj in bolj padal. Čim več je "bilo novih vlad, tem večje je bilo razočaranje množic. V koaliciji sami je vladalo ljubosumje, ker predsednik najmočnejše skupine Gil Rcbles ni imel pravega zaupanja v svojega zaveznica, voditelja radikalov Lerrouxa. Pogosti veliki korupcijski škandali, v katere so bili zapleteni najuglednejši politični prvaki, med njimi voditelj radikalov Ler-:roux sam in njegov zet, so ubili v množica n vero ljudi, ki bi po svojem položaju morali dajati narodu vzgled. Razen tega je ostalo tudi preveč obljub neizpolnjenih. Kmetje niso dobili zemlje, katero jim je obljubila agrarna reforma, brezposelnost je naraščala, vlada je preveč očitno podpirala kleri-kalizem, ki je zaradi posebnih španskih razmer pri ljudstvu temeljito osovražen. V Kataloniji pa so se razgibali separatistični elementi in izrabljajoč katalonski nacionalizem napadi-i desničarski centralistični sistem. Tem političnim motivom se je pridružila še huda gospodarska stiska in se zdi zaito naravno, če so se široke množice usmerile na drugo sitran ter se začele obračati k novim ekstremom, pričakujoč od njih odrešilnega čudeža. Ti novi bogovi so socialisti in levičarski republikanci, ki so pred leti imeli špansko državno krmilo že absolutno v svojih rokah, so pa pri te^n popolnoma odpovedali. Toda množice pozabljajo hitro. Socialistična stranka ie bila decimirana pri zadnjih volitvah in zatem skoro docela uničena v oboroženi vstaji. V prvih letih svojega razvoja je bila močno zmerna, za vzgled ji je služila angleška laburistična stranka in je zaradi tega v svojih vrstah štela tudi številne liberalce. Kasneje pa so dobili v njej premoč radikalni elementi. Po ponesrečenem uporu v A$turiji je pr stala izrazito revolucionarna stranka z ideali socialistične republike. Zaradi tega je prišlo med njo in komunisti prvič v politični zgodovini Španije do voTrrega pakta, ki je seveda imel izrazito marksistično obeležje. Republikanske levice Azane z marksističnimi strankami ne vežejo nobena ideološka načela, toda Azana se je kmalu po zmagi republike spri s svojimi zavezniki radikali, ki so mu očitali diktatorske ambicije, pa se potem naslonil na socialiste. Z njih pomočjo je potem uvedel agrarno reformo, ki je velika-šem vzela ne le zemljo, temveč tudi političen vpliv, izvedel je ločitev cerkve od države in izgnal jezuite, s čemer si je nakopal sovraštvo aristokracije in cerkve ter tako nujno postal navezan na politične skupine, s katerimi ima sicer prav malo skupnega. Da je ravno Aza-nova stranka izšla iz volitev kot veliki zmagovalec, je videti v tej zmagi znak, da španski narod ravno tako odklanja klerikalne kakor marksistične ekstreme. Republikanska levica predstavlja namreč ono skupino, ki zahteva, naj bo demokratska republika ne le nor.iinelno, temveč tudi dejansko prava državna oblika Španije. Ako se imenuje sedaj Aza- Španija na pragu nove revolucije? Alarmantne vesti o poskusen! proglasitvi monarhistične vojaške diktature so izzvale silno razburjenje — Levičarji se oborožujejo in so proglasili splošno stavko Madrid, 19. februarja, o. V vsej Španiji so danes izzvale veliko razburjenje vesti, da so v pretekli noči nekateri vojaški krogi nameravali izvesti državni udar ter proglasiti vojaško diktaturo. Dočim je notranje ministrstvo na eni strani izdalo kratek komunike, k,* zatrjuje, da so te vesti brez podlage, je na drugi strani vzbudilo tem večjo pozornost dejstvo, da je vlada izdala tiralico za poveljnikom madridskega letališča generalom Code-zOju jn za šefom generalnega štaba generalom Francom, ki sta v pretekli noči pobegnila. V zvezi s tem se zatrjuje, da sta generala Codez in Franco pripravljala vojaški udar. Okrog polnoči sta izdala vsem vojaškim oddelkom v Madridu povelje, naj po določenem načrtu zasedejio ministrstva, pošto in razne druge javne urade. Poveljniki posameznih čet, ki so že od nedelje dalje v stalni pripravljenosti, si sprva niso znali tolmačiti pomena povelja, ker v mestu ni bilo nikjer ni kaki h nemirov, zaradi katerih bi bila potrebna intervencija vojske. Obrnili so se zato na vojno ministrstvo in na notranje ministrstvo, kjer so na ta način izvedeni, za kaj gre. Vlada se }e že v teku noči sestala k seji hi izdala vse potrebne ukrepe, da očuva v državi red in mir. Vojaštvo se je vrn jlo v vojašnice, straže v posameznih ministrstvih ter pri važnejših državnih uradih pa so bile ojačene. Ko sta voditelja upora generala Codez in Franco uvidela, da je njuna akcija propadla, sta po nepotrjenih vesteh pobegnila z vojaškim letalom neznano kam. Dosedaj ju še niso izsledili V zvezi s to zaroto je bilo v Madridu in nekaterih drugih mestih aretiranih več višjih oficirjev. Vest o nameravanem prevratu je izzvala zlasti v levičarski krogih silno razburjenje. V vseh delavskih predmestjih so takoj izdali alarm in mo-biliz-raii vse svoje pristaše, med katere so razdelili tudi mnogo orožja in mumcije, ker so levičarji trdno odlo čeni do skrajnosti braniti svojo volilno zmago. Baš ta okolnost pa predstavlja največjo nevarnost za red in mir v državi Bati se je namreč, da bodo oborožene delavske množice, nahujskane od ekstremnih elementov, začele na svojo roko obračunavati z desničarji, kar bi moglo izzvati krvavo državljansko vojno. Vlada se zaracT, tega na vso moč prizadeva, da ohrani red in mir ter je za vso državo proglasila obsedno stanje. Po večfh mestih im zlasti v industrijskih centrih so vojaške posadke ojačene. V Kataloniji so izdani najstrožji varnostni ukrep'. Generalna stavka Madrid, 19. februarja, o. Po raznih znakih se more sklepati, da se nahaja Španija pred zelo resnimi in usodepol-nimi dogodki. Vestj o pripravah vojaškega prevrata desnic e> so prisJlile levičarsko ljudsko fronto k da'tekos®ž-nlm protiukrepom. V teku dneva so bfte mobilizirane vse revolucionarne sfte in je b!k> orožje, ki izvira še iz zadnje revolucije, ponovno razdeljeno med revolucionarje. Pričakujejo, da se bo splošna stavka, ki je že izbruhnila v Saragosf, razširila na vso Španijo. Franco v Madridu Madrid, 19. februarja, o. Dozdevno pobegli zarotnik general Franoo se je danes popoldne docela nenadoma pojavil v svojem stanovanju, kamor ie kmalu za tem pozval novinarje in jroi izjavil, dia so vse | vesti, da bi on pripravljal zaroto, popolnoma neosnovane. Bil je samo na inšpekcijskem poletu. Njegov rani odhod so napačno spravil v zvezo z vestmi, da je soudeležen pri zaroti. Posebno je naglasi!, da popolnoma soglaša z ukrepi vlade za očuvanje reda in miru ter bo tudi v bodoče podpiral vsako vlado, ki si jo bo izbral španski narod. Paničen beg monarhistov Gibraltar, 19. februarja. AA. Se zmeraj prihajajo v velikem številu begunci rz Španije. Vsi hoteli v Gibraltarju so polni. Begunci iščejo stanovanja že pri zasebnikih. Zadovoljni so, če dobe prostora na hodnikih. Mnogi turisti, ki zaradS beguncev n« morejo najti sob in stanovanj, odhajajo na nasprotno stran v Maroko. Vatikan vznemirjen Rim, 19. februarja, o. Havas poroča, da smatrajo v vatikanskih krogih izid špan-ekih volitev skrajno neugoden ne 6amo s stališča katoliške cerkve, marveč zlasti s stališča sedanjega družabnega reda, ker obstoja nevarnost, da bodo Prišli v Španiji na krmilo najbolj ekstremni elementu Ostavka vlade Vlada Valadaresa |e danes odstopila in prepustila odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov novi vladi, ki jo bo najbrže še nocoj sestavil Azana Madrid, 19. februarja, g. Vlada Valadaresa je danes opoldne podala ostavko. Pred tem se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o položaju, ki je nastal po volitvah. > Kaikor vse kaže, bo novo vlado sestavil Azana kot ustvaritelj in voditelj levičarskega bloka. Socialisti sami naijbrže ne bodo stopili v vlado, pač pa jo bodo podpiraffi. Tudi med desft-čairskiimi skupinami se vrše pogajanja. Zlasti si prizadeva vockia katoliške ljfudskie tstnanlke Gil Robies z vJadaiim oemfcrumom doseči sporazum za sestavo zmerne desničarske vilade. Njegova prizadevanja pa so ostaiia brezuspešna, ker skoro vse ostale desničarske stranke odklanjajo sodelovanje z njim. očitajoč mu. dia je om glavni krivec desničarskega poraza, ker je s svojim brezobzirnim nastopom združi1! levičarje v enotno fronto. Madrid, 19. februarja, g. Azana je izjavi novinarjem, da ni nobenega vzroka za bojazen. Če bo levica prevzela oblast, še ni rečeno, da bo vlada socialistična aH komun istščm. Zavzeli se bomo za republikanski ustavni režim. Naši zavezniki socialisti ki komunisti nas bodo podpirati, dokler si bomo prizadevali izboljšati položaj delavstva. Tudi predsednik republike odstopi? Madrid, 19. februarja, o. Danes so se razširile vesti, da namerava predsednik španske republike Zamora podati ostavko. V tem primeru je najresnejšl kandidat za njegovega naslednika bivši predsednik španskega parlamenta Basteiro, ki pripada zmernemu krilu socialno demokratske stranke 'n uživa velik ugled tudi v desničarskih krogih. Badoglio zadel na odpor Južno in vzhodno od Makale so se razvili novi boji Rim, 19. februarja, d. Agencija United Press poroča: V merodajnih fašističnih krogih zatrjujejo, da je italijansko vrhovno vojaško poveljstvo sklonilo za čas od 15. aprila do 15. septembra ustaviti v Abe-si-ni ji vse vojaške operacije. Med veliko deževno dobo naj bi se vse moči pora-b:fle za ojačenje zavzetih postojank. Trenutno so celo vojaški strokovnjaki deloma v negotovosti glede sedanjih strateških postojank italijanskih, armadnrh zborov na severu in jugu, ker izvaja vrhovni poveljnik italijanskih ekspediicijskih čet strogo cenzuro vseh vesti, ki bi kakorkoli mogle koristiti vodstvu abesinske vojske. Kljub temu je znamo, da ima maršal Badoglio sedaj na severni fronti štiri ar-madne zbore, ki obstojajo iz 220.000 00 250.000 vojakov iz Italije ter 50.000 do 80.000 domačinov. Glavna sila je zbrana na fronti., ki se raztega južno od Aksuma preko Arnba Aradama do damakčistke meje. Ostale čete severne vojske so na skrajnem zahodnem vogalu pokrajine Tigre ob meji Sudana. Tamkajšnjo italijansko fronto predstavljajo raztresene posadke, ki 'ma-jo zgolj nalogo obrambe. Na jugu razpolaga general Graziani z z vojsko 100.000 mož. Večina njegovih divizij je motorizirana. Tudi o postojankah teh čet je le malo znanega. Splošno pa menijo, da je eden izmed armadnih zborov v odseku pri Negeliju. Drugi armadni a bor prodira baje ob meji Kemije, dočim je tretji na pohodu ob toku reke Sebeli. Četrti armadni zbor generala Grazianija operira po mnenju vojaških strokovnjakov še vedno v bližini Geriogubrja. Italijansko vojno poročilo Rim, 19. februarja. AA. Agencija Štefani priobčuje naslednji komunike št. 130: na tudi kot ministrski predsednik, je v tem videti nadaljnji znak, da so v Španiji že takoj po volitvah pozabili na ekstremna socialna gesla, s katerimi so vabili v svoje vrste mase volilcev. Desničarske stranke se oči vidno še niso znašle v novem položaju. Često so tudi one poskušale »reševati Španijo« na druge načine kakor z volilnimi listki in časopisnimi članki. Vojska je danes po večini še v njihovih rokah. Tudi fašistični elementi so se že precej razširTi, čeprav si pri .volitvah še niso mog'i priboriti nobenega mandata. Že se čitajo pozivi gorečih patriotov k uporu proti zmagi rdeče revolucije. Prtvi tak upor, pravijo, se je že ponesrečil. Vsekako" pa nima nova vlada pred seboj posebno lahke naloge in vse kaže, da Španra tudi s temi volitvami še ne bo rešila svojih nad vse zamotanih problemov. Letalstvo nadaljuje obstreljevanje sovražnih oddelkov, ki se v neredu umikajo. Čete tretjega armadnega zbora so prodrle v pokrajino Gaelane in trčile ob sovražni odpor. Prebivalstvo Pokrajine je naše čete sprejelo prijateljsko. Utrjevanje novih postojank Rim, 19. februarja. AA. Agencija Štefani poroča iz Makale: Italijanske čete se utrjujejo z neverjetno naglico na svojih novih postojankah v Ambi Aradamu. Obenem so izvršile organiziranje vse zasedene pokrajine. Na utrjenih postojanah so Postavili velike reflektorje, ki delujejo vso noč. Vse linije, tudi prednje čete, ki so prišle še dalje od Ambe Aradama, so s telefonom in brzojavom zvezane s poveljstvi. Vojvoda Aosta je bil imenovan za divi-zijskega generala v letalstvu in sicer za poveljnika prve letalske divizije. Novi boji južno od Makale Adis Abeba, 19. februarja. AA. Abesinski krogi trdijo, da v bitko južno od Makale niso posegle tako močne abesinske čete, kakor &o prvotno poročali. Tudi pri bojih v abesinski vojski niso sodelovali evropski oficirji in inštruktorji. Snoči so se začeli južno in vzhodno od Makale novi boji. Na južnem bojišču so Abesinci napadli ob reki Ganale Doria. Poskus atentata na abesinskega cesarja London, 19. februarja. AA. Reuter po,-roča iz Adis Abebe: V tukajšnjih krogih govore, da so odkrili poskus atentata na cesarja Haie Selasija. Letalo, s katerim se običajno vozi cesar, je nekdo namenoma pokvaril, tako da bi moralo na prvem poletu strmoglaviti. O podrobnostih atentat-nega poskusa manjkajo poiočilla, zatrjujejo pa, da je pok vara na letalu izvršena zelo rafinirano. Preiskava se nadaljuje. Zdi se, da gre za pravcato zaroto o^cb- ki so bSe v stužlbi neke države. Pomorska konferenca še ni izgubljena Možnost, da pride končno vendarle še do sporazuma Francoska pogajanja z ameriško vlado London, 19. februarja. w. Francija je podvzela zadnji korak, da bi našla rešitev iz zagate, v katero je zašla pomorska raz-orožitvena konferenca. V ta namen je začela neposredna pogajanja z Washingto-nom o oklopnih ladjah. To je vsekakor zelo Pomemben dogodek v razvoju pomorske razorožitve in največja izpremem-ba, odkar je bil londonski francoski poslanik v Pariza. Po Reuterjevem poročilu smatrajo poučeni angleški krogi, da bo Francija odstopila od svoje zahteve, naj bi znašala skrajna meja za linijske ladje 27.000 ton, skrajna meja njihovih topov pa 12 palcev, in sicer v primeru, če bodo Zedinjene države vztrajale pri zahtevi, naj znaša ta meja 35.000 ton. za topove pa 14 palcev. Ni izključeno, da bo zaradi tega Prišlo do sporazuma o tehnično kvalitativnih omejitvah. Sporazum bodo morda parafirali že prve dni marca. S sporazumom vred bi podpisali tudi protokol o tem, da je treba po mnenju držav podpisnic povabiti, tudi druge države, predvsem Nemčijo, Rusijo in Japonsko, da se priključijo temu sporazumu, ki bi ga končno podpisali šele pc pristopu teh držav. Med Francijo in Veliko Britanijo že obstoja sporazum o nekaterih podrobnostih. Francija želi, naj bi čas od parafiranja pa do končnega podpisa sporazuma, torej od marca do jeseni, Porabili za pogajanja o letalskem sporazumu med državami lokarn&kega pakta. Francoski zunanji minister Flandin je že predložil konkretne predloge v V svrho. . Goring v Varšavi Varšava, 19. februarja. Danes je prispel semkaj pruski ministrski predsednik Goring. Opoldne je bil Goring v avdienci ! pri predsedniku republike Moscickem, na-Icir se je udeležil obeda, ki ga je priredil zunanji minister Beck. Po obedu sta se državnika razgovarjala o vprašanju tranzitnih železniških tarif, o kcmercializaciji nemškega železniškega dolga Poljski, o firmcosko-rumunskem paktu in razmerju obeh držav do Litve. Popoldne je odpotoval Goring v Biaio-vico na lov, ki ga je priredil predsednik republike. i Suvichev sestanek z Berger Waldeneggom Rim, 19. februarja. AA. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg, ki se mudi v Florenci, je sprejel daines italijanskega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Suvicha. Razgovor je trajal dve uri. Opoldne je Suvioh priredil Ber-gerAValdeneggu obed, po katerem sta nadaljevala posvetovanja. V političnih krogih spravljajo Suvichev sestanek z avstrijskim zunanjim ministrom v zvezo z razgovorom, ki ga je imel Su-vich pred nekaj dnevi z nemškim poslan kom Hasslom. Sedanji sestanki kažejo prizadevanje Italije, da bi po najnovejših vojaških uspehih v vzhodni Afriki čim bolj utrdila svoj diplomatski položaj pri državah, ki ne sodelujejo pri sankcijah. V zvezi s tem pripominjajo, da so se nemško-italijanski odnofiajii od začetka vojne v vzhodni Afriki znatno popravili, kar se opaža tudi iz pisamija nemškega tiska. Prevrat v Paragvaju Asuncion, 19. februarja, o. Davi se je vrnil v Paragvaj pregnani polkovnik Franco. ki je živel doslej v Buenos Aire-su. Na letališču so ga sprejeli .zastopniki vojaških oblasti. Po prihodu se je takoj odpeljal v vladno palnčo. Bivši predsednik republike je odstopil in pobegnil v Argentino s torpedovko, ki ga • je odvedla do argentinsko-paragvajske meje. Zagotavljajo, da ni imela vojaška vstaja nobene zveze 8 komunistično agitacijo, marveč je nastala kot posledica bolivijsko-paragvaj-ske vojne in slabe vladne politike. Glavni vzrok revolucije je bilo to, da je bivši predsednik republike dr. Avala pustil aretirati najbolj popularne osebnosti, ki so bile zaslužne za uspeh paragvajskih čet v G ran Chacu. Rumunski krali Karol v Jugoslaviji Beograd, 19. februarja. AA. Davi je rumunski kralj Karol prispel na naša tla na vožnjii faz inozemstva v Bukarešto. Na meji na Rakeku je kralja KarOla pozdravili v imenu Nj. Kr. Vis. kneza namestnika Pavla adjutant polkovnik g. Rndovnč. Na železniški postaji v Zagrebu sta ga pa pozdravila ban savske banovine in armitjski poveljnik. Odhod kralja Borisa Beograd, 19. februarja, p. Nj. Vel. bolgarski kralj Boris je danes popoldne po par dnevnem bivanju v Beogradu, kjer je bii gost Nj. Vas. kneza namestnika odpotoval v Sofijo. Na topoiderski postaji so se poslovili od njega kraljevi namestniki s knezom Pavlom na čelu, predsednik vlade dr. Stojadinovič, vojni minister general Živkovič ter oeobje bolgarskega poslaništva. Na postaji je bila častna četa kraljeve garde z zastavo in godbo. Ob 15.10 je krenil s postaje posebni dvomi vlak, s katerim sta kralj Boris in njegovo spremstvo odpotovala v Sofijo. Začetek podrobne proračunske razprave v skupščinskem finančnem odboru Beograd, 19. februarja, p. Finančni odbor je danes ob 17.15 sačel podrobno razpravo o proračunu. Predsednik odbora Mita Dimitrijevič je sporočil, da je prejel od predsednika vlade pismeno sporočilo, da ne more prisostvovati današnji seji finančnega odbora, čeravno je na dnevnem redu razprava o vrhovni državni upravi, ker je močno prehlajen; zastopal ga bo finančni minister g. Dušan Letica. Ko je bilo prečitano sporočilo presedni-ka vlade, se je oglasil finančni minister Letica in podal naslednjo izjavo: Vada vztraja tudi nadalje na svojem že zavzetem stališču, da je po odklonitvi proračunskega predloga v načelu umestno, da se gre z njim pred narodno skupščino. To pojmovanje je logično im ustreza znanstvenemu stališču ter duhu in črki poslovnika narodne skupščine. Ker pa navzlic temu zavzema finančni odbor stališče, da se spušča v podrobno razpravo o proračunu, ki ga je v načelnem glasovanju Ze odklonil, mu vlada ne bo kratila pojasnil, ki jih finančni odbor od nje zahteva in ki mu jih bo mogla dati. Vlada bo vsekakor sodelovala v finančnem odboru pri proračunski razpravi v času, ki ga je finanSnemu odboru odredila narodna skupščina na svoji zadnji seji. Finančnemu ministru je odgovoril nar. posl. Ivan Mohorič ,ki je v svojem govoru naglasil, da v vladnih krogih pravilno tolmačijo stališče večine finančnega odbora Večina finančnega odbora popolnoma uvi-deva, da država ne more ostati brez proračuna in bo proračun tudi pravočasno sprejela. Ne more pa glasovati za takšen proračun, kakor ga je predložila vlada V dobi, ko je bil finančni minister dr. Djor-djevič je bil pri najrigoroznejši redukciji izdatkov realiziran proračun v višini 9.5 milijarde. O takrat pa do danes so se gospodarske razmere še poslabšale, vendar pa je predložila vlada proračun, ki je za 960 miijonov večji kakor je bdi' takrat. To se absolutno ne more sprejeti. Ce vlada ne ve, kako naj proračun zniža, ji bo to pokazala večina finančnega odbora, ki bo podrobno proučila vsako posamezno postavko in spravila proračun v sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev ter z znižanim narodnim dohodkom. Večina finančnega odbora smatra za svojo dolžnost, da prilagodi proračun dejanskim potrebam države. V tem smislu bo finančni odibor v polni meri izvršil svojo dolžnost in bo pri tem dostojno zastopal interese naroda. Nar. posl. dr. Oton Gavrilovič je ospo-raval trditve, da bi bila narodna skupščina na včerajšnji seji sprejela predlog vlade, naj bi se o proračunu razpravljalo po skrajšanem postopku. Po skrajšanem postopku se lahko obravnavajo razni zakonski načrti, za proračun pa so v ustavi in v poslovniku čisto specialne določbe. Ustava izrecno določa, da se v Primeru, da proračun ni pravočasno sprejet, lahko odobre dvanajstine po starem proračunu. Prvi je prišel v razpravo proračun vrhovne državne uprave. Postavke, ki se nanašajo na dvor in kraljevo namestništvo, so bile sprejete brez debate soglasno. Pri razpravi o kreditih za senat, se je razvila daljša razprava. Posamezni govorniki so zahtevali znižanje kreditov za en milijon dinarjev. Navzoči predsednik senata dr. Tomašič je podrobno Pojasnjeval vsako posamezno postavko in utemeljeval predvidene kredite. Finančni odbor je po eno-urni razpravi proračun za senat odobril. Nato je prišel v razpravo proračun za narodno skupščino. O tem se je razvila obširna razprava, ki ob uri, ko to poročamo še traje. Seji Prisostvuje tudi predsednik narodne skupščine Stevan Čirid. ki zagovarja posamezne postavke. za preosnovo ovaške vlade Sddaln! demokrati zahtevajo, naj agrarci prepuste notranji portfelj kaki drugi stranki Praga, 19. februarja, d. Jutri bo ministrski predsednik dr. M/ikn Hodža odpotoval v Beograd. V Jugoslaviji ostane do 25. februarja. PTed svojim odhodcm se je danes posvetoval z zastopnikoma slovaške ljudske stranke dr. Tisam in dr. Sokolom o njenem vstopu v vlado. Pogojanja se bodo nadaljevala po povratku dr. Hodže v Prago. Vodstvo slovaške ljudske stranke je imelo pretekli ponedeljek v Bratislavi sejo na kate.i je po otvoritvenem govoru predsednika Hlinke poročal dr. Tiso o pogajanjih z vkido. Ugotovili so, da obstoja na obeh straneh dobra vohlja za sporazum in je bil končno sprejet sklep, ki odobrava vstop dT. Tisa in dr. Sokola v vlado ter nadaljevanje zaključnih pogajanj v to svrho. Težkoča za širšo preosnovo vlade je na- stala, ker so češkoslovaški socialni demokrati postavili zahtevo, naj češki agrairci prepuste notranje ministrstvo kaki drugi stranici. Izjavili so, da zahtevajo to iz načelnih razlogov in ne, da bi ojačili svoje postojanke. Ne zahtevajo, da bi moral biti notranji minister socialni demokrat, in prihaja zato v poštev bodisi narodno socialistični posilanec ali pa kak član ljudske stranke. Socialni demokrati opozarjajo, da je minilo že 10 let. odkar imajo agrarci notranje ministrstvo. Poslednji neagrarski notranji minister je bil v drugem kabinetu Svehle dr. Nosek, član češke ljudske stranke, ki je z njim vred meseca marca 1. 1926 tudi odstopil. Socialni demokrati eo predlagali za notranje ministrstvo msgT. Šnamka. Ker so agrarci ta predlog odklonite, ni izključeno, da bo nova zahteva socialnih demokratov nameravano preosnovo v!>ade odgodila zopet za daljši čas. svsca hitlerjevcem Razpust vseh narodsso-socialističnih organizacij nemških državljanov v Švici Bern, 19. februarja, d. Umor nemškega državljana Gustloffa, voditelja nemške narodne socialistične organizacije v Švici, je izzval resne notranje politične posledice. Na pritisk političnih krogov v raznih kantonih je bil zveznii svet prisili j en, da nujno uredi vprašanje inozemskih političnih organizacij v Švici. Včeraj je bil objavljen komunike, ki pravi, dia so bitli že izvedeni prvi ukrepi proti naTodno-socialističniim organizacijam nemških državljanov v Švici. Zvezni svet se je predvsem bavil z delavnostjo nemških narodno-sociamstičniih dijakov im tudi dirugiih hitlerjevskiih političnih organizacij. Enega dijaka so zakadi njegovih zvez z nemško policijo takoj izgnali, drugi Nemci im neki Avstrijec so j bili uradno posvari eni. dočim jc bilo ne- ! katerim odvzeto dovoljenje za nadailjnje bivanje v Švici. Zvezni svet je razen tega sklenil, da ne bo dovoli snovanja nšikakr-šniih »trgovinskih uradov« nairodno-sociali-stičniih organizacij. Tudi ne bo več trpel centrale nemSke narodne socialistične stranke v Švica, kd jo je doslej vodil umnoT-jeni Goistiloff, kaikor tudi ne lokalnih organizacij. Zvezni pravosodni department m policija v Bernu sta bila poverjena, da predlagata, katerim inozemskim političnim organizacijam se more v bodoče dovoliti obstoj im delovanje v Švici. Te sklepe so po vsej švici ugodno sprejeli. Nemška represalija Berlin, 19. februarja, g. Državna vlada je kot odgovor na prepoved narodno-sociaili-stičniih argamiizaoij v Švici odredila razpust vseh švicarskih organizacij v Nemčiji- Perčevič pobegnil iz Avstrije v Italijo Dunaj, 19. febr. z. Znani avstrijski polkovnik Ivan Perčevič, ki je v zastopstvu Paveliča nadziral teroriste na Janka pusti in izžrebal marsejske morilce ter bil zato od sodišča v Abcu in con tirna ciiam obsojen na smrt, je sinoči pobegniti xz Avstrije ""n skrivaj odpotoval v Italijo, kjer se sestane s Paveličem in ostalimi na smrt obsojenimi zaplečniikr marše jskiih morilcev. Avstrijska vlada ga je poprej ščitila in se je postavila na stališče, dia je nedolžen ter da mu ni mogoče dokazati nobene krivde. Sedaj po obsodbi v Aixu pa se je položaj znatno spremenil. Ker išče Avts+r ia baš sedaj podpore Francije, tudi ne bi mogla več naspro- tovati zahtevi po izročitvi tega zločinca. Avstrijska vlada je imela včeraj sejo, na kaiteir je razpravljala o vsem tem. Postavila se je na stališče, da jo vse skupaj nič ne briga, ker da je Perčevič madžarski državljan in da njegovo bivanje v Avstriji uradno ni prijavljeno. Ves Dunaj pa ve, da > stanuje Perčevič že celo vrsto let na Du- ! naiiu v Retiserstrasse. Takotj po seji je bil j Perčevič obveščen, naj nemudoma odpotu- j je. da ne bo povzročal neprijetnosti avstrii- i siki vladi. Perčevič se je temu pozivu odzval in je sinoči »skrivaj« odpotovali v Italijo. Samoobrambna akcija hrvatskih kmetov Zagreb, 19. februarja, o. Tudi na današnjem tedenskem živinskem sejmu v Zagrebu so kmetje držali cene živini za 10 do 30 odstotkov višje kakor poprej. Posebna komisija je takoj zjutraj določila cene, izpod katerih kmetje niso smeli prodajati živine. Voli so se prodajali od 3.75 do 5.50 Din, hiki po 4 do 4.50, junci po 4.50 do 5, krave po 3 do 4.50, teleta pa po 4.50 do 6.50 Din za kg žive teže. Kljub povišanim cenam je bil promet zelo živahen. Slično akcijo so izvedli kmetje tudi na varaždinskem sejmu, kjer so bili številni inozemski kupci sprva rezervirani, pozneje pa, ko so uvideli, da gre za dobro izvedeno organizacijo, so se udali in pokupili skoro vso živino, ker se boje, da se bodo cene še • bolj dvignile. Največ živine je bilo prodane za Avstrijo, Grčijo in Španijo. I Ker so zagrebški mesarji zagrozili, da ; bodo zaradi povišanih cen podražili meso, i je »Seljačka sloga«, ki vodi to akcijo, danes napovedala, da bo v tem primeru ustanovila v Zagrebu in v vseh večjih mestih zadružne klavnice, v katerih bo prodajala meso kljub višjim cenam živine za 10 do 15 odstotkov cenejše, kakor ga sedaj prodajajo zagrebški mesarji. Slovenska škofa v Beogradu Beograd, 19. februarja, o. V Beograd sta prispela ljubljanski nadškof dr. Rožman in mariborski škof dr. Tomažič. Beležke O monopolizaciji šolskih knjig Včerajšnji »Slovenec« poroča, da je z 19. februarjem potekel rok za oddajo rokopisov za nove enotne šolske učbenike. Posebna komisija bo rokopise pregledala do 20. avgusta ter jih odobrila, odnosno zavrgla. Doba enotnih učbenikov je torej pred nami. »Slovenec« pravi, da se unifi-kacijsko kolo mirno vrti dalje Preko slovenskega šolstva, ter se sprašuje: »In mi?« V banovinskem svetu je včeraj prišla ta zadeva v razpravo in g. ban je dal pojasnila, kako se bo monopolizacija izvedla. Na enotno srbsko—hrvatsko—slovensko slovnico, o kateri se je mnogo govorilo ln pisalo, seveda nihče ne misli. Izdani bosta marveč slovnica srbohrvatskega jezika in slovenska slovnica, ta seveda v slovenskem jeziku. Ravno tako bodo tudi čitanke in vse ostale knjige izdane v obeh jezikih. Slovenske čitanke se bodo pred vsem naslanjale na slovensko literaturo, en del pa bo posvečen srbohrvatskl književnosti. Isto načelo bo veljalo v obratnem razmerju za srbskohrvatske čitanke. Vsi ostali učbeniki pa bodo enotni. Monopolizacija po izjavah g. bana ne Pomeni, da bi se vse knjige morda tiskale v državni tiskarni. Razpisani bodo marveč natečaji in vsaka tiskarna se bo mogla potegovati na natisk učbenikov. Pojasnila bana je sprejel banovinski svet z velikim odobravanjem in navdušenim ploskanjem. Zmedeni „©fesor" Zagrebški »Obzor«, ki z umetniško spretnostjo enako vneto tolmači na7ore dr. Mačka, kakor brani interese sedanje vlade, ae nikogar toliko ne boji kakor pohorcev. V tem pcicretu »Obzor« upravičeno vidi glavno nevarnost za vse separatistične in reakcionarne struje Ln zato pohorci ne morejo niiti s prstom migniti, da ne bi »Obzor« pisal o tem obširnih komentarjev in trobenta! alarm. Nekdaj je bilo pri tem listu precej žurnalist:čne okretnosti, političnega razuma in lojalnosti v razpravljanju javnih vprašanj. Vse to spada danes pri »Obzoru« že v lepšo preteklost. Kur čitaš sedaj v njegovih stolpcih, se ti •rdi kakor besed:čenje stare klepetulj«. »Obzo-irove« intrige so tako bedasto primitivne, da vzbujajo samo pomilovanje. V številki od srede razlega »Obzor« neke sklepe JNS, ki ©i j'h je sani izmislil. Pravi, da se JNS ponuja vladi, a ker 'e vlada noče, dela obstruikoijo. Na drugi strani pripoveduje, kako JNS noče z Jev-tičem aili v isti sapi šteje Jevtiča t-rkore-koč med njene voditelje. Ker člani Neodvisnega kluba niso v prv'ih vrstah razbi-jajočifo obstrukoionistov, jh dolži, da pomagajo vladi. Ker pa ie Neodvisni k'ub svoje sts1i«če do f-Jfcde dovolj jasno obeležil, jih obtožuje, da so voditelji obstrukcije, in kliče proti njim vse nebeške 'n posvetne sile na plan. Način, kako »Obzor« slika pomični položaj v naši državi, že dolgo izključuje vsako resno razpravo s tem klepetu! rastim organom, ki ga c:tiramo zato pred vsem v zabavo našim čitatelj em in kot dokatz, kakšen stnstii vlada v gotovih krogcih pred energično jugoslovensko nacionalno akcijo. Paberki iz ,J)omoljuba" V najnovejši številki podeželskega glasila JRZ beremo: »Vedno ista pesem, Licitacija za oddajo gradbenih del na cesti Št. Vid-Jeperca je bila brezuspešna, ker ni bilo niti enega ponudnika. Najbrže je bila preračunana vsota prenizka. Krivda pa je tudi v tem. ker skoraj nobena licitacija ni gladko potrjena, temveč se vsaka razveljavi, da imajo podjetniki z licitacijami silno veliko dela, nič zaslužka in dosti stroškov. Potrebno bi bilo. da bi naši zastopniki proti temu rednemu razve-Ijavljenju licitacij prav krepko nastopili«. Soglašamo s stricem »Domoljubom«, kakor tudi z njegovo pripombo k pričetku izhajanja službenega glasila JRZ »Samouprave«: »Bog daj, da pridemo kaj kmalu od samouPrave na papirju k samoupravi v dejanju.« Samo se nam zdi. da je vse to pisanje namenjeno vsem drugim, samo ne tistim, ki bi lahko izvedli remeduro pri razpisovanju javnih licitacij ter dali ljudstvu tako željeno in toliko obetano samoupravo. češkoslovaška narodna cerkev Po poročilih češkoslovaških listov šteje češkoslovaška narodna cerkev že nad 1 milijon pripadnikov. Število vernikov se stalno množi ne samo z rojstvi, marveč tudi s številnimi prestopi iz katoliške cerkve. V Kladnu na primer je bilo naenkrat krščenih 120 oseb. Kakor navaja revija »Sobota« v svoji zadnji številki, je v preteklem letu poučevalo veronauk čsl. narodne cerkve 300 duhovnikov in 160 posvetnih učiteljev. Osnovano je bilo 270 cerkvenih občin, izmed katerih jih je 12 na Slovaškem in 4 Podkarpatski Rusiii, ostale Pa na Češkem in Moravskem. Lastnih božjih hramov ima cerkev 116. Duhovniki se vzgojujejo po pretežni večini v Pragi, mnogo pa jih študira tudi v Angliji. Ako se bo češkoslov. narodna cerkev tudi v bodoče tako širila kakor doslej, bo kmalu ena najmočnejših verskih skunin v Češkoslovaški republiki. Sankcije in Lurd V Rimu je zasedalo vodstvo Italijanskega društva za prevoz bolnikov v Lurd. Razpravljalo je o organiziranju posebnega vlaka, ki naj bi peljal italijanske bolnike k lurdski Materi Božji. Na pritisk nacionalističnih zastopnikov pa je vodstvo odpovedalo letošnje italijansko romanje v Lurd. Sklep je utemeljen s sankcijami, ki jih izvaja Francija proti Italiji. Letos pojdejo italijanski bolniki namesto v Lurd v Loreto. ki je s tamošnji Materjo Božjo italijansko narodno svetišče. ( Banovinski svet Razprava o našem šolstvu in učiteljstvu — Resolucija o zadnjih učiteljskih premestitvah Ljubljana, 19. februarja Na današnji dopoldanski seji Je banovinski svet obravnaval proračun prosvetnega oddelka. G. ban je otvoril sejo ob 9- in ugotovil sklepčnost, nakar je podal načelnik prosvetnega oddelka banske uprave prof. Breznik obsežno poročilo, iz katerega posnemamo: Osnovne šole Kljub velikim gospodarskim težavam so se prosvetne razmere v dravski banovini tudi lani razvijale še dokaj ugodno. Na osnovnih šolah manjka še 150., na meščanskih šolah 16 in na srednjih 25 učnih moči Nezaposlenih ateolviranih učiteljev >e 546, nezaposlenih absolviranih profesorjev pa okrog sto. Od teh je banska uprava podpirala iz bednostnega fonda stalno nad 100 najpotrebnejših, zaposlitev vseh pa tudi v novi poslovni dobi ne bo mogoča. Tudi učilnic manjka še vedno preko 13-T0, kar kvarno vpliva na zdravje učencev in učne uspehe. Hudo primanjkuje zaradi silno skrčenih proračunov šolskih odborov učil in drugih pripomočkov. Banska uprava je delila v to svrho podpore posameznim krajevnim šolskim odborom in jih bo mora'a še nadalje. Spričo slabe prehrane In pomanjkljive obleke učencev in učenk, jim je bilo treba priskočiti tudi v tem pogledu na pomoč in so se ustanavljale tudi šoiarrke kuhinje z bansko podporo. Narodnih šol je bilo 1. novembra 1935 v dravski banovini 861 od ieh 13 zasebnih); enorazrednic je bilo 1 34. dvorazrednic 176 osemrazrednic pa 9. Na šolah je bilo 3047 razredov s 4133 učnimi osebami. (1536 učiteljev in 2597 uči-teliic). Narodne šole obiskuje 185.327 otrok (93.155 dečkov in 92-172 deklic), od teh 182.325 Jugoslovenov, 2287 Nemcev, 650 Madžarov in 65 pripadnikov drugih narodnosti. Na vsak oddelek (razred) je odpadlo povprečno 47 otrok. V državno službo je bilo v preteklem šolskem letu sprejetih 114 učiteljskih novincev. Sedaj čaka na namestitev še 86 abiturientov in 440 abiturientk ter 19 bivših učiteljev in učiteljic, ki so prosili za reaktivacijo, skupno torej 545 učnih moči. Učiteljstvo je vršilo svojo službeno dolžnost vestno in požrtvovalno. Šolskih poslopij in prostorov primanjkuje, tako da se uporablja ista učilnica za dva ali celo tri razrede in so zasilne učilnice nameščene v privatnih prostorih. Skupno je 2692 učilnic za 3947 oddelkov. Tudi naturalnih stanovanj za učiteljstvo je le 1345. Banovina podpira one občine, ki ne morejo amortizirati svojih dolgov za poslopja. V banovini je 806 šolskih občin. Njih skupni proračuni so se v zadnjih šestih letih znižali od 37 na 24 milijonov dinarjev. Meščanske in srednje šole Meščanskih šol je v banovini 36 državnih in 8 zasebnih s skupno 247 oddelki, 9307 učenci. Zasebne šole so imele 37 oddelkov in 1448 učenk. V teku je akcija za ustanovitev meščanskih šol v Zagorju ob Savi in Konjicah- Na 11 popolnih in 1 Štirirazredni srednji šoli je 230 oddelkov, 9962 učencev in učenk, za 61 oddelkov primanjkujejo prostori. Na štirih nedržavnih srednjih šolah je 27 oddelkov s 1114 dijaki. Učni uspehi so jako dobri. Razredne izpite je 1934 - 35 položilo povprečno 86 odst. dijakov. Materialno vzdrževanje srednjih šol je banovina prevzela 1. 1931 in je v petih letih izdala 700.000 Din za popravilo posameznih poslopij. Šolski inventar pa je v glavnem še vedno isti kot pred vojno. Izvenšolsko prosvetno delo Prosvetno delo se razen na šole nan2Ša na društva, gledališča, kinematografe, tisk, znanstvene ustanove, knjižnice, na kmečke in gospodinjske nadaljevalne tečaje itd. V mnogih šolah so uvedene hranilnice in vloge otrok so presegle že 1C0.000 Din. V treznostnem gibanju je organiziranih okrog 100.000 »mladih vojakov«. Društveno delovanje je osredotočeno v kulturnih zvezah. ZKD ima 730 društev, Prosvetna zveza 640, Zveza kmečkih fantov in deklet 115. V banovini je bilo 1480 humanitarnih, zlasti gasilskih društev, 836 prosvetnih. 811 patriotskih in nacionalnih (JS. OMD. Narodna odbrana, Branibor). 308 sokolskih d ruš! e v in čet. 21 samostojnih javnih knjižnic, 2A8 pevskih in glasbenih 774 stanovskih in strokovnih. 329 neopredeljenih ln 15 znanstvenih društev, skupno 4782 organizacij, ki so lani priredile 5123 javnih prireditev z 250.000 udeleženci- V banovini je 47 kinov s skupno nad 12.000 sedeži. Dnevnikov je minulega leta izhajalo 7. po trikrat ali dvakrat na tedodal program dela za poslovno dobo 1936-37. V banovini je treba ustanoviti še 42 osnovnih šol in zgraditi se morajo nekatera nova šolska poslopja. Banska uprava bo podpirala to akcijo z brezobrestnimi posojili. Revne šolske občine bo podpirala pri nabavi učil. pazila to na urejeno gospodarstvo šolskih občin In redno sestavljanje proračunov, pospeševala šolske vrtove in drevesnice ter skrbela za ureditev vprašanja stanarin in kuriva za učiteljstvo. Banovina bo delovala na to, da se državna ženska realna gimnazija v Ljubljani dejansko otvori. da se II. realna gimnazija v Ljubljani razdeli v dva zavoda, da se otvori v Mariboru nižja ženska realna gimnazija, da se višja gimnazija v Murski Soboti podržavi in da se obnovijo srednješolska poslopja po določenem načrtu- Za vseučilško knjižnico je določenih 2C0.G00 Din. Vsa pozornost se bo posvečala prosvetnim organizacijam in društvom ao občine postopale pri določen ju ! za kajtehete. Zahteval je od bana naj ka- tehetoan zagotovi dostojne nagrade ča prepreči, da bi se še nadalje izpodkopavai njilhov uiglecL Ban dr. Natlačen je v odgovoru sporočil, da se je pričela akcija, nnai8ka vremenska napoved za četrtek: Na zapadu milo vreme, na vzhodu temperature večinoma nekaj nad ničla, eiccr megleno ali tudi tie& Naši kraji in lfud|e Pred 80. rojstnim dnem Nikole Tesle Učenjakov rojstni kraj vas Smiljan v Liki pripravlja lepo proslavo, ki se bo vršila 12. julija Beograd, 19. februarja. V Beogradu sta se včeraj mudila pro ta Matija Stijačič in Milan Cubrilo, člana odbora za proslavo 80-letnice velikega učenjaka Nikole Tesla. Ta odbor je bil ustanovljen v Smiljanu pri Gospiču, v rojst- Nikoia Tesla nem kraju slavnega rojaka. Odposlanca odbora sta obiskala vse merodajne činite-lje ter jih seznanila s sporedom proslave, ki se bo v Smiljanu vršila letos 12. julija. Obiskala sta seveda tudi predstavnike društva za ustanovitev instituta Nikole Tesle. To društvo bo, kakor znano, tudi organiziralo po vsej državi proslave rojstnega dne slavnega rojaka in je »Jutro« že objavilo društveni poziv. Pri slavnostih v Smiljanu bo sodelovala vsa Lika. Odbor je svojega slavnega rojaka že v začetku leta pismeno obvestil o nameravani proslavi. Motto pisma tvori citat iz »Gorskega venca«, ki ga je, kakor pravita člana odbora, mati Nikole Tesle znala na pamet. Tesla se je mnogokrat z lepimi besedami spomnil svoje matere. Prikazal jo je kot vzor kmečke žene in matere z veliko prirodno inteligenco ter izjavil ,da je v prvi vrsti njej hvaležen za svoje uspehe v življenju. — Ko se ves kulturni svet pripravlja, da dostojno proslavi redki in pomembni rojstni dan slavnega učenjaka, je posebno srečna in ponosna liška vas Smiljan pod veličastnim Velebitom, kjer si ti naš slav-Ijenec zagledal prvo svetlobo, da lahko na-slovesnejše proslavi tvojo 80-letnico letos 12. julija. Tedaj bo z vidnim in trajnim znakom obeležen tvoj rojstni kraj in pri proslavi bo sodeloval ves naš narod. Višek narodne sreče in radosti pa bi bil, če bi nas ti, veliki naš sin, s svojo osebno prisotnostjo počastil. — To stoji med drugim v pismu. ki so ga spisali Šmiljani letos na dan sv. Save. Najstarejše društvo — mestu Ljubljani Društvo ostrostrelcev pokloni mestnemu muzeju vse svoje trofeje Ljtabljiana, 19. februarja. Po zgledu zasebnikov in korporacrij ho-iie tudi Drašžtvo ostrostrelcev priHožiti svoj Ašker-čev večer«. Ta prireditev se je vršila v Češkoslovaškem domu v Garačaninovi ulici in je privabila lepo število poslušalcev.ki bi pa bilo vsekakor moglo biti še lepše In še tembolj. ko je bil spored večera res vabljiv in vrhu vsega ni bilo niti vstopnine, temveč so se sprejemali samo prostovoljni prispevki za pokritje izdatkov. Je pač res težavno z našimi prireditvami, ko nimamo svojega doma. ko nimamo lastne strehe nad seboj in moramo iskati gostoljubja drugje. Sicer ne moremo tožiti, da bi se nam ne prepuščali drage volje prostori za naše prireditve. samo če so prosti, toda stroški so pa tudi za tako prireditev, kakor si zamišljamo naše prosvetne večere, vendarle zelo veliki in tem teže zmogljivi, ko si iz lahko umljivih razlogov ne smemo zanje iskati virov v vstopnini. Zato je umljivo, da društvo v takih primerih potrka na uvidevnost imovitejših krogov naše kolonije, da more brezplačno odpreti vrata k svojtm prireditvam onim, ki bi se jih drugače le težko mogli udeležiti, ali pa sploh ne. Seveda, če bi imeli svoj lastni doni... Naš »Aškerčev večer« je bila v vsakem pogledu, zlasti pa še za naše skromne razmere. kar najdostoinejša proslava spomina našega pesnika - borca Antona Aškerca. Uvodno besedo je izpregovoril načelnik društvenega prosvetnega odseka g. Slavko Sa-vinšek, ki je pozneje tudi nadomestil obolelega napovedanega predavatelja g. Toneta Potokarja in je v razsežnem, temeljitem predavanju očrtal Antona Aškerca in njegova dela. Sledile so recitacije nekaterih Aškerčevih del: »Matija Gubec« iz cikla »Stare pravde«. »Svetinja«, »Anka«, »Iskn-rijot«, »Čaša nesmrtnosti« in »Mejnik«. Recitirali so člani in članice društvenega dramskega odseka in želi za svoje izboTO podajanje iskreno priznanje občinstva. Društveni pevski zbor je zapel Aškerčevi uglasbeni »Ponočni stražnik« in »Tehtni vzrok«, a višek večera je bil dosežen v Rista Sa-vina treh baladah po Aškerčevem besedilu, ki jih je zapela naša odlična koncertna pevka gdč. Ruša Fortičeva Večer se je zaključil prav srečno s prvim nastopom našega domačega priznanja vredno uigranega akademskega komornega tria. od katerega pričakujemo v bodoče še marsikak tak in še lepši umetniški užitek. Po končanem sporedu je preživelo občinstvo še nekaj veselih uric v prijetni domači zabavi. ★ V zaključek svojega predpustnega programa prireja naše »Društvo Slovencev v Beogradu« v soboto 22. t. m. v restavracijskih prostorih hotel« »palače« svojo pustno veselico pod imenom »plesa pod masko« z revijo mask, baletom pod masko, potujočimi pevci in drugimi predpustnimi Salami. Zače- Če imate se tako visoke zahteve? boste gotovo zadovoljni Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8.- tek ob 21. _ Ker je ta »ples pod masko« edina naša pustna veselica v večjem slogu, ni dvoma, da se te prireditve udeleži kar največje število častilcev in častilk Kuren-tovih iz vseh slojev našega življa v prestolnici. Jubilej gospodarskega dela Na nedeljskem občnem zboru Zaruženja trgovcev za srez Maribor desni in levi breg je bil proslavljen tudi lep jubilej gospodarskega delovanja g. Janka Kostajn-ška, veletrgovca in gostilničarja v Sv. Martinu pri Vurbergu. Gosp. Kostajnšek je že 15 let najagilnejši odbornik, 10 let pa vzoren in požrtvovalen predsednik Združenja trgovcev. Poleg tega izvršuje še celo vrsto drugih funkcij pri Sokolu, gasilcih, v občinski upravi občine Duplek, ki ga je imenovala za častnega člana, v šolskem odboru, pri posojilnici itd. Za to njegovo požrtvovalno delo se mu je trgevstvo na zboru na primeren način oddolžilo, želimo, da bi se g. Kostajnšek v vseh teh funkcijah z isto vnemo, požrtvovalnostjo in či-lostjo udejstvoval še dolga leta. Umetno jezero v Hercegovini Sarajevo. 19. februarja Kmetje iz okolice Širokega Brijega v Hercegovini so se obrnili na bansko upravo, pripravljajo pa tudi prošnjo na gradbeno ministrstvo, naj bi se v njihovem okolišu uredilo umetno jezero. V okolici Širokega Brijega so »brine ; dolge in globok™ doline, skozi kater tečejo jeseni in pozimi, a tudi med [>o-mladnim deževjem močni hudourniki. V deževni dobi ima ves okoliš vode v izobilju, ko dež preneha, pa vode ni več. »Brine« so si ogledali že razni strokovnjaki in po njihovem nasvetu predlaga prebivalstvo, naj bi se napravile v teh dolinah primerne za-tvornice, ki bi zadrževale vodo. S takimi zatvornicami in s prekopi bi se lahko napravilo veliko umetno jezero. V umetnem jezeru bi se nabralo toliko vode. da bi namakala poleti polja in njive. Strokovnjaki tehničnega oddelka iz Mostarja so ugotovili, da bi se dalo s 45 m visokim ]ezom napraviti umetno jezero, ki hi bilo dolgo 3 k m in ki bi vsebovalo okrog 3,200.0n0 kubičnih metrov vode. Ta količina vode bi zadostovala za namakanje velikih zemljišč, ki iih vsako leto pustoši suša. Kanal za odvod vode bi stal okrog 400-.000 Din. Okoliški kmetje so pripravljeni za vsa potrebna dela prispevati delovne moči in vprežno živino ter hi na državo ln banovino odpadli samo izdatki za cement in ostali gradbeni material. Z ureditvijo umetnega jezera bi bil velik okoliš rešen pomanjkanja, ki je posledica vsakoletne suše. Delo v strugi Ljubljanica Nadaljevanje regulacijskega dela, ki moia bitk pogodbi končano do jeseni Ljubljana, 19. februarja. »V Ljubljanici bo odslej vedno kaj novega«, pravijo vztrajni opazovalci na obeh obrežjih, na Krakovskem nasipu in na Prulah. Napovedova.15 so nadaljevanje regulacijskih del že vso letošnjo zimo, vendar se tvrdki Dukič in drug, ki je prevzela to gradnjo kljub ponovnim poizk-isom doslej ni posrečilo, da bi mogla resno nadaljevati z delom. Vprav letos smo imeli nekako abnormalno z:mo Mnogo truda in napora bo še treba za poglobitev Ljub-ljaničine struge, preden bo dokončno regulirano vse njeno korito od špice po Prulah in po že izgotovljenem in zb?tonira-n°m rečnem dnu skozi mesto. Regulacijsko delo v t°m sektorju mora biti pogodbeno končano do letošnje jeseni. Dne 9. t m so se v tretjič Mos znova lotili regulacije in so b:li Dukičevi delavci ves teden zaposleni s pripravljalnimi deli pri odvajanju vode Ker so zadnje poplave skoro docela zrušile tri četrtine zagatne stene preko struge pod transformatorjem, so morali najprej usmeriti vodo in zgraditi nov poševni jez. da se more sedaj voda z izlivom GradašMce vred odtekali po levi strani betoniranih opornikov. Naprej pa delavci iztrebljajo strugo, da bo imela Gradašč;ca hitrejši odtok. KINO SLOGA Telef. 27-30 *>ones poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri IZGUBLJENI SIN LOUIS TRENKER Kot dodatek burka »Vi ste moj gost« Na ta način so osušili teren ob desnem opornem zidu in s tem pridobili možnost, da more"'o končat' zadnji opornik, katerega betoniranje so preprečili nalivi zadnjih dni. Za betoniranje je vprav sedaj pozimi nevaren čas, ker temperatura ne sme biti več ko 4 stopinje pod ničlo. Vreme je bilo te dni ugodno in zaradi tega :?o v ponedeljek pričeli z beton'ran jem Zaenkrat zaposlujejo le manjše število delavcev Zdaj vlačijo močno upognjene pilote stare za-tvornice, druge pa rujejo s škripcem iz vode, da pridobe prostor za kopanje teme-liev drugega desnega opornika, ki bo kakih 6 do 7 m dolg. S tem bi bilo vse oporno zidovje na desni (prulski) strani kompletno. Cim zgrade manjkajoče opornike na desni in levi strani se bodo lotili izkopa pod izlivom Gradaščice v Ljubljanico, šele takrat, zlasti ker se dan vidno daljša, nameravajo zaposliti večje število delavstva, ki že težko čaka na borni zaslužek. Obenem bodo pričeli z betoniranjem dna vzpenjale do transformatorja, kjer je radi odplavljenega roba treba zasuti svet. Globoke jame za oporniki pri gradaškem mostu bodo istotako zasuli, saj že postavljajo v strugi nov, širok leseni oder. po katerem bodo s samokolnicami dovažali material iz dna, zapisavali jame in splanirali teren. Na drugih koncih počiva delo, razen na prulski strani, kjer so pričeli vozniki odvažati nad opekarskim mostom obrežni material. Na tem obrežju bodo morali prestaviti seveda tudi gosto razpredeno telefonsko fn telegrafsko omrežje, ki teče tik ob začrtani brežinL Blizu nekdanjega Koširjevega kopališča stoji spodaj ob vodnem bregu še nekaj vrb. Tudi te bodo podrli. Pravijo, la je na tem mestu v jeseni 1 1815 padla sovrsžra bomba in se globoko zarila v zemljo ne da bi eksplodirala. Bombe so spuščali itaiijan-ski letalci, misleč, da bodo bombardirali nekdanjo Samassovo livarno, ki je služila v avstrijske vojne svrhe, a so zgrešili svoj cilj. Ena bomba je takrat priletela na nasprotno stran in odbila kos Naglaaove hiše, švabičeva ul. št. 1. g; Dubrovnik, 19. februarja O smrti dubrovntškega občinskega zdravnika in velikega človekoljuba dr. Balda Mar-techinija je ».Jutro« že poročalo. V poročilu je bilo tudi navedeno, da je rajnki v svoji oporoki odredil, naj ga pokopljejo ponoči brez spremstva in brez ceremonij. Rodbina je izpolnila njegovo zadnjo željo- Ob polnoči so prenesli truplo zaslužnega pokojnika iz njegove ambulance na Luži v mrtvašnico na centralnem pokopališču na Boninovu. Truplo je ležalo v navadni nepobarvani ra-kvi. Noč je bila deževna in vetrovna, a vendar se je še pred polnočjo zbralo na Luži mnogo meščanov, ki so hoteli pokojnemu prijatelju izkazati zadnjo čast. Krsto, pokrito z navadno črno plahto, so nosili štirje zdravniki, pokojnikovi sotrudniki. Ko so prišli na glavno ulico, je nekdo od sorodnikov poskusa! zbrano množico pripraviti do tega, da bi se razšla, ker je pokojnik želel pogreb brez spremstva. Apel pa je ostal brez uspeha in nad 400 pokojnikovih prijateljev in znancev je tiho korakalo za krsto do groba Pogreb, preprost, kakor je bil, brez vseh ceremonij, po želji pokojnika Je napravil globok vtis na prebivalstvo. S svojo zadnjo željo je pokojni dr. MartechinI razkril bistvo svojega plemenitega značaja. Njegova zadnja pot je svedočila, da je bil skromen in nesebičen Dubrovničani se ob njegovi smrti spominjajo naslednjega zanimivega naključja: Zdravnik dr. Martechini je umrl v isti sobi, v kateri je 1. 1802. njegov pra-ded pod dubrovniško republiko tiskal prvo zgodovinsko knjigo o Dubrovniku. Dekle — vlomilka Ljubljana. 19. februarja V soboto zjutraj je doživela ljubljanska policija nenavaden plen. V baraki neke branjevke v Bohoričevi ulici je bila zasa-čena 24 letna bivša služkinja Alojzija Sor-šanova, ko je pravkar skušala vlomiti, da bi v pripravljenem nahrbtniku odnesla, kar bi ji prišlo pod roko- Pri nji so našli celo majnno garnituro vlomilskega orodja, kar je organe kriminalnega oddelka upravičeno presenetilo. Ko so jo na policiji podrobneje zaslišali, je prišlo na dan. da ima Soršanova že lepo število kriminalov te vrste za sabo. Tudi orodje, ki ji je služilo na nočnih pohodih. je bila ukradla v neki baraki na Res-Ijevi cesti. Dne 18. januarja je na isti cesti v hiši Simona Kmetca vlomila v pralnico neke stranke in odnesla cel kup perila. Hkratu je vlomila še v klet hišnega go-spodaria in pobrala za dobršno zalogo špecerijskih dobrot in perila. Soršanova je ]X) postavi in po svojem duševnem ustroju v mnogočem podobna moškemu, kar daje do neke mere razumeti, kako se Je mogla usoosobiti za vlomilsko stroko, Soršanova je tipičen vlomilec tudi po svojem nastopu pred policijo. Samo kolikor so corpora dfelicti našli pri nji, toliko pri- MASKARAPA SOKOLA L — TABOR Pustna sobota 22» t. m. Domače vesti Tudi to se lahko primeri Včeraj zjutraj se je peljal skozi Ljubljano rumunski kralj Karel na povratku iz Pariza v Bukarešto. Vlak je po kratkem postanku na ljubljanskem kolodvoru nadaljeval pot, ne da bi visoki gost izstopil ali se pokazal pri oknu. V »Slovencu« pa smo že 4. februarja či-tali naslednjo vest: >Rumunski kralj na poti skozi Ljubljano. V nedeljo ob pol sedmih zvečer je vozil skozi Ljubljano poseben dvorski vlak, v katerem se je vračal rumunski kralj Karel iz Londona v svojo prestolnico Bukarešto. Oficielnega sprejema ni bilo v Ljubljani nobenega, ker je rumunski kralj potoval inkognito. V Lescah pa so ga pozdravili zastopniki rumunske, čsškoslovaške in jugoslovenske delegacije, ki prisostvujejo smuškim tekmam Male antante na Pokljuki« • Odlikovanje. Z redom jugoslovenske krone 4. stopnje je odlikovan dir. Frančišek Obertor, predsednik češkoslovaške tuj-skoprometne pisarne »Čedok«. — Znani naš violinski virtuoz Zlatko Balokovič, ki se pravkar nahaja na turneji po Ameriki, je prejel bolgarski red za kulturne in človekoljubne zasluge 2. stopnje. • Diplomiran je bil za inženjerja šumar-stva na univerzi v Zagrebu g. Davorin Karba iz Maribora. Čestitamo! • Akcija za samostojno inženjersko zbornico v Splitu. Splitski inženjerjl, ki so člani ljubljanske inženjerske zbornice, so na svojem sestanku sklenili, naj se v Splitu ustanovi samostojna inženjerska zbornica, ker ima Split nad 30 civilnih inženjerjev in arhitektov. V prihodnjih dneh todo poslali zadevno prošnjo na merodajna mesta, obrnili pa se bodo tudi na inženjerske zbornice s prošnjo, da bi predlog podpirale-Na seji so sklenili, da ne bodo več plačevali članarine ljubljanski inženjerski zbornici, temveč da bodo denar za članarino začasno vlagali v neko splitsko banko. MED. UNIV. Dr* Henrik Heferle, SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI V Ljubljani, je otvoril privatno prakso. Ordinira od 2—4 pop. v GLEDALIŠKI ULICI 14 pritličje (Dukičev blok). Telefon 28-59. • Kongres hotelskih in kavarniških uslužbencev iz vse države je bil otvorjen v sredo zjutraj v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu. Dnevni red kongresa, pri katerem sodeluje mnogo delegatov iz vse države, ie zelo obilen. Razpravljalo se bo tudi o kolektivnih pogodbah in o napredku turizma v obmorskih in drugih letoviških Krajih. Posebno važna točka dnevnega reda pa so vprašanja klasifikacije hotelskih in kavarniških uslužbencev ter vprašanja socialnega in starostnega zavarovanja- * Zborovanje nesamostojnih zobotehni-kov dravske banovine. V nedeljo 23. t. m. ob 10 dopoldne bo v dvorani OUZD. na Miklošičevi cesti v Ljubljani zborovanje nesamostojnih zobotehnikov iz dravske banovine. Slična zborovanja se bodo vršila na ta dan po vseh banovinah v državi. Zobotehniki, udeležite se tega važnega zborovanja! Društvo zobotehnikov za dravsko banovino. * Tekstilnim tehnikom, absolventom dr-žafvne tekstilne šole v Kranju. — Vabimo vse tovariše, da se zanesljivo udeleže ustanovnega občnega zbora naše skupne organizacije. Vršil se bo 1. marca ob 9. dop. v Kranju (Hotel Nova pošta). Ker je naša organizacija prepotrebna, da nas bo zastopala in 6e borile za naše interese, smo prepričani, da bo odziv vseh tovarišev, ab-soventov državne tekstilne šole v Kranju, polnoštevilen Pripravljalni odbor. • Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo udeležencem skupščine društva za balneologijo in telesno terapijo. Skupščina bo v Beogradu 23. t. m. Ugodnost velja od 21. do 25. t. m. Enake ugodnosti imajo udeleženci šestega rednega kongresa zveze nameščencev soci-jalneg«. zavarovanja v Jugoslaviji. Kongres bo v Sarajevu 12. in 13. marca. Ugodnost velja od 8. do 16. marca t. 1. ♦ V Teheran je prispel s spremstvu prijatelja Črnogorca svetovni potnik Jovanče Micič, da poišče rojakinjo Julko, o kateri smo poročali, da jo jc sprejel neki perzijski vellkaš v svoj harem. Pod izredno težkimi okolnostimi se posreči Jovanči in Črnogorcu najti hišo, v kateri je Julka. Oba nastopita z izredno smelostjo in energijo, ter skušata ujetnico rešiti. O nadaljnjem poteku dogodkov upamo, da bomo dobili zanesljiva poročila. • Semenj. Občina Vel. Lašče opozarja vse interesente, da se bo vsakoletni veliki živinska in kramarski semenj vršil 24. t. m. v Vel. Laščah. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz F ruške gore, SremaKi KarlovcJ — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, FruSka gora. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes ob 4., 7* in 9% uri premiera prekrasnega in EDINSTVENEGA FILMA SEZONE. — Slavna CLAUDETTE COLBERT mana iz filma »Kleopatra« ▼ velefilma INTIMNI SVET Delo lepote, ljubezni, veselja in življenja. Delo, katerega mora videti vsak. Film v nemškem jeziku. Sodeluje CHARLES BOYER. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. * Službeni list dravske banovine od 19. t. m. objavlja uredbo o izločitvi kraja Lipa iz občane OdTanci in priključitvi k občini Turnišče, razglas o volitvah občinskega odbora za občino Vitanje, ki se bodo vršile 29. marca, pravilnik 0 prehrani in obleki kaznencev, nekatere odločbe državnega sveta glede draginjskih doklad, izpremem-be v staležu banovinskih uslužbencev in razne objave iz »Službenih novin«. * Potovanje »Kraljice Marije« v Levant. V sredo zjutraj je naš največji luksuzni p?rnik »Kraljica Marija«, ki Je bil mesec dni usidran v splitski luki, odpotoval v Trst, da prevzame redno potniško progo parnika »Princese Olge« za Grčijo. Egipt in Palestino. »Kraljica Marija« bo zamenjala parnik »Princeso Olgo« do konca mai ca, potem pa to nastopila krožno potovanje, ki bo trajalo od 28. marca do 17. maja. * Ali smo Slovenci že pozabili na lepe stare običaje, ko smo drug drugega razveseljevali z malimi pozornostmi, zlasti ob pri godnih praznikih, kakor so godovi, rojstni dnevi in podobno? Res je pritisnila gospodarska stiska, toda ravno v teh časih pokažemo z darili, da si znamo tudi odtegniti, če je treba obdarovati svoje starše, prijatelje in znance. V tokih okoliščinah se spomnite albuma »Naši kraji«, prekrasne zbirke Slovenske fotografije, ki Vam razkazuje najlepše predele slovenske zemlje. Obraz naše domovine bo mnogim postal mnogo jasnejši, obenem pa jih navdal s skrivnostno lepoto, ki jo tako globoko in na nedosežen način odraža. To izredno posrečeno delo 87 slik stane v izda-nju A samo 40 Din, v izdan ju B 30 Din. Dobite ga v vsaki knjigarni! * V ©ni uri s*a umrla mati ln sin. Te dni je umrla najstarejša prebivalka Pakra-ca, gospa Schrengerjeva, ki je bila stara že 96 let. Njen sin Josip, ki je bil star že 70 let, je dobil srčni napad in preden je minila ura od materine smrti, je umrl tudi on. Josip Schrtnger je bil najpopularnejša osebnost v Pakarcu. Zaradi svojega vedrega značaja ie imel mnogo prijateljev, bil pa je tudi Velik dobrotnik revežev. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice * Tovarna JOS RFJCB sprejema mehko in škrobljenn perilo v nailepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Jubilejna prireditev proslave 50 letnega nesebičnega dela šentpeterskih podružnic CMD za narodno obrambo, ki bo 14. marca na Taboru, bo nudila rodoljubnemu občinstvu prav lep umetniški ulitek. Nastopil bo mladinski zbor podružnice Glasbene Matice v Kranju s svojimi nežnimi pevci in mladinskim orkestrom. Po pripravah sodeč, bo prireditev zelo pestra. Igrala se bo tudi našim razmeram prikgo-dena enodejanka tendenčne vsebine izpod peresa znane pisateljice Mance Komanove. _Po izvršenem programu bo družebnj večer, ki bo povezal vse prijatelje družbe v veliko Ciril Metodovo družino. Vse rodoljube, ki rnajo težnjo preživeti par uric v najlepšem razpoloženju in ob umetniškem užitku, vabi že seda i pripravljalni odbor na to prireditev. Dokažite s svojo prisotnostjo, da nosite skrb za obrrmbo našega rodu in zemlje v svojih srcih! u— V šahovskem kluhu Triglavu se je te dni končal Kordišev spominski 'urnir, ki je trajal več kot dva meseca: udeležilo se ga je 11 članov. Rezultat je bil: Prvo mesto in prehodno darilo, lepo. kristalno vazo si je priboril Julij Erker s 7 in pol točkami. Drugo mesto Jože Dolinšek. tretje Ivo Bajec Vsi trije so prvotno delili prvo mesto, šele kasnejši ožji turnir je določil zmagovalca. Četrti je Janko Remškar s 7 točkami V. arh. Danilo Kocjan s (3 m pol točkami. VI. Gojko Kitek s 6 toč.. VII. Dobnikar s o toč. VIII. Miklavič s 4 in p°! toč., IX. Dolinšek Drago s 2 toč.. X. S-hmautz z 1 in pol toč., XI Wagman z 0 toč.. — V marcu se prične turnir za letoSnje prvenstvo, ki obeta številnejšo udeležbo in še ostrejšo borbo u— Na II. javnj produkciji gojencev drž konservatorija se bo izvajala izključno le angleška glasba. Pretežni del sporeda ima godalni orkester pod vodstvom L. M. škerjanca, ki je sestavljen iz orkestra drž. konservatorija in Orkestralnega društva Glasbene Matice. Kot solistinji nastopila kons. Fratnik Štefanija in Korenčan Štefka, na klavirju ju spremlja kons. GaUatia Reinhold. Uvodno bessdo k sporedu javne produkcije bo govoril ravnatelj Julij Be-tetto. Produkcija bo v ponedeljek 24. t m. ob 18.15 v dvorani Filharmonične družbe. Spored stane 2 Din in se dobi od petka dalje v knjigarni Glasbene Mat'ce. u— 888 krat je bila izvajana zaporedoma opereta »A propos, l:aj dela Andula« v Pragi. Za Prago so ?e zvrstili vsi češki odri. ^Nedavno pa ie sledilo še neimko gledališče v Pragi. V Zagrebu se približuje že svoji 30. predstavi. Uspeh lega revijal-ega dela tiči v svežini in neposrednosti dejanja, ki ga preveva tudi socialna nota Dejan ie se deli v tri dele: dom hrepenenja, dom hinavstva in dom sreče ter se vrši izmenoma na periferiji velemesta v t. zv ulici« in v vi okih krogih. Posamezne osel e so ostro in srečno karakterizirane. nosebno pa predmestni ini kot so n- pr požiralec nožev v p. Franc Ne-boise. slavna vedeževalka Madarne de The-bes. njena nečakinja vsestranska Andula, brivski pomočnik Lo. a b;lo ji je še huje. še bri :k je je občutila izgubo fivo:e redne zcro'je. Zanjo ni bilo več Avljen a, ker ni imela več upanja ... Tudi tu ni nikdar stopala na ulico, mirno je lani izroVa -zemlji svo'ega* moža, značajnega Svetka Mart"'anca, z otonelo duši je čakala svojega konca v bridki zavesti, da »manj strašna noč je v črne z:»nlje krilu, kot so pod svetlim solncem sužnji dnevi.« Ko bodo' danes popoldne grude svobod-dne slovenske zemlje udarja'e ob kr^to zavedne tržaške Slovenke trpinke, b~di s svojim togim zvokom razodevale ne tok ž-Jjivo bol njene rodne zemlje.., P. H. u— Pevski zbor Gl^bene Matice ljubljanske. Drevi ob 20. vaja mešanega zbora. n— Občni zbor Aero - kluba »Naša krila« se bo vršil drevi ob 18. v prostorih Auto-kluba, Kongresni trg 1 - L u— Mornarji! V soboto 22. t m. bo v restavraciji Zvezde družabni večer mornarske sekcije Jadranske straže. Prireditev bo tako originalna, duhovita in obenem domača, da se bo vsak počutil kar najprijetneje. Vabimo Va«! Pridite! Vstopnine ni. n— Danes redna plesna vaja slušateljev abiturientskega tečaja TOI v dvorani Trgovskega doma Začetek ob 20. Ronny. Vljudno vabljeni. u— Veliki karneval Ljubljanskega Soko- /a bo, kakor že objavljeno, na pustni torek, 25. t. m. ob 20. v Narodnem domu (vhod iz Bleivveisove ceste). Ravnatelj slovitega cirkusa »Šparnblek«, ki bo nastopil na maškaradi, g. Špicabrin, je že včeraj dospel v Ljubljano, v soboto pa ee pripelje vse ostalo osobje. med njimi najboljši jahači cowboyi, ki bodo izvajali svoje produkcije na divjem, neukročenem konju mustangu, nadalje doslej neprekosljivi atlet, skupina prvovrstnih akrobatov, baletke, pravi Tarzan iz džungle :n še lepo števiio drugih artistov. — Prijavljenih pa je tudi že izredno mnogo lepih mask. — Vsem udeležencem se priporoča, da si nabavijo vstopnice že prej (po Din 10.—), da se tako prepreči na dan prireditve naval pri blagajni. — Prodaja vstopnic od danes naprej v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami. u— Vsak otrok vd, da ima mavrica sedem barv. Vsak pa še ne ve, da bodo na pustno soboto, vsi ki pridejo na maskara-do na Tabor »pod mavrico«. To bo zanimivo kaj? Pomislite — kolikšna pestrost barv. V mavričnih barvah bo vsa originalna dekoracija, bodo maske, posamezne in v skupinah. Ne delajte si skrbi zaradi obleke. V eni izmed mavričnih barv Pridite, če ne v vseh pa boste potem poiskali še šest ostalih — tako bo mavrica hitro sestavljena. Če ste že pozabili katere barve so v mavrici poglejte malo naprej ali nazaj, na noben način pa ne smete pozabiti, da bo na Taboru v soboto zelo luštno kot le malokdaj. u— Micka. Mucka, kaj pa šivaš? Pisano krilce za atensko otroško ringarajo. ki bo na pustno nedeljo ob 16. v Zvezdi. u— Rezervirajte pustno soboto za po-set družabne prireditve društva »Tabor, ki bo v obeh dvoranah hotela »Metropol« (Miklic). Lepih mask. petja, kupletov, šaljivih prizorov, smeha in veselja ne bo manjkalo. Ples do jutra. Vstopnina 5 Din. IZAŠOTNIM* ZNAKOM Zvočni ldno IDEAL" Danes ob 4^ 7. in 8% url HANS A L B E B S v velefilmu svetovnega slovesa PEER GYNT Vstopnine 4J>0, 6.50 in 10 Din. prolzvodimo I sve druge gospodarske »trojeve. na roti to SI JAČICE za kukuruz I Sito. OSJE&A UEVAONICA ŽE13EZA I TVOR NI CA STR03EVA o.D. OSI3EK. Iz Celja e— Cerkvica sv. Miklavža na Miklav-škem hribu, ki je sicer v okras tega hriba, a je zelo izpostavljena vremenskim ne-prilikam, je nujno potrebna temeljitega popravila. Streha je že napol odkrita in tudi večima ometa je že odpad a. Prav tako kriči tudi cerkev sv. Duha ob Mariborski cesti po popravilu. Že estetski čut zahteva, da se obe cerkvi renovirata. e— Modernizacija ce$te na Miklavškem hribu. Mestna občina se je nedavno odločala, da bo temeljito popravila in modernizirala cesto, ld vodd na Mikavški hrib in od križa sredi hriba dalje na Anski vrh. Cesto so odslej v glavnem uredili že od rezervoarja mestiega vodstva ob vinogradu g. Werena. e— Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, laškega, gornjegraj-skega, konjiškega in šmarskega sreza ter iz območja prredstojništva mestne polici le v Celju bodo 16. marca ob pod 9. dopoldne na srerkem načelstvu v Ceflju. Interesenti naj takoj vložijo procinrjo za izpit. e— Uradni dan OUZD se bo vršil v nedeljo 23. t. m. ofo 10. dopoldne v dvorami obrtnega doma v Celju, Vodnikova ulica I. nadstropje. Vabljeni so predstavnika gospodarskih organizacij ter industrijskih m c br trnih podjetij. e— Kajenje v gledališkem vestibuiu. Davi so ottetroinft: leseno steno z vrat pri vhodu v vestSbul Mestnega gledališča v Celju in pusi^Mi samo pri sredn.jrlh vratih 1 in pol m do"g in prav tako široko ograjen prostorček v vrarih. Pob!cm je prepovedali kajene v z:d-anem vestibuiu in odredila 'la se sme karV'*i samo v onem malem lesenem prr»torrku. ki iz ozirov požarne varnosti ni primeren, dor-Vn b: v vestrbu-lu, ki ie neririmerno ve?5!, kajemie ne po-V7ro?-»iV» nevarnosti požara. Ob:«kov^ci so nr:mo»-aTr ka-d^i pred ffledi'-prV-vrri k-^r ie zkisri rvorrm' zdravi" nevarno. Zato nro-omo pred^toiiištvo mestne policije, da bi zadevo uredilo. e— Hude nesreče. Ko je 75-letm upokojena železničar Ferdinand Urarač z Vrb nega pri St. Jiurju ob južmi železnici v torek seka! v drvarnici drva, se je zrušil sklad drv na njega. Uranič je do bol poškodbe ma glavi, pretres možganov in zlomil si je fiuda levo roko. V ponedeljek je 604etni, pri posestniku Juriju Lesjaku v Slivnici pri Ceiju zaposleni dninar Jakob Jevšnik padel tako nesrečno z gospodarskega poslopja, da si je nalom/il hrbtenico. Ko je 254etm, pri sodavičarjoi g. Naraiksu na Kralja Petra c. v Celju usihržbeni voznic Valentin Peanik v ponede' jek zlagafl »ode z voza, je padiel sod nan-j in mu noiloiirll cbesno nogo. Vsa trije se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes db 16.30 in 20.30 veiefiflm »Borearola« ki zvočna tednk. Iz Maribora • a— Mariborski gostilničarji so zborovali včeraj zvečer pri Gambrinu. Obanamu zboru so med drugim prisostvovali mestni obrtni referent dr. Senkovič, ohrno zadružni nadzornik Založnik in ravnatelj ljubljanske zveze g. PetekL Lepo Obiskano zborovanje je s primernim nagovorom otvoril g. Valjak, nakar je sledilo izčrpno poročilo društvenega tajnika g. Jenka. V Mariboru je 146 organiziranih gostilničarjev in kavarnarjev, 89 gostiln, 14 restavracij, 14 buffetov, 12 kavarn, 2 bara, 6 hotelov, 1 krčma. Zaposlenih je v teh obratih 228 pomožnih moči. V preteklem letu se je na področju združenja iztočilo 14.726 hI vfoa, 3868.74 M piva in 405.84 hI žganja, ruma tn konjaka Aktiva so znašaia v preteklem poslovnem letu 114-334.85 Din, pasiva 16.748.45 Din. Na predlog g. KJe-šiča je bil dosedanji predsednik g. Valjak izvoljen za častnega člana in so mu izročili krasno izdelano diplomo. Nato je poročal g. ravnatelj Peteln Iz Ljubljane o zvezinem delovanju in se je sprejel proračun za leto 1936 z dohodki 90.864.35 to izdatki 76.000 Din. a— Kulturno življenje. V ljudski univerzi bo predavaj jutri docent dr. Kuščer o življenju v morskih globinah. Skioptična sJike. — V Ljudski univerzi v Studencih pa predava danes dr. VL Trauber o problemih sodobnega židovstva. a— Gledališke novice. V kratkem bo prva letošnja otroška predstava Vprizori se P- Golie »Princeska in pastirček«. Delo pripravlja režiser M Kosič, muzikalni del pa P. Razberger. Opereta študira Straus-sovo klasično opereto »Cigan baron«. Drevi »Ples v Savoyu« a_ S šahovskega bojišča. Pri torkovem šahovskem tekmovanju za prvenstvo Maribora v >Cen.tralu« je Sbupan dobil proti Mešičku, Lobkov proti Dobrih, Bien proti Pergilerju. Partija dr. Lippai : Kukovec ee je resmizirala, med Lešnikom tn šušterjem pa prekinila a— Dobro srce Radvanja. Te dni je imel radvanjski Rdeči križ svoj redni občni zfoor. Iz poročil je razvidno da si je društvo nabavilo domačo lekarno in obdarovalo 60 siromašnih otrok. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Djurom na čelu. a— Smrt dobrega moža. V 55. letu starosti je umrl v Cankarjevi ulici v Studencih pri Mariboru tamošnji gostilničar tn posestnik Alfonz Germek. Rajnki je bfl ugleden in zaslužen mož. žalujočim ob težki zgubi iskreno sožal^e. a— Tezenska Mais1 rova ulica se bo razširila pri postajališču, kar je bilo nujno potrebno. Potrebno zemljišče so odstopih brezplačno »Splošna stavbna družba« ter gg. Reich in Flis. a— Novice iz Dravske doftae. Te dni je šla posebna deputacija v Beograd, ki se bo zavzela za to, da se sedež sreskega načel-stva prenaša iz Prevalj v Dravograd ter da se obenem ustanovi t Marentoergiu posebna davčna uprava . a— Huda kazen. Mali kazensM senat ja včeraj obsodil 25 letnega vtaičarefcega sina Vinka Kačača na 2 leti robije ki izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, ker je lani v jeseni viomil y Met Martina Meška v Trgovišču ter ukradel okoli 3001 vina. Odvetniška tarifa Pravilnik o višini nagrade za odvetniške posle. Cena din 15*- Izdano z dovoljenjem g. ministra pravda Naslov za naročila: Joso Sironič, novinar, Beograd, Kralja Milana št 19 Telefon 29-165 Iz Ljutomera lj— Samarijanski tečaj. Sreski odbor društva RK je pripravil nižji samarijanski tečaj, prvi te vrste v svojem okolišu. Z delovanjem je pričel pretekli teden. Udeležuje se ga 58 oseb iz vseh slojev prebivalstva mesta in okolice. Posebno številno so zastopani gasilci Velika udeležba priča, da je bil tečaj zelo potreben. Predavata gg. dr. Ha/ring in dr. Porekar dvakrat na teden v meščanski šoli — Pred kratkim je oreški odbor RK imel občni zbor, kateremu je prisostvoval odposlanec banovinskega odbora g. dr. Fettich. Za predsednika je bfl izvoljen župan g. Ku-harič, odlbor je ostal brez večjih sprememb. Sklenjeno je bflo, postaviti delovanje odbora na SbcBo. q§Q0v ameriška. Prvi tip je resen, ima jasen, klasično harmoničen obraz z mirnimi očmi ali pa z nekoliko tršim, bolj športnim profilom. Drugemu tipu pripadajo vedno smehljajoči ali smejoči se obrazi, ki pa niso nikoli lutkasti, obrazi s pravilnimi, velikimi zobmi, z neprekratkim, lepo oblikovanim nosom in ne preširoko spodnjo čeljustjo. Ta dekleta in mlade žene, ki rabijo na ta način za reklamo najrazličnejšim izdelkom, zaslužijo precej dobro. Cetvorica zvezdnic med njimi dobiva tedensko povprečno po 200 dolarjev, seveda se morajo druge zadovoljiti tudi s 25 dolarji na teden. Kupovati pa si morajo svoja oblačila same, in to nt malo, kajti takšen fotomodel potrebuje 12 do 14 večernih oblek, devet trotteurskih oblek, sedem klobukov, pet plaščev, med njimi dva krznena, jahalno obleko, pet kopalnih oblek, tri pletene volnene obleke. Plačevati morajo tudi same taksije, ki si jih najemajo, da bi oblek ne kvarile. Računati morajo s tem, da so v svojem poklicu uporabne največ štiri leta, kajti tudi najlepši obraz, ki ga vidiš vsak dan vsepovsod naslikanega, te polagoma zdol-gočasi. Modelke to vedo, zato so v splošnem zelo štedljive, večina med njimi pa, se prizadeva priti pravočasno, dokler so še popularne, k filmu, radiu, gledališču, kabaretu ali do druge podobne kariere. Mnoge med njimi si takšno kariero tudi ustvarijo. Za fil mjih priporoča pred vsem to da se dado zelo dobro fotografirati. Ne smemo prezreti, da so zelo znane flmske dive, kakor Kai Franci s, Norma Shearer, Nancy Carool, BiTRe Dove in Viola Dana začele kot fotomodeli. Kri kot zdravilo Moskovskii osrednja zavod za krvne tran-fuz«je je izvršil v preteklih letih mnoge poskuse za uporabo živalske krvi kot zdravnik) vsakovirsifrrh človeSkiih bolezni. Kozjo kri so v mnogih primerih z uspehom upo-rabhlij proti želodčnim oteklinam, revmatn-zmu v sklepih in malokrvnosti. Že L 1928. so na Francoskem aaičeE s takšntinr poskusi, a doslej juh mhso razen v Moskvi nikjer izvršili v večjem obsegu. Tu so tudRevue des etudes slaves« je pravkar izlla v Parizu 144 strani obsegajoča knjiga profesorja Karlove univerze in predsednika Slovanskega instituta v Pragi, našega odlič-čnega rojaka dr. Matije Murka »Les etudes slaves en TchecosIovaquie«. Ker je Češkoslovaška, zlasti še Praga, že več ko celo stoletje važno ognjišče slavističnih študij, je novi spis prof. Murka vzlic temu, da je snov omejena na Češkoslovaško, pomemben donesek k zgodovini celotne slavistike. Obenem pa je nov, prepričevalen dokaz, kako ogromno delo so izvršili in še izvršujejo za razvoj slovanske misli in za nje znanstveno fundacijo zlasti češki slavisti. V prvem poglavju razglablja pisec novo evitanje češke narodne zavesti v prosvetlje-fii dobi tja do romantizma. Na str. 3. primerja in primerno označuje germanizacijo v jožefinski dobi z današnjim potujčevanjem slovenskih manjšin, pripoveduje o vlogo češkega plemstva v pripravljanju preporoda in kaže razvoj zanimanja za Slovane od Vaclava Hajka preko Balbinove »Dissertatio apologeti ca pro lingua slavonica, preči pue bohemica«, tja do prvega velikega češkega slavista F. V. Dur7cha (1735—1802). Še pred velikim Dobrovskvm, čigar delo prikazuje prof. Murko zgoščeno, vendar pa tembolj pregnantno, je Češka postala prava domovina slovanske filologije. Nato kaže pisec .JugmanTiov prehod iz racionalizma 18-stoletja v romantizem prve polovice 19. stoletja Pomembna letnica je ustanovitev Narodnega muzeja v Pragi (1818). Nastop Pa-lackega zaključuje to razdobje. Drugo poglavje spisa prof. Murka je v celoti posvečeno romantizmu, tej neizčrpni in-spiracijski sili vseslovanskih stremljenj. Izmed važnejših pojavov je omeniti ustanovitev Matice CjSke (1831), dalje delo Vaclava Hanke, ^ »u je naš Kopitar vzbudil zanimanje za srbsio narodno poezijo in ki je zaslužen slavist vzlic temu, da je ponaredil Kraljevodvorski in Zelenogorski rokopis; potem Šafarikovo delo, ki je v tako tesni zvezi s slovanskim jugom, pa delo Jana Kollarja, tega pesniškega apostola romantično pojmovane slovanske misli, pa Čelakovskega ki je pozval trate ob Savi m Dravi, naj zbirajo narodne pesmi in ki je prvi opozoril na Prešernovo veličino, pa K- J- Erbena in drugih. Posebej omenja pisec ugodno se razvijajoče delo filologov in leksikografov. se obsežno bavi s Sturovim jezikovnim razkolom med Cehi in Slovaki, rnarkantno označuje osebnost im ideje K. Havlička Borovskega in značaj slovanskega kongresa v Pragi 1. 1848. Tretjemu poglavju je pisec odmeril razdobje od 1848 do 1882. ko so Celn dise-gli svojo univerzo v Pragi. Po splošni karakteristiki položaja v Avstriji označuje ustanovitev sokolstva kot nove vezi med Slovani in daje pregled dela znanstvenikov slavistov manjšega idejnega pomena, ki pa so tem temeljiteje obdelovali material ter razširjali in poglabljali ne le obseg bohe-mističnih. marveč tudi slavističnih študij. Pomenljiva novost tega razdobja je bil Itiegrov >Slovnik naučn?«, po katerem je Slovenska Matica posnela zbornik »Slovan-stvo«. Četrto poglavje je časovno zaobseglo razdobje od 1. 1882 do ustanovitve nezavisne češkoslovaške države. V tem pozitivistično usmerjenem času stopajo na torišče slavistike in posebej še bohemistike močni znanstveniki. kakor so bili Gebauer, T. G. Ma-saryk in drugi. Pri Masaryku je prof. Murko posebej označil njegov odnos do Jugoslovanov (str- 7o in 76). V tem razdobju eo imeli Cehi svoie velike literarne zgodovinarje (Jar. Vlček, Jan Jakubec, do danes delujočega tradicionalista Arna Novaka). Bohemistika se je silno razvila, v provinci se je razmahnilo podrobno zgodovinsko in etnografsko delo po znanstvenih načelih in metodah. Posebej označuje pisec delo Jirija Polivke. J. Mahala. V. Vondraka (ki je izdal naše brižinske spomenike in spisal obsežno primerjalno slovnico slovanskih jezikov) dalje delo Lubora Niederla z njegovim znamenitim »Življenjem srtarih Slovanov«, Josefa Jirečka in drugih. Ze Prsd svetovno vojno ie češka univerza v Pragi postala mogočno središče slovanskih študij (str. 98). Peto poglavje zajema v pregledno sliko razmah slavistike v češkoslovaški republiki-Posebej obravnava reorganizacijo slavističnih študij na Karlovi univerzi, dalje nje procvit na novih univerzah v Brnu in Bratislavi, potem slavistično delovanje na praški nemški univerzi, postanek in razvoj Slovanske knjižnice zunanjega ministrstva v Pragi ter ustanovitev, organizacijo in delovanje Slovanskega instituta. Kot omemno dejstvo poudarja pisec ustanovitev revije »Slavia«, ki nadomešča nekdanji Jagičev »Archiv fur slavische Philologie« in predstavlja centralni organ slovanskih slavistov. Ob koncu svojega temeljitega pregleda označuje prof. Murko delovanje in rezultate slovanskih znanstvenih kongresov (geo- grafskega, filološkega i. dr.), ki so zborovali na Češkoslovaškem, omenja smernice in delo »Praškega lingvističnega krožka« in se zaustavlja pri delu slovanskih kom-paratistov Mjjchala in Wollmana. Upravičeno sklepa prof. Murko na str. 138: »Domovina slovanske filologije in sploh znanstvenega proučevanja slavistike, pa poetičnega panslavizma in teorije o »slovanski vzajemnosti« je ostala zvesta svoji preteklosti. Praga je danes važno središče slavističnih študij, s tega vidika tudi zasluži svoj slavni naziv »slovanska Praga«. _ V nadaljnji sklepni besedi označuje pisec duha in značaj češke slavistike in opozarja na praktične rezultate njenega dela. Enega najvidnejših navaja zadnji Letopis Slovanskega instituta, po katerem je delovalo v letu 1935 v Pragi in sploh na Češkoslovaškem okrog šestdeset slovansko usmerjenih organizacij. Kako napredujejo slovanski stiki, kažejo poleg že obravnavanih velikih znanstvenih kongresov še kongresi slovanskih botanikov, matematikov slovanskih dežel, slovanskih ortopedov, pe-dologistov. Slovanskega društva za nevrolo-gijo ie psihiatrijo i. i. d. ^Slavistične študije na Češkoslovaškem so izvršile veliko kulturno in nacionalno poslanstvo m ga nadaljujejo tudi v svobodni državi, ki daje zavetišče takisto svobodni slavistični znanosti ... Geslo prvega prezidenta češkoslovaške republike »Pravda vitezi« (Resinica zmaguje), preizkušene tradicije in moč stvari samih jamčijo, da bodo slavistične študije na Češkoslovaškem procvitale in uspevale tudi v bodoče«. S temi besedami je prof. dr. Murko zaključil svoj francoski, širšemu mednarodnemu svetu namenjeni informativni pregled velikih plodov slovanskega duha na Češkoslovaškem. Njegovo delo je velik poklon deželi, ki mu ie postala druga domovina. Želeti bi bilo. da bi tudi druge slovanske dežele izdale podobne preglede dosedanjih slavističnih študij. Delo prof. Artura Cro-nie (>Per la storia della slavistica in Ita-lia«) kaže. da je taka bilanta mogoča tudi že v nekaterih neslovanskih deželah. —o. Prof. šedtvy o bolgarski književnosti V okviru bolgarskega tedna, ki ga prireja tukajšnja Jugosloven. - bolgarska, liga, je snoči predaval v dvorani OUZD prof. Šedivy iz Maribora o bolgarski literaturi-Predavanje je bilo prav zadovoljivo obiskano. Navzoč je bil tudi Češkoslovaški konzul g. Minovsky. Občinstvo in predavatelja je pozdravil predsednik Jugoslov. - bolgarske lige ravn. Rasto Pustoslemšek, ki je uvodoma spregovoril nekoliko vzpodbudnih besed o pomenu jugoslov. - bolgarskega zbližanja- Prof. Šedivy je najprej orisal na kratko staro bolgarsko književnost, označil vpliv bogomilstva na ljudsko književnost in proces pogrčevanja Bolgarov, povedal je malo znano dejstvo, da so imeli Dubrovčani znaten vpliv na razvoj bolgarske narodne zavesti, opisal življenje in delo začetnika novejše bolgarske književnosti očeta Pajsija, ki je spisal prvo zgodovino bolgarskega naroda in sploh močno vplival na okrepitev narodne zavesti. Vzlic temu. da so Bolgari začetniki slovanske književnosti, je prva tiskana bolgarska knjiga, delo škofa Sofroni-ja. izšla šele 1. 1806 V štiridesetih letih pr. stol. prehajajo Bolgari od umetnega sla-vjanobolgarskega jezika k narodnemu jeziku in Neofit Rilski spiše prvo slovnico. V dobi pred osvobojenjem se oglašajo Penčo Slavejkov. Ljuben Karavelov, Hristo Botev kot pesniki vrelega narodnega duha- Naj-dalje se je predavatelj pomudil pri osebnosti in delu Ivana Vazova, nakar je informativno obdelal vse važnejše pesnike pisatelje in posebej še povojne, opozarjajoč na njihove vodilne ideje in stremljenja. Posebej je označil Elina pelina, Georgija Stamatova, D. šišmanova. Vlad. Poljanova, K. Petkanova. Jordana Jovkova, Angelja Karalijčeva. Pejo Javorova. D. Debeljanova, dramatika Kostova i. dr. Predavanje je bilo informativno prav zanimivo in je posebno opozarjalo na žgoče jedro sodobne bolgarske književnosti: na njeno močno socialnost, ki je ni mogla zadušiti niti mračna reakcija po tragični smrti največjega Bolgara Aleksandra Stambolij?kega. Predavanje prof. Šedivega je napravilo najboljši vtis in številno občinstvo je prizadevnega delavca na polju slovanskega kulturnega zbližanja nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Z. K. D. prihodnji program VIHAR rusko-sovjetski velefilin Vstopnina eamo 3.50 Din. Stara bolgarska literatura Lektor italijanskega jezika na Karlovi univerzi v Pragi prof. Artairo Cronla, ki mu dolgujemo hvalo za največjo italijansko študijo o Otonu Župančiču (Rim, 1928, latituto per 1'Europa orientale) je pravkar izdal med publikacijami istega rimskega instituta knjigo »Saggi di lettera-tura bnlgara antioa. Iiupiad ramen to stori eo e versioni« (Rim, 1936, 128 str.). V uvodu poudarja velik pomen stare bolgarske literature za vso slovansko kulturo. Pomen starega bolgarskega jezika ln pis-menstva za Slovane primerja pisec važnosti latinskega jezika in literature za univerzalnost katoliške cerkve. V starem bolgarskem jeziku sta pisala solunska brata sv. Ciril in Metod. Bolgari so prvi med Slovani občutili potrebo narodne literature in povzdignili skromno macedonsko narečje v služben jezik cerkve in države; prvi med Slovani so dali narodnemu jeziku posebno, njemu ustrezajočo pisavo; pri njih se je najprej razvila znatna verska literatura in ustvarila trdna slovstvena tradicija. Jezik, ki so ga Bolgari uvedli v Cerkev in ovekovečiM v literaturi, je bil poleg latinščine najbolj razširjen liturgični jezik Evrope. Vse do reformacije je bil edin nacionalni jezik, ki so se ga posluževale krščanske cerkve v Evropi... To in še druge reči kliče čitateiju v spomin prof. Orociia v uvodu svoje knjige, ki Ima namen, da seznani zlasti italijanski znanstveni svet z malo znanimi ali neznanimi stvaritvami bolgarske zgodnje srednjeveške literature. V obsežnem uvodu tudi podrobneje prikazuje delovanje obeh slovanskih apostolov in slika ozadje bolgarskega religioznega življenja v temini dobi od solunskih bratov preko bogomil-skega gibanja do tragičnega preloma, ko je otomansko gospodarstvo presekalo mnogo obetajoči kulturni razvoj Srbov ln Bolgarov. V drugem delu knjige se vrste v italijanskem prevodu teksti bolgarskega škofa sv. Klimemta (življenje sv. Cirila), škofa Konstantina (Azbučna molitev), Joana Ekzarha (»šestodnev«), meniha Hrabrega (Zagovor slovanske azbuke), Prezvitra Kozme (Molitev svetega duhovna Kozine proti bogomilom in premišljevanje o božjih knjigah), patriarha Jevfi-mija (življenje sv. Ivana Rilskega), Gre-gorija Camblaka (Panegirik) in vrste anonimnih spisov, verske in delno že posvetne vsebine, izmed katerih je bil bolgarski roman o Troji spisan v latinščini in ga Cronla tudi * reproducira v izvirnem tekstu. Ta zanimivi izbor stare bolgarske literature zaključuje odlomek iz tako zva-nih Fiziologov, to je po bizantskem vzoru prirejenih priročnikov o naravoslovju »Saggi di letteratura bulgara antica« so že 47. spis v bibliografiji knjižnih izdaj in večjih razprav prof Artura Cronie. Med njimi so Slovnica srbsko-hrvatskega jezika, ki je dosegla 1. 1931 drugo izdajo, obsežne študije o O. Župančiču, Lazi. K. Lazareviču in Petru Bezruču, dalje >Anto-logia serbo-croata« (Milan, 1932), knjiga >Per la storia della slavistica in Italia«, večja razprava o bogomilsvu itd. —o. Zapiski Novi člani kr. srbske akademije. Na zadnjem letnem zasedanju kr. srbske akademije sta bila izvoljena za. prava člana pisatelj Veljko Petrovič in profesor matematike na beograjski univerzi Anton Bilimo-vič. Veljko Petrovič je bil prvotno novinar, po osvobojenju pa je postal višji uradnik prosvetnega ministrstva. L. 1912. je izdal »Rodoljubive pesme«, ki so pokazale, da je poet močne osebne note in modernega izraza. Težišče Petrovičevega literarnega dela je v prozi. Njegovo pravo polje je novela. o čemer pričajo zbirke »Bunja i drugi iz Ravinjgrada«. »Predratna pričanja«, »Proleče«, »Pomerane savesti«. »Iskušenjo«. Izbrane novele je izdala L 1925 »Srpska književna zadruga«. Odlikuje se tudi kot esejist ter literarni in likovno umetnostni kritik. Veljko Petrovič je star 52 let — Med novo izvoljenimi dopisnimi člani beograjske akademije sta tudi profesor ljubljanske univerze, naravoslovec dr. Jovan Hadži in profesor zagrebške univerze, slovenski rojak dr. Ljudmil Hauptmann, znan po svojih zgodovinskih razpravah. Izmed novih inoreinskih članov je omeniti bizanto-loga, Francoza Charlesa Diehla, češkega slavista Oldricha Hujera in poljskega fiio-loga, profesorja krakovske univerze Kaz. Niecza. »Črna gora u češko j književnosti«. V \T'ikšiču izhajajoča »Slcbodna Misao« jc bjavi.Vi daljši članek prof. dr. Vaclava ' Buriana (Ljubi i'~ma): »Črna gora u če«ko.j | književnosti.« Ugledno raziskovalec češko- i slov-jugoslov. literarnih stikov navaja v tem preglednem spisu mnoge zanimive podatke, ki kažejo, kako so gledali na Orno go-iy> raznti češki pisatelji od Prokape Cho-cholonška prefco Jama Nerude do Josefa HoleSka, ki je posvečali Orni gori in njenemu junagketmi ljudstvu toliko pozornosti in ljubezni. Dr. Buriam navaja tudi celo vrsto drugih pisateljev iz češke literature prejSnjega stoletja. Uri Imajo r rrojtti sploh kakšen črnogorski motiv, izmed najnovejših pa zlasti omenja (AdoLfa Oemege ki njegov »SlovanakJ PrcMed* prevode J. Hude«, J. Zd. Ranšarja, informativne Sanke Vmtnsfcrva Cernega in dr. Spis prof. dr. •Buriana je izšel ▼ treh številkah omenjenega lista ki pomeni lep donesek k zgodovini nadih vmjeumih fcteraunšh stikov. Sokolstvo Zbor načelnikov in načelnic ljubljanske župe Preteklo nedeljo dne 16. t. m. ob 9. ari dopoldne se je vršila na Taboru v Ljubljani seja zbora društvenih načelnikov in načelnic Ljubljanske sokolske župe. Od 79 edinic, je bUo zastopanih 52 edinie. Ta udeležba je razmeroma sicer izredno veli ka, pa navzlic temu ne Bmemo biti i njo zadovoljni Omenjeno bodi, da sta dve edi-nici opravičili odsotnost z zadružanostjo na društveni prireditvi. Za društvenega načelnika in društveno načelnico mora biti aeja zbora društvenih načelnikov važnejša nego-li je društvena prireditev, važnejša, nego kakršnasibodi prireditev. Tega dejstva se morajo sokolski delavci, zavedati, in se v bodoče po njem ravnati. To so bile uvodne besede pozdravnega nagovora župnega načelnika brata Lojzeta Vrhovca, ki jim je ves zbor seveda pritrdil. Seji so prisostvovali tudi načelnik saveza SKJ brat dr. Alfred Plchler in župni starosta brat dr. Josip Pipenbacher z več Člani župne uprave. Brat župni načelnik je podal Poročilo o tehničnem delu v pretekli poslovni dobi. Poudarjal je, da je župno načelništvo posvetilo vse svoje moči sokolski vzgoji prednjaštva in članstva. Nameravani župni prednjaški tečaj, ki se je imel vršiti, je moral zaradi premajhne udeležbe odpastl Vršila pa sta se v delno nadomestilo tega tečaja dva okrožna tečaja, in sicer za kamuiško okrožje v Domžalah in za dolenjsko okrožje v Ribnici. Lastne prednjaške tečaje je priredilo 9 društev, 12 društev pa je imelo svoje redne vaditeljske ure. Ker je župni Prednjaški tečaj, kakor navedeno odpadel, je načelništvo priredilo tri delovne sestanke za načelnike in načelnice, ki eo prav dobro uspeli. Javnih telovadnih nastopov je priredilo 42 edinic, kjer je nastopilo skupno 3566 telovadečrh. Akademij je bilo 28. Okrožna zleta sta bila v Kočevju in Mengšu. Zupnih tekem v prostih panogah se je udeležilo 48 tekmovalcev. V avgustu so bile tndi župne plavalne tekme, v jeseni pa se je žnpa udeležila medžupnih tekem v odbojki v Celju in pa saveznih tekem v Beogradu, skupno z brati Bolgari in Čehoslovaki. Zleta bolgarskih junakov v Sofiji se je udeležilo 146 članov. Zupne smuške tekme so zaradi slabih Bnežnih razmer morale odpasti, dočim so se sa-vezne tekme na Pohorju vršile in se jih je udeležilo iz naše župe 18 članov in članic. Orodne tekme bodo meseca marca t 1. V svojem poročilu se je brat načelnik dotaknil tudi raznih vprašanj, ki se tičejo delovanja v župi in dejstev, ki ovirajo razvoj sokolstva v pravo smer. Dosti boljše bi lahko bilo, ako bi se zanesla Prava sokolska miselnost med vse brate. Delovanje je tem težje, ker je zavednosti premalo. Temeljito lepo in izčrpno poročilo brata župnega načelnika je zbor sprejel z odobravanjem. Nato se je oglasil župni starosta br. dr. Pipenbacher in pozdravil zborovalce v imenu župne uprave. V svojem nagovoru je poudarjal, da je treba v sokolstvu zahtevati požrtvovalnosti ne samo pri tehničnem delovanju temveč tudi v gmotnem podpiranju, zakaj ako ni dovoljnih gmotnih sredstev na razpolago, je uspešno delovanje župe nemogoče. Sledilo je poročilo župne načelnice sestre Mice Kržetove. V njem je med drugim omenila tudi to, da pomanjkanje sposobnih in delavoljnih prednjakinj ovira tudi v ženskih oddelkih žSljeni razmah sokolskega dela in da je zaradi tega v župi od 79 edinic le 86 edinic, v katerih se goji ženska telovadba. Za spopolnitev strokovnih in vztrajnih prednjakinj sta se že vršila dva delovna sestanka, popolnoma ločena za članice. Nekatera društva so poslala na te sestanke celo po več telovadk in &o 8 tem pokazala vzgled drugim, zlasti onim edinicam. ki niso poslale nobene. Prihodnji delovni sestanek članic bo meseca marca t. 1. Poročilo 6estre načelnice je zbor sprejel istotako z odobravanejm. Nato so se pričeli razvijati v zvezi s poročili brata župnega načelnika in sestre župne načelnice jako živahni, zanimivi in za naBa stremljenja po napredka in usmeritvi so- kolskega delovanja na Pravo pot, tudi prav razveseljivi razgovori. Udeležili so m jih številni člani in članioe, ki so vat vztrajali na stališču, da je treba zanesti vse sokolsko delo v telovadnice in da sokolsko delo v telovadnici ne sme biti nikdar ovirano zaradi drugih prireditev, ker je ono važnejše, najvažnejše v "društva, saj se edino v tem delu vrši prava telesna in moralna vzgoja članstva. Pri vsem sokolskem delovanja pa se držimo sokolskega gesla: >Ne časti, ne slave in todi ne koristil« Na to je bila od zbora soglasno sprejeta naslednja resolucija: Za vzgojo poedinca, da postane sposoben delavec, samostojen ln samozavesten Jugosloven, je potrebna svoboda ndejstvovanja. Zato hočemo samostojno ▼ sebi zaključeno svobodno organizacijo. Vir sokolske misli, vzgoje in napredka je samo v iniciativnosti. Sokolstvu zato pripada ie zakonito zajamčeno prvenstvo v telesni vzgoji naroda. Po ugotovitvi, da so vnanji vplivi la innogostranost delovanja ▼ edinicah povzročili nepravilne usmeritve k različnim smotrom, ki niso v bistveni zvezi s sokolskimi nalogami, hočemo v delovanju sokolskih organov popolno enotnost Edino pravilna smer našega delovanja je sokolska telesna vzgoja, delo v telovadincL Vsi organi morajo skladno delovati v tej smeri in preprečiti vsak tuj vpliv. Zbor društvenih načelnikov in načelnic pooblašča župni tehnični odbor, da doseSe z upravo župe popolno skladnost r nazna-čeni smeri. V nadaljnjem js brat načelnik prefital ia zbor ma je odobril delovni program za leto 1936, ki bo obsegal: Zupni zlet v Ljubljani dne 14. junija t. L, nadalje izbirne tekme članstva za Bavezne tekme v Subotici, ki se bodo vršile ob tej priliki, tekme naraščaja pa &e bodo vršile dan preje. Predsednik odseka za igre, plavanje in taborjenje brat Fran Lubej je razvil spored v imenovanih panogah, ki bo obsegal plavalni tečaj za člane in članice, nadalje 7 dnevni tečaj članov in članic za igre (odbojka, koškanje in hazena) v avgustu, plavalne tekme članov in naraščaja v avgusta, tekme v igrah r oktobru, tajni obvezni sestanek vseh društvenih načelnikov in načelnic, izlet kolesarjev (članov in naraščaja) v jeseni, zvezdni tek vseh edinie v oktobra in žapni planinski tabor. Ves spored je brat Lubej prav zanimivo opisal in je zadnja točka »taborjenje« zlasti priporočljiva, da 6« jo izvede po programu, ker bi bilo navedeno taborjenje za nas velikega propagandnega Pomena in bi zahtevalo od udeležencev tudi dosti potrebne prave sokolske discipline. Za tem je brat župni načelnik še sporočil, da se namerava prirediti župne tekme v smučanja in skokih, nadalje žnpni tečaj za skoke, obči prednjaški tečaj za člane in članice v septembru, medžupni Prednjaški tečaj in med župne plavalne tekme v Celju. Od o-krožnih prireditev Pa je predvidena večja slavnost v Ribnici ob priliki 30 letnice jubileja ribniškega Sokola. Znpni načelnik brat Vrhove je ob tej priliki sporočil zboru, da zaradi rahlega zdravja ne more Se nadalje prevzeti dolžnosti župnega načelnika. Imele bi slediti volitve žuPnega načelnika in dveh njegovih namestnikov, župne načelnice in dveh njenih namestnic. Te volitve pa se niso vršile, temveč je zbor sklenil poveriti župnemu tehničnemu odbora sestavo liste ki naj bi veljala kot predlog za volitev župnega načelništva. H koncu se je prijavil k besedi savezni načelnik brat dr. Pichler, ki je med drugim v svojem nagovoru izjavil, da popolnoma razume težnje načelnikov in načelnie, ki so jih v zanimivih razgovorih izneslL Pozval je vse navzoče na uspešno vzgojno delo v sokolskih telovadnicah, ki naj bo vedno v sklada s težnjami saveznega vodstva, Zbor je bratu saveznemu načelniku živahno pritrjeval, nakar je ob 14. župni načelnik brat Lojze Vrhove zaključil to tako lepo. zanimivo in stvarno sokolsko CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ta. vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^-s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJjj y odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljali na: Oglasni oddelek filtra", Ljubljana« Podružnica „Jutra" na Sv« Petra cesti štev. 19. (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. ElMeda 1 Oln Javek Um M šifro aH lajanj« ^aulove S Oln Najmanjil mnrt « Dta Selite si prijetnega izleta? Obrnite se takoj aa ^Avtobusno potovalno in riletno pisarno M. Okorne, ki prireja izlete po tu in ino-«»mstvu po izredno ugodnih cenah. Zelje glede časa in smeTi izletov pošiljajte na naplov pisarne Ljubljana, Tjrševa 3/T (Hotel >31onc). Ob enem opozarjamo n» avtobusni izlet na Dunajski vel esejem, od 112. do 16. marca, cena vo>žnje 310 Din. Informacije dnevno od pol 8 do po4 13 in od pol 14 do pol 10. Ob nedeljah in praznikih od 1'1. 44S6-:e S^žbo dobi Seseda 1 Oin. Ia>eb S L •l ilfro ali lajanj« aslovs B Din Najmir'51 tnesek 17 Oln Železninarja ■ daljšo prakso, sprejmem. Pomudbe na ogl. odd. Ju-tm pod »Prva moč«. 44634 Plačilno natakarico t Din 10.000 kavcije,_ in eno služkinjo z« gostilno, gprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 446M. foienc« (/eej Pletiljo su flah-mašino. dobro delavko, samo mlado dekle, iše«8». More dobiti staino-t. iti je in hrano v hiši. Mesto stalno. Strojna pletio-iul, Veršec. Zagreb. Dra-Hiovičeva 37. 4-M3-1 Sadjarja ki se razume tudi na vrtnarstvo. sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe nt, ogf. odd. Jutra pod »Gorenjsko 888«. 44.49-1 Za modno revijo obrtniškega društva v Ljubljani, ki se vrši sredi marca,, iž?emo 3 godbenike. Informacije in ponudbe: Obrtniško društvo, Beethovnova ulica 10. 4*73-1 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra ces>ti štev. 19. ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe va oglase in tudi naslove od oslasov dobrte v tej podružnici. Službe išče Vsaka beseda 34) par; davek Oin, n lajanje naslova ' Oin. aajmaniši 1? Oln Frizerka prvovrstna moč, išče mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Doleti eteni. 4434-2 Mlad vrtnar s prakso, zmožen kultur pod steklom, urejevanja parkov, vezave vencev itd. želi službe. Ponudbe pod ^Samostojen vrtnar« na ogl. odd. Jutra. 4466-8 Potnikih Beseda 1 Cln lavek ) bi«.. »» iifro aH dajanje taslova S Oin Najmanjši Dragomelj«, p- Domž/ile. S4- 6 Kočij© 1 landauer, 1 kupe, 1 damski Phaeton, 2 garnituri konjske oprave, v brezhibnem stanju, luksuzna izde lava, vprašati pri Prvem mestnem mlinu, Celje. 44S5-6 m Seseda I Oin. davek i Din is iifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjil tnesek 17 Oto Avto »Peugeot« 4 sedežen, dobro ohranjen,, ceno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4489-10 mmnm Beseda I Din. lavek > l)ii.. ra iifro al) dajanle naslova 5 Din Nalmanlil tnesek 17 Din Stare instrumente za godbo na pihala, kupimo. Ponudbe poslati na: Gasilska četa Pilštajn. 441S-36 Za vodne naprave ki so danes v ospredju tehničnega in gospodarskega zanimanja, imam šest patentov. Sigurni, lepi dohodki. Kdor se zornima za eksploataeijo. naj se obrne na: Franc Grebene, ključavničarski mojster in posestnik, Trbovlje, za Savo. -1494-6 Perilo in kuhinjsko opravo, v dobrem stanju, prodam. — Vpraša se: Sv. Peta cesta 45. 4461-6 Naslove od malih oglasov dobite na Sv. Petra cesti JS (Zadružna Hranilnica). Istotam naročajte ogiase in oddajajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena. mmetm Seseda I Din. lavek 1 Jio za iifro ali dajanje naslova 5 Din NalmanjSI tnesek 17 Din Kajmačni sir sir za predjužnik in Milka širno salamo v najboljši polnomastni kvaliteti, dostavlja po poštnem povzetju Mlekarna Gross, pošta Novi Sivac, Dunavska banovina. 3333-33 Knjig* Prodam Bushao: Di« Sitteo der V8lker, 4 zvezki in Mayer: Mali leksikon, 3 zvezki. Knjige so v platno vezane in zelo dobro ohranjene. Cena in naslov v vseh poslovalnicah Jutra 9635-8 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19. ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oglasov iobite v tej podružnici Besede 1 Dtn davek 4 Din ta iifro ali dajanje naslova ! Din Malmanjit tnecel1 17 Oln Lokomobila 16 atm. 8 kv. m, ugodno naiprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«. 4476-10 Pogonske motorje parne stroje, vse obdelovalne stroje Va.m najbolje popravi, prestavi ali uravna ter naredi vse obrabljene in rezervne dele Var-šek, strojno podjetje. Domžale. Karta zadostuje. 4480-39 Ekscenter - prešo rabljeno jn Revolverdreh-bank, kupimo. Ponudbe na: BR.ACA FISCHER, tvornica gvozdene robe, Bačka Topola. 4475-39 Lokomobila prevozna 24 KiS. v. pogonu, ugodno naprodaj. Brikotar-na, Smartinska 32, Ljubljana. 4212-39 Bes-eda J Oln davek 3 Di-ta iifro aH daianje naslova 5 Din Najmanjil tnesek 17 Oln Pohištvo in večjo zbirko starinskih slik, kipov, ma.jolik in raznih starinskih predmetov, poceni prodam zaradi selitve dne 20. februarja. — Krekov trg 10, dvorišče, Ljubljana. -MSe-12 Oglase naročajte v novj podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna nra nilnica). Tam oddajajte po nudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici G. fh. Rotman: Seseda I Din iavek 3 T tr iifro ali daianje naslova 5 Oln Najmanlil *n»«ek 17 01* 3 decimalne tehtnice 100—350 kg. malo rabljene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»št. ISO* . 4356-7 Ostanke manufaktnre kupujem stolno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4388-7 Vsakovrstno zlato kupuje oo oajviijih ?enab Cerne . juvelit Ljubljana. Wolfova alica $ Naslove od malih oglasov dobite na Sv. Petra cesti 10 (Za družna hranilnica). Istotam naročajte oglase in odda jajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul ie ukinjena Kapitan Kozostreler ^ve v Amerika 72 To pa ni bilo lahko, zakaj krokodili se niso hoteli zlepa odreči slastne pečenke. Hap! — in že je ime! eden iz m® d njih kapitanovo desno nogo med zobmi! Kapitan ie brcnil z levo, kolikor je le mogel, a krokodil ni izpustil in Je vlekel tako, da je pripognil vejo prav do vode. Beseda I Din. davek S Din ea iifro alt dajanje nasiiiv. « Din Najmanjil tnesel-17 Din Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne m Zadružne gospodarske banke, kakor mariborskih, ptujskih in celjskih denarnih ia vodov, prodaste najugodneje in takoj edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor odffnvor Din 3 inamk. 61-1« Hranilne knjižice vseti zavodov in vrednostne papirje Kupuj emu m prodajamo najugodneje Invalidska Zadruga. Zagreb, naš zastopnik za Dravsko banovino A. ADAMIČ, Ljubljana, Jos|>o-^vptska 8. TeMon 32-86 5789-16 Knpim knjižico občinske hranilnice in posojilnice na Vrhniki, z vlogo Din 8.CO.'). Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »8.000«. 4477->li6 Vojno škodo (Ratne štete), obligacije mestne občine ljubljanske in hranilne knjižice lahko takoj prodaste po najvišji čemi proti gotovini potom trg. agent, bainčnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. 44112-16 Za hranilne knjižice Ljudske posojilnice, Bano-vinske hranilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani, imam več kupcev, ki isrte izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni. Zglasiite se v moji pisarni: Alojzij Planinšek, trg. agent, za bančne posle, Ljubljana. Beethovnova ul. \AH. Telefon 36-110. 4414-16 Posojila iščem v gotovini, kratkoročnega ali dolgoročnega, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetja in dobremu obrestovanju. — Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« na ogl. odd. Jutra. 4448-16 30— 40 tisoč posojila lahko tudi v knjižicah Mestne ali Ljudske posojilnice, iščem. Knjižice se sprejmejo za polno vrednost. Proti vknjižbi. Naslov v vseh poslovalnicami Jutra. 4456-16 Naslove od malih oglasov, dobite na Sv. Petra cesti 19 (Zadružna hranilnica). Istotam naročajte oglase in oddajajte ponudbe na maJe oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul. je ukinjena. Vnpjem Beseda 1 Din davek 1 Oin. ta iifro ali daianje naslrva 5 Oln Najmanjši »n—eh 17 Itn Tiskarno z veliko kapaciteto in možnostjo ugodne donosnosti, damo v celoti ali po po-edinih delih (tiskarna, of-set„ knjigoveznica itd) v najem ali naprodaj pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe pod značko »V enem največjih centrov države« na ogl. odd. Jutra. 4407-17 BeseJa 1 Din davek 1 Din ca iifro ali dajanje naslova 5 Oin Najmanjil ineseb 17 Oln Večje posestvo prodam v Ljubljani. Plača se la.hko z vlogama Ljud-Sike posojilnice. Nasdov v vseh poslovalnicah Jutra. 4S71-20 Kupim hišo eno ali dv-estanovonjsko, v Ljubljani. Plačilo v gotovini in deloma prevzem hipoteke. Ponudbe: telefon 27-73. 4434-30 Parcelo (njivo) pripravno za poletno hišico, prodam v Gori-čanah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4470-50 Kupim hišo z dobroidočo gostilno v Ljubljeni. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 6CP.OOO gotovine«. 4-158-30 Oglase naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19. ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hra nilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglase in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. Stanovitni* iieseila ' Din lavek , Dir. za ilfro -H dajanje a;tlov; * >ln Najmanjil 17 Din Lepo štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, oddamo za maj v Tavčarjevi ulici, drugo nadstropje, z balkonom. mesečno 1350 Din. Informacije pri upravitelju Novi trg 3. 4436-31 Beseda I Din. davek 3 Din t. iifro aH dajanje naslova ' Oin Nalmaniil »nesel 17 Din Stanovanje 2 sobi o kopalnico ln pritikli nami v visokem pritličju Iščem za maj. Ponuci be na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 4419-31a HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa »» n HERSAN ČAJ« mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost HERSAN ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN CAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb, i>ukljanlnova 1 Reg. S. št. 14001 z dne 6. VI. 1934. ŠoVo^od^a; Sobo leatlov v vseh poslovalnicah Ji tra. 4465-2S Naslove od malih oglasov, iobite na Sv. Petra cesti :9 (Za družna hranilnica). Istotam naročajte oglase in odda jajte ponudbe na male oglase. Podružnica Jutra v Prešernovi ul je ukinjena. > sakt sesedt i i>Id; I vek s lin <* ilf"> dajani« aaslova S Din. .•vmnnl*' »npseli VI ^'r Samostojna gospa želi znanja s starejšim, dobro situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvesta«. 4 »6-24 ir rda ' Oln davek Uit. t: iifrn ali dajanje ia*lovii Hn Na!m"«nfS' tnesek n Oln Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. O. PICCOUJA V LJUBLJANI — se priporoča oledim m slabotnim osebam Oglase caročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra costd štev. 10, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe na oglas« in tudi naslove od oglasov dobite v tej podružnici. nesigurnosf-] starih in i ZDRAVI SE NEŠKOOUIVO Z V PARIZU z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI | PILULAMI ZA MOŠKEi Al* |B /I 30 kom. Din 84,-|lOO kom. Din 217.-J DOBIJO SE V APOTEKAH. Spovzetjem diohretno po5Uj'a: APOTEKA t»JELA£IČUBANU* f JELAČIČEV TRG 12-b) ZAGREB lr.24601 Suha drva. £% Premog paketf / ^ doOlte pn L POGAČNIK Bohoričeva al. št i uspehov na en oglas »JUTRO« Vvrt ".*•• - Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš soprog, oče in stari oče, gospod GOSTILNIČAR IN POSESTNIK v 55. l:tu starosti, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes zjutraj ob 6.30 za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega bo v petek, 21. februarja ob L6. uri na magdalensko pokopališče izpred mestne mrtvašnice na Pobrežju, Studenci pri Maribora, dne 19. februarja 1936. Viktorija roj. Žvokelj, žena; Ciril, Alfonz, Nada in Zora, otroci; Regina, roj. Grahor, snaha; Nadica, vnukinja in ostalo sorodstvo. LIPSKI POMLADNI SEJEM 195& ZAČNE 1. MARCA 60% popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. 6. Tonnies, Ljubljana TYRŠEVA C. SS — TELEFON 27-62 ali ZVANIČNl BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHA JLO V A 33. Uspešen preobrat V PRANJU FINIH TKANIN Potem, ko je po vsem svetu dosegel odločilen uspeh, je dospel tudi k nam ld pomeni epoho, ker je brez luga in mila. Trpežnost tkanin je mnogo večja! Pranje je udobno, hitro in poceni! Da tudi v najtrši studenčnici obilno peno! Samo enkrat prečrkuaite ki »porabljali bo««* nato le TEXIL čudovito praJno sredstvo! Dobite ga v vsaki drogerrji, parfumeriji, trgovini z mešanim blagom, trgovini z barvami in trgovini z nogavicami. Originalni tavoj Din 2-SO RADIO Petek, 21. februarja Ljubljana 11: Šolska ura: Drobno kolesje velike narave (g. Arnošt Adamič, dvogovor). — 12: Koncertni plesi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15: Glasbene slike na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 19: Ženska nra: Vzgoja mladoletnega otroka (ga. Mai-la Golob - Prijateljeva) _ 18 20: Jacques Itert: Pristajanja — suita v treh delih — plošče. _ 18.40: Pravno predavanje. —19: Cas vreme, poročila, obvestila. — 19.30: Nac". ura. — 20.20: Prenos z Dunaja. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16: Skladbe za violino in violo. _ 18: Plesna glasba. — 19-30: Prenos z Dunaja. — 22.10: Koncert orkestra. —Zagreb 12.15: Narodna glasba. _ 1715: Godalni kvartet 19.30: Prenoe z Dunaja. — 21.50: plošče. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.10: Pester program. — 21: Orkestralen koncert. — 22: Plošče. _ Varšava 19.30: Prenos z Dunaja. — 21.50: Poljske pesmi in plesi _ 22.50: Lahka elasba. — Dunaj 12: Plošče- — 16.10: Operetna muzika. — 17.30: Koncertna ura. — 19.45: Koncert dunajskih simfonikov. — 21.50: Zabaven program. _ 22.10: Melodije z Vi-sle. — 23.10: Koncert vojaške godbe- — 0.20: Ples _ Berlin 18: Lahka glasba. — 20.30: Orkestralen koncert 22.30: Iz Stutt-garta. — Miinchen 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.45: Zvočna igra. _ 20.10: Donizettijeva opera »Don PasJutra* AdcJl Rlbnlkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamarja Prane Jezerfiek. — Za tnaeratnt del Je odgovoren AJo£i JfeMi* — JM-s IdUMJem