Poitnina platana * gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. državno \mr ■*■■■ v um >m/7 8. VIII. 1931 „ Cena peaameani Številki Din 150. Oo 810 .fL! trrsrr pntogr TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Iveto XIV. ( elefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 8. avgusta 1931. Telefon št. 2552. štev. 90. f Dr. Danilo Majaron 6. t. m. je preminul na Bledu predsednik ljubljanske odvetniške zbornice g. dr. Danilo Majaron. Vest o njegovi smrti je pretresla vse, ki so kdaj imeli priliko, do dobra spoznati vrline blagopokojnika. Mož velikega koncepta in svetovnega obzorja se ni odliko- val samo kot pravnik, temveč se je uspešno udejstvoval tudi v našem javnem življenju in si pridobil kot narodni delavec in ne v zadnji meri kot človek velik ugled in splošno spoštovanje. Bil je vedno v prisrčnih od-nošajih z našimi gospodarskimi krogi, živo se je zanimal za njihove težnje* skrbi in želje, rad je sodeloval pri njihovih prizadevanjih za dobrobit gospodarstva. Ko je trgovsko društvo Merkur za Slovenijo 1. 1907. priredilo ob času, ko je bilo mnogo življenja na polju naše gospodarske organizacije, prvi vseslovanski trgovski shod v Ljubljani, se je dr. Danilo Majaron takoj odzval prošnji društva za sodelovanje na tej prevažni prireditvi, prvi svoje vrste v Sloveniji. Pomagal je ne samo pri pripravah za ta shod, ki je bil namenjen Slovencem v vseh pokrajinah, marveč je tudi na shodu samem imel obširno poročilo o vlogi trgovine v mednarodnem gospodarstvu, zlasti v slovenskem. Nadalje je bil dolga leta tudi predsednik razsodišča trgovskega društva Merkur in zastopal več volilnih perijod trgovsko in obrtniško zbornico v kranjskem deželnem zboru. Raz palačo Zbornice za TOI v Ljubljani vihra črna zastava kot zadnji pozdrav slovenskemu velmožu, vzornemu narodnemu delavcu. Blagopokoj-nik ostane kot ljubeznjiva in simpatična osebnost v vrstah naših gospodarskih krogov v najboljšem spominu. Naj v miru počiva! —o— Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani je ob smrti g. dr. Danila Majarona poslalo njegovi gospej soprogi sledeče pismo: /Prežalostna vest z Bleda o neusmiljeni izgubi, ki je tako strašno zadela Vas, milostiva gospa, in vso Vašo visokospoštovano rodbino, nas je .silno potrla. Veliki pokojnik, nesebični rodoljub, modri vodja našega naroda je bil blagopokjni predsednik dr. Danilo Majaron vedno iskren in zvest prijatelj naše stanovske organizacije. Dolga leta je vzgledno sodeloval v upravi našega društva kot predsednik društvenega razsodišča. Ob vseh važnih prilkah nam je bil vešč in preudaren svetovalec. Dopustite, milostiva gospa, da v teh najbridkejših urah Vašega življenja izrekamo Vam in Vaši spoštovani rodbini svoje iskreno in globoko sožalje in prisrčno sočutje. Veliki pokojnik si je postavil neumrjoč spomin v svojem iskreno ljubljenem narodu s pre-žlahtnim delom tekom vsega svojega življenja, polnega plemenite vsebine. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo, matica slovenske trgovske organizacije, mu ohrani trajno hvaležnost, srčno zahvalnost in svitel spomin. Izvolite sprejeti, milostiva gospa, iskreno zagotovilo naše udanosti in našega izbranega spoštovanja.« Ne kmetovalci, ampak Kmetijska družba je proti V Vašem cenjenem listu št. 87 či-tam članek; »Kmetovalci proti trgovcem in obrtnikom«. Pred vsem ugotavljam, da bi se moral napis glasiti: Kmetijska družba proti trgovcem in obrtnikom, ker le vodstvo te družbe odgovarja ali je vsaj odgovorno za posledice neresničnih trditev in hujskanja pretežne večine prebivalstva proti drugim slojem. Ni oporekati, da se najdejo sem in tja posamezni člani gremijev in obrtnih zadrug, ki ne upoštevajo docela zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin, toda to se bo dogajalo, doklej bo svet stal, nekaj drugega pa je, če družba, ki ima svoja oblastno odobrena pravila in ki vživa vso podporo države in banovine, pozabi, da je ustanovljena za kmeta, katerega tako malo upošteva, da nima o pravem času za kmetijstvo potrebnih predmetov, ki se rabijo nujno; enkrat gnojil, drugič galice itd. Podpisani je bil priča, ko je kmetica zahtevala galico, pa je ni dobila, ker ni družba galice pravočasno naročila. Že več let zasledujem cene za galico pri Kmetijski družbi in trgovcih, in vsako leto so bile cene pri trgovcih nižje ka- nam - s kor pri Kmetijski družbi. To je tem bolj čudno, če se upošteva, da pobira družba že v jeseni del kupnine za pomladansko potrebo, trgovec pa tega ne more. Trgovec, če hoče prodati, mora imeti vedno ob pravem času na zalogi zahtevano galico in gnojila. Sedaj še nekaj drugega! Podpisani sem vprašal pri Kmetijski družbi dne i. julija t. 1. za ceno nekega sredstva, ki se potrebuje v vinogradih proti plesnobi. Gospod urednik, mislite si moje začudenje, ko sem zvedel, da je cena 120 Din za 1 kg, kajti sredstvo prodajam jaz sam po 50 Din. Ko to povem in dam duška svojemu presenečenju, da Kmetijska družba tako vzorno skrbi za korist kmeta, ponudim isto sredstvo družbi pri večjem odjemu, v Ljubljano postavljeno, še nekaj cenejše od 50 Din. Družbin organ me je napotil, naj govorim z ravnateljem, kar sem pa odklonil, ker nisem imel časa za razgovor. Omenil sem. le, da si lahko moj naslov napiše, ker sem družbi itak znan, ker sem bil nad 20 let njen član. Povedal sem mu tudi, da sem bil iz družbe izključen, ne da bi se sporočilo, zakaj, dasi sem tudi posestnik vinograda. Kmetijska družba, ki dobiva subvencijo iz davkov, katere plačujejo ne v najmanjšem razmerju tudi trgovci, ima pogum, da udriha pavšalno po pretiranih cenah trgovcev, ne sramuje se pa, da sama pri enem predmetu 120 odstotkov dražje prodaja, kakor detajlni trgovec na deželi! Če imajo predstavniki Kmetijske družbe čas in voljo, hujskati kmetski stan proti trgovcem in obrtnikom, bo trgovstvo skrbelo, da se bo zvedelo, kakšno zaščito ima kmetski stan pri družbi, kmetje pa tudi že sedaj vedo, da smo drug drugemu potrebni in se hočemo in moramo v obojestranske koristi razumeti, čeprav se hoče na umeten način postaviti ograjo med kmetovalce in trgovce. Ant. Umek, t. c. načelnik gremija v Brežicah. Spomenica sicer tako ugledne Kmetijske družbe izzveneva v samoobtož-bo. Vsakdo ve, da ima Kmetijska družba blagovni oddelek, ki posreduje nakup vseh kmetijskih potrebščin od gnojil do semena, orodja in inventarnih predmetov. Kmetijska družba zato sama lahko najbolje kontrolira, kakšna je poslovna režija in kakšne so nabavne cene. Družba im kot eden največjih grosistov v naši banovini priliko vplivati kot regulator v nabavnih cenah za najrazličnejše kmetijske potrebščine. Kakor vidimo iz gornjega dopisa, je njena posredovalna vloga na tem polju pač problematične vrednosti. Družbi je dobro znano, s kolikimi težkočami se morajo boriti vnovčevalne in nabavne zadruge, katere se ustanavlja z velikimi obeti in nadami in ki vživajo vso podporo tudi od vlade. Navzlic neenakim konkurenčnim pogojem 'te zadruge do danes niso mogle pokazati napram trgovini znatnejših rezultatov, posebno ne takih, ki bi vsaj v posameznih.primerih opravičevali trditve v spomenici Kmetijske družbe. Naš kmet je sam dovolj preudaren in ima izbiro i za vnovčevanje svojih pridelkov i za nabavo svojih potrebščin, pa je do danes ostal soliden odjemalec trgovcev. Pri njegovi preudarnosti ga tudi pavšalni napadi na trgovski stan ne bodo zavedli v zmoto. On pretrezno gleda na težkoče vsakega stanu in tudi ve, da mu je Kmetijska družba s tako spomenico napravila le slabo uslugo. POŠILJANJE DENARNIH PISEM V INOZEMSTVO. V zvezi z zakonom o denarju je ministrstvo za finance odločilo, da se more gotovine pošiljati v pismih in v paketih z označeno vrednostjo v inozemstvo do 100.000 Din pod dosedanjimi pogoji. S to odločbo niso tangirane one države, pri katerih je maksimum označene vrednosti manjši od te vsote. SPORAZUM Z OGRSKO. Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja, da se je dosegel z ogrsko vlado sporazum v tem zmislu, da se izdajajo našim optantom, ki imajo posestva na Ogrskem, recipročnim potom ogrski vizumi, veljavni en mesec dni, pa tudi za posamezna potovanja. Vizume izdaja ogrsko poslaništvo v Beogradu, odnosno ogrski konzulat v Zagrebu samo trikrat na leto in to takrat, kadar se pokaže posebna potreba za potovanja. Krepitev notranjega j V • V V trzisca. (Poročilo gen. tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča na kongresu v Vel. Beč-kereku). (Konee.) Zlasti negotova je bodočnost prodaje onih predmetov, katerih trošimo doma samo 1—10°/», z drugimi besedami: pri onih, pri katerih smo 90 do 99'Vo navezani na izvoz. Med te predmete spadajo v prvi vrsti hmelj, kateri je doživel tekom preteklih let največjo katastrofo, katera sploh more pri kakem poljedelskem predmetu nastopiti. Medtem ko je vrednost izvoza znašala v letu: Leto Ton Vred. milj. Din 1928 7.678 226.0 1929 3.297 48.6 1930 2.706 21.8 Izvoz je torej padel tekom dveh let pod Vio prejšnje vrednosti. Nekoliko sličen, sicer ne tako hud primer je z opijem, kateri kaže sledečo sliko: Leto Ton Vred. milj. Din 1928 146 107 1929 69 62 1930 36 27 Oljne pogače, katere so postranski produkt oljne industrije in katere bi mogle služiti, ako bi vladali boljši pogoji v naši živinoreji, kot dodatek h krmi za živino, se izvažajo preko 94°/o v inozemstvo. Hmelj ima z ozirom na sedanje nizke cene prohibitivno uvozno carino v Cehoslovaški, katera se v tarifni pogodbi ni mogla znižati. Dalje ima prohibitivno carino v Angliji, katera je bila uvedena po sklenjeni pogodbi Jugoslavije z Anglijo ter bo njegova prodaja padla na minimum radi pod-vzeti mer v Nemčiji, ki dekreditirajo prisilno uporabo domačega hmelja. Javlja se ono vprašanje, ali je sploh racijonelno imeti take kulture, kate-pstrcšnje doma za I—2% produkcije potrošnje doma in za katere ni iz-gleda na izboljšanje. Na-drugi strani so zopet izgledi na povečanje domačega konsuma minimalni ter niso v nikakem razmerju z obsegom današnje produkcije. Imamo pa, precejšnje število predmetov, katere kljub današnjim carinam uvažamo in kojih uvoz bi bilo mogoče s smotreno organizacijo domače produkcije postopoma zmanjšati. Resno se moramo vprašati ali je potrebno, da smo uvozili za 26-8 milj. Din bakrene galice, ko imamo instalacije za njeno proizvodnjo doma, ali je potrebno, da uvažamo za 28 milj. Din ekstrakta za strojenje, ko smo naj večji eksporterji teh predmetov; za 2-7 milj. Din žveplenk v času ko monopolska uprava ustavlja delo v poedinih privatnih tvornicah za žve-plenke; za 24-4 milj. Din svilenih oblek, za 15-5 milj. Din podplatov in usnja, za kojih izdelavo obstoja doma preko 20 tvornic; za preko 50 milj. Din obutve iz usnja, ko po vrsti reducirajo obrtniki delo v svojih delavnicah; za preko 15 milj. Din pohištva, katero je mogoče izdelati v stoterih prvovrstnih domačih podjetjih in po konkurenčnih cenah; za 23 milj. Din papirja za zavijanje; za 28 milj. Din časopisnega papirja, med tem ko je v domačih tvornicah ustavljena proizvodnja rotacijskega papirja in delo zmanjšano na 3 dni tedensko. Tudi potrebo po umetnem kamenju iz poz. 483/1. bi lahko popolnoma krili z domačim proizvodom. Vso pohvalo zasluži g. minister trgovine J. Demetrovič, ko je pokrenil energično akcijo, da se tudi domače ladjedelstvo podpre z vsemi silami. Ono lahko zaposli tisoče delavcev iz pasivnih krajev našega Primorja in dobiček, ki se je do sedaj plačeval inozemstvu, bo v bodoče ostal na na-žih tržiščih. Kdo more opravičiti ali reči, da je racijonalen uvoz sejalnih in mehaničnih žetvenih strojev, kojih vrednost znaša 34-2 milj. Din, zlasti za sejalne stroje, kateri se lahko proizvajajo v' velikem številu v domačih delavnicah in kjer bi preko 1000 delavcev našlo kruh in eksistenco. Navedli smo nekoliko drastičnih primerov za ilustracijo prilik, v katerih se danes nahajamo in katere bi morali postopoma izboljšati. Mimogrede bodi omenjeno, da ako vzporedimo oceno donosa poljedelstva po uvodno citirani študiji z uvozno statistiko za lansko leto, tedaj vidimo, da pri nacij onalnem domačem poljedelstvu 18-6 miljard Din — 20%> — 15 miljard Din, znaša tangenta izvoza samo 1-65 miljard Din ali okroglo ll°/o. Pri donosu živinoreje, ocenjenem na 12-9 miljard Din — 20% = 10-3 miljarde Din, znaša tangenta izvoza 1-8 miljard Din, kar predstavlja 15°/o donosa. Prav tako popolnoma nezadovoljiv je donos od naših gozdov, kateri pokrivajo preko 35= celokupne površine države, a vzroki tega stanja so bili ugotovljeni na nedavni anketi o krizi lesne industrije, katero je sklicalo ministrstvo za šume in rudnike dne 5. In 6. marca t. 1. V okvir zunanje trgovine bi se morala unesti tudi politika monopolske uprave. Aktivnost monopola v pogledu izvoza tobaka je nezadostna. Razen tega zaznamujemo lansko leto veliko nazadovanje z ozirom na stanje v 1. 1929. Med tem ko je bilo 1. 1929 izvoženo 3.380 ton tobaka v listju v vrednosti 138-2 milj. Din, je padel izvoz v preteklem letu na 1206 ton v vrednosti 62-6 milj. Din. Proizvodnjo soli bi bilo treba povečati vsaj do te višine, da bi bilo mogoče kriti domače potrebe z domačo produkcijo. Med tem pa mi uvažamo iz inozemstva: Vrsta Ton Vr. m. Din Ton Vr. m. Din Kamena sol 36.510 192 30.575 16 0 morska sol 31.515 9'5 29.367 4'8 kg 1927 1928 1929 100 855 83 453 83 260 17 50 8449 10806 98 36 100 143 97 12189 94 66 100 57'77 50 98 49 95 1 10 21 10 56 854 1 1'77 2-01 192 1 57-07 5210 48 73 1 1139 1175 790 1 073 0 67 064 kg 1930 Dec. 1930 100 17418 18166 50 60 40 49 03 100 72'44 59 24 100 3296 2693 1 601 5 12 1 139 1 04 J 3397 2750 1 682 600 1 0'43 0 32 P/edmet Hmelj Ntirenberg Kava Hamburg Kakao Hamburg Cink Hamburg Volna Bombaž Surova svila Umetna svila Surova juta Predmet Hmelj Niirenberg Kava Hambuig Kakao Hamburg Cink Hamburg Volna Bombaž Surova svila Umetna svila Surova juta Iz te tabele je razviden postopen padec cen, kateri je pri nekih predmetih znašal 50"/o, med tem ko je po računih naše Narodne banke padel indeks uvoza samo za 20 točk, torej znatno nad svetovnim padcem cen. Velike in dobro organizirane industrije v inozemstvu, katere razpolagajo z direktnimi zvezami za nakup surovin so lahko izkoristile nastalo situacijo v znatno večji meri nego naša domača industrija, vsled česar je tu zopet nastala dispariteta na našem domačem delu. Iznesli smo nekoliko smernic dela, v katerih bi bilo treba organizirati in sistematično izvajati akcijo za krepitev notranjega tržišča. Okvir tega referata nam ni dejpuščal, da bi se poglobili v detajle ter smo se morali omejiti samo na najvažnejša opažanja in konstatacije, po kateri poti je treba iti k temu skupnemu cilju; Krepitev notranjega tržišča je imperativna dolžnost, katero nam nalaga sedanji negjtovi položaj evropskega gospodarstva. Mesto, da bi se uspoštavila po svetovni vojni svobodna trgovina, pa zahajamo v vedno slabše odnošaje in v vse večjo ekonomsko borbo. Mi te borbe nismo niti izzvali niti želeli. Toda, ker je ona tu, je treba z njo računati. Tudi ne moremo več zapirati oči pred činjeni-co, da stojimo danes v svetovnem gospodarstvu na razpotju med kapitalističnim režimom, na katerem je zgrajeno naše gospodarstvo, in med koncepcijo kolektivizma, kateri zavzema vedno večji razmah. Smatram, da ni umestno prognoscirati, kako bo lahko ekonomska borba med tema dvema ekstremoma končala, jasno je edino to, da bomo s sistematičnim vodstvom krepitve notranjega tržišča, z zmerno gospodarsko politiko najlažje obvladali vse opasnosti, katere nas neizbežno čakajo in katere bi sicer mogle ogražati tudi velike pridobitve, radi katerih je bila vodena svetovna vojna. OGLEDALA vseh vrst. velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6 8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vil - Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK Skupni davek na poslovni promet. (. Oprostitev uvoženih sirovin ssa industrijsko predelavo od skupnega davka. Skupaj 68.025 287 59.942 20'8 V pogledu proizvodnje tobaka so bili iznešeni v referatih Splitske zbornice, kakor tudi Skopljanske trgovsko-industrijske zbornice detajlni podatki v Strokovnih referatih na prejšnjih izvozniških kongresih v Beogradu, katerih se je mogoče poslužiti v svrho nadaljnega proučevanja tega važnega vprašanja. Pojav, pod kojim dojmom in pritiskom se je razvijalo lansko leto vse svetovno gospodarstvo, je bil ogromni in obči padec cen in to ne samo žitaric, nego tudi industrijskih surovin. Kot znaten eksporter surovin je bilo s tem naše gospodarstvo občutno zadeto, a intervencija s strani države se je morala omejiti v korist izvoza cerealij pri čemer je uspelo, da so se cene v korist poljedelcev bistveno izboljšale. Pri industrijskih surovinah pa in poluizdelkih, kateri — kakor rečeno — sestavljajo 42-67°/o celokupnega izvoza, smo zlasti občutili posledice tega padca. Zlasti se je to občutilo v industriji umetnih gnojil, katera plasira komaj 10%> svojih proizvodov doma, med tem ko je z ostalimi 90°/o navezana na izvoz. Interes inozemskih poljedelcev za umetna gnojila je padel radi minimalnega donosa pri prodaji žita na minimum ter je večina naših tvornic (Ruše, Celje, Hrastnik itd.) bilo prisiljenih ustaviti svoje delo Na žalost se naša industrija ni mogla poslužiti pri uvozu industrijskih surovin v celoti padcu cen, pač pa se V eni zadnjih številk smo poročali, da je ministrstvo za finance, oddelek za neposredne davke, z razpisom z dne 16. julija 1931, br. 27667, dovolil, da se smejo carine oproščene sirovine za industrijsko predelavo uvažati tudi brez plačila skupnega davka, ako pristojna zbornica izda uvozniku generalno potrdilo, veljavno za dobo pol leta, v katerem potrdi, s katero industrijsko grano sedtoi fina stranka bavi, kakšne sirovine potrebuje za predelavo in da se ne bavi s (preprodajo teh sirovin. Oddelek za carine je navedeni odlok davčnega oddelka pod št. 25615/IV z dne 22. julija 1931 še sledeče popolnil: 1. Uvozniki, kateri žele izrabiti oprostitev sirovin od iskupnega davka po čl. 14., točka 4 Uredbe, morajo deklaraciji, s katero prijavljajo blago za uvozno carinjenje, priložiti poleg drugih dokumentov tudi potrdilo pristojne izbornice, kakršno predpisuje davčni oddelek. Potrdilo .zbornice vekja šest mesecev od dne, s katerim je datirano. 2. Potrdila, ki ise predlože hkrati z deklaracijo po točki 1., se smatrajo za sestavni del unikata deklaracije. 3. Ako bi se na podlagi takih potrdil izvršilo zapored več uvoznih ekspedicij blaga, izdajo carinarnice po izvršeni prvi ekspediciji na pismeno zahtevo uvoznika overjeni prepis originalnega potrdila. V uverjenju prepisa navede carinarnica, pri kateri številki unikata uvozne deklaracije je priloženo originalno potrdilo. Takoj izpod klavzule overenja prepisa napiše carinski uradnik, ki j® ocarinil prvo ekspedicijo blaga, s svojini podpisom točne podatke o potrjenih količinah blaga iu potem izpiše te podatke tudi na originalnem potrdilu. piismene zahteve, da se izdajo overjeni pre*pisi potrdila zbornice, kakor tudi overitve, katere izvrši carinarnica o točnosti prepisa, podlegajo plačilu takse po zakonu o taksah, d očim se označbe poslujočih carinikov na prepisih ne taksirajo '4. Vsaki nadaljni ekspediciji blaga priloži uvoznik hkratu z deklaracijo tudi overjeni prepis potrdila iz točke 3. Poslujoči cariniki morajo pri vsaki na- originalnein potrdilu kakor tudi na prepisu. Cim se izčrpa tudi poslednja količina blaga, označena v potrdilu, odnosno čim se ugotovi, da ije doba 6 mesecev od dne, odkar se je potrdilo izdalo, že potekla, se uvozniku odvzame overjeni prepis potrdila. S tem odlokom je torej carinski oddelek ministrstva financ bistveno ko m pudral pogoje davčnega oddelka za dosego davčne prostosti pri uvozu sirovin za industrijske namene. Predvsem se zahteva, da mora potrdilo zbornice vsebovati poleg drugih podatkov tudi količino sirovin, ki se v dobi pol leta uvozijo za industrijsko predelavo. Ta zahteva je stvarno težko izvedljiva, ker je pri sedanjih časih težko za dobo pol leta naprej potrditi, koliko bo gotova stranka tej dobi potrebovala sirovin, ker je to odvisno edino od konjunkture. iRačunsko - kontrolni oziri pač v praktičnem življenju ne morejo biti sami sebi namen, predvsem ne sinejo ovirati poslovanje iu ga komplicirati. Prepričani smo, da se bo pri dobri volji, ki jo kaže ministrstvo za finance v izvajanju skupnega davka, dala odpraviti tudi ta komplikacija, čim se mu pojasni. (Konec sledi.) je morala zadovoljiti pri njih nabavi samo s sorazmerno malim odstotkom, ker moramo kupovati blago povečini _ preko tujih posrednikov iz druge in daljni ekspediciji blaga v prvi vrsti pa-tudi iz tretje roke Za ilustracijo na- žiti na dobo veljavnosti potrdila m cim vajamo tukaj kretanje cen v trgovini | primerjajo izpise na originalnem potrdi-na veliko za neke važnejše produkte v 1. 1927—1930 po nemški uradni statistiki (v R. M.): žiti na dobo veljavnosti potrdila in čim primerjajo izpise na originalnem potrdilu zbornice z izpisi na prepisu potrdila odpisujejo v kronološkem redu s svojimi podpisi uvožene količine blaga tako na Zdravnik MUDr. Albert Trtnik se Je preselil v palačo „DUNAV" Aleksandrova cesta 6 vhod i* Beethovnove 14, I. nadstr. Ord. od 10.-12. in od 4.-5. ure Telefon 3462 Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Tovarno užigaliti v Rušah je kupil in-dustnjec Viktor Glaser in jo bo prelevi! ~v labrikacijo zabojev itd. l*o 101.000 dinarjev višine so dovoljene gotovinske pošiljatve v pismih in paketih z označbo vrednosti iz Jugoslavije v inozemstvu pod dosedanjimi pogoji. Chrvslerjevo avtomobilno podjetje izkazuje za prvo letošnje polletje 2 milijona 250.000 dolarjev čistega dobička proti 3-41 milj. dol. v prvi lanski in 18-10 milj. dol. v prvi predlanski polovici. Nemška industrija vagonov je vsled izostalih naročil državne železnice, ki ima že dosti materiala, na tem, da produkcijo omeji ali sploh ustavi. Mednarodni 'jekleni kartel je podaljšan do bodoče seje, ki se bo vršila v par mesecih. Izvozna kontrola za izvoz svežega grozdja in svežih sliv se prične s 15. avgustom; do takrat je izvoz popolnoma prost. Kontrola za drugo sadje se prične z 12. septembrom. Pristaniška dela se bodo letos vršila ali pa se že vršijo v 45 pristaniščih naje morske obale. The Austrian Year Book 1981 se imenuje pravkar izišla angleška izdaja opisa vsega javnega življenja Avstrije, zlasti še gospodarskih razmer. Evropske efektne borze so imele v Parizu- razgovore o bodočem ožjem sodelovanju. Fordove tovarne v avgustu ne delajo. Sestavni deli, kar jih je še, se sestavljajo v 11 tovarnah od 36. Zacheriin mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod. —1 „Zacherlin“, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16. V Latviji, ki jo naši listi nepravilno pišejo Letonska, so z 22. julijem zvišali vse uvozne carine. Tlakovanje s papirjem predlaga mestu Varšavi neki poljski izumitelj. Papir se na poseben način prepoji z mastjo, impregnira in stisne. Tlak bi bil bolj elastičen kot je dosedanji in izginil bi ves cestni hrušč. »La Dalmatienne« utemeljuje svoje obratne omejitve (odpust 600 delavcev itd.) z reorganizacijo podjetja. Češkoslovaški železni kartel, ki poteče s 1. oktobrom, je podaljšan za deset let. Mednarodni kartel cinka bo imel 18. t. m. v Parizu sejo glede dogovora o modalitetah, po katerih naj prične v Ostende sklenjeni kartel delovati. Gre za zgolj administrativne ukrepe. Alpine Montan je vsled padanja naročil zaposlena samo še s 17 odstotki svoje kapacitete. Čisti dobiček v U.S.A. Steel Corporation pada čezdalje bolj; v drugem letošnjem četrtletju je izkazan z 1,600.000 dolarjev proti 8,100.000 dolarjem v prvem četrtletju, dalje proti 31 milijonom dol. v drugem lanskem četrletju in 56 milijonom v drugem predlanskem četrtletju. Izvoz prašičev iz Poljske je narasel v prvem letošnjem polletju z 901.000 prašiči za 75 odstotkov proti prvemu lanskemu polletju s 518.000 prašči. Letno poročilo Centralne zveze češkoslovaških industrijcev za 1930 je izšlo te dni kot knjiga. Delo je vseskoz dobro in pregledno obdelano in nam nudi izboren pregled češkoslovaške industrije v preteklem letu. Belgijski urad žice je po dveletnem prenehanju na novo osnovan, s čimer je odstranjena ena glavnih ovir za rekonstrukcijo mednarodnega žičnega sindikata. Zadevna pogajanja se bodo obnovila v septembru. Vsak smotren gospodar »ta ^ V 24 Urah »Trgovski list«! | |eke u„take iia. Zato čitaj list redno in pri poročaj ga tudi vsem svojim prijateljem! > tovarna J0S-REICH- Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, su5i, munga in lika domače perilo Kako naj se izboljša naša lesna industrija! Lesna trgovina predstavlja na področju Dravske banovine barometer za presojo celokupnega gospodarskega polo žaja: ker se lesna trgovina danes nahaja v težki krizi, vpliva to zelo nepo-vcljno tudi na vse druge gospodarske panoge. V prejšnjih letih smo izvozili letno približno 30.000 m3 v znesku okroglo 350 milijonov dinarjev, v letu 1930 pa smo izvozili komaj kakih 8 do 10.000 m3 v vrednosti okrog 90 milijonov dinarjev. Vzroki krize v lesni trgovini so: splošna svetovna kriza, ruska konkurenca in slaba kupna moč naših dosedanjih odjemalcev. Glavni vzrok krize v lesni trgovini Dravske banovine je pa iskati drugod. Tri glavni vzroki, ki veljajo špecijelno pri nas so: 1. dejstvo, da zaostajamo v izdelavi za našimi konkurenti; 2. da imamo slabšo kvaliteto in sicer predvsem jelko, dočim imajo naši avstrijski konkurenti smreko;' 3. mi moramo plačati v Italijo, ki je naš naravni odjemalec, višjo voznino (in sicer 30 Din pri m3 kot Avstrijci. Za zboljšanje bi treba ukreniti predvsem sledeče: V svrho racionalnejšega enotnejšega dela in nastopa na tržiščih je potrebna' enotna organizacija naše lesne trgovine. Na ta način bi se tudi odstranila neinformiranost in neorijen-tiranost, kar nam danes povzroča veliko škodo. V težki krizi" se dajo namreč naši klijenti le prevečkrat zvabiti inozemskim, zlasti italijanskim agentom, da prodajo svoj les tudi pod svojo lastno ceno. Enotna organizacija trgovine lesa bi take slučaje gotovo preprečila. Dalje je treba zboljšati izdelavo, v kateri mi proti Avstrijcem daleko zaostajamo. V Dravski banovini nimamo še niti ene šole za obdelavo lesa in vendar je ta nujno potrebna za to, da se ustvari en enoten tip blaga, ki bo napravljen po željah in intencijah inozemskega kupca. V isto svrho naj bi tudi služila institucija potovalnih učiteljev, ki bi učili na žagah, kako je treba delati z lesom, odnosno prirejali primerne tečaje. VIKTOR MEDEN veležganjama, tvomica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Ljubljana, Celovška c. 10 Gospodarski položaj v Češkoslovaški. V zadnjem poročilu Češkoslovaške Narodne banke za drugo polovico junija in prvo polovico julija se izvaja, da je ostala skupna investicija industrije približno ista kot je bila mesec prej. Se-ziia Je prinesla v nekaterih panogah zboljšanje, v drugih je ostalo mirno. Brezposelnost pada in sicer bolj kot padec opraviči sezija. Domača prodaja je precej ovirana, v luksuznem blagu zelo nezadovoljiva. V prometu z inozemstvom zadene eksport na marsikakšno težavo. Najslabše je bila v imenovanem mesecu zaposlena bombaževa, kovinska, steklena in usnjena industrija, zboljšal se je položaj stavbne in v gotovi izmeri tudi volnene in svilene industrije, dalje nekatere vrste strojne' in deloma tudi konfekcijske industrije. Kreditna varnost se'ni nič poslabšala, temveč obratno celo nekoliko zboljšala. Glede položaja denarnega in glavnič-nega trga se ugotavlja, da so nastopile v izkazih Narodne banke do 15. julija le nebistvene spremembe. Razburljivi dogodki v sosednih državah — Nemčija, Ogrska in Avstrija — so ostali na poziciji Narodne banke brez večjega vpliva; odtok deviz se more razlagati deloma z gospodarskimi potrebami in le nekoliko je videti v njem zvezo z dogodki v inozemstvu, ki povzročajo splošno poslabšanje plačilnih in kreditnih razmer. Likvidnost kratkoročnega denarnega trga je ostala v btstvu nespremenjena, na dolgoročnem denarnem trgu vlada trajno povpraševanje po kreditih, zlasti po stavbnih posojilih. Indeks konjunkturno - občutljivih cen je znašal 18. junija 52-8, je nato kolebal in je obstal 16. julija pri 51, doslej najnižji točki. BANOVINE UPRAVLJAJO KAMNOLOME. Pogajanja med upravo Donavske banovine in upravo samostana Rakovica v Sremu glede izkoriščanja kamnolomov v samostanskem območju so se uspešno zaključila. Banska uprava javlja, da ji je dovoljen razpis ofertne razprave glede otvoritve, opreme in izkoriščanja kamnolomov v Fruški gori v višini 250.000 do 350.000 ton. S tem je rešeno vprašanje preskrbe cest v banovini s potrebnimi množinami kamna, ki so ga morali dovažati doslej iz daljših razdalj z zelo velikimi stroški. Vsa oprema bo stala 13 do 14 milijonov dinarjev, prihranki so pa izračunjeni z 20 do 30 milijoni, ker se bo kamenje prav zelo pocenilo. LASTNIK PRIDEkIK HERTLE. Podu/.elja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdravstvene opreme. LJUBLJANI!, KOLODVORSKA UL. ST. 18. - Telefon 3482 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, svedočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. uri popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan. X jtililj jjtolt «1 bonu Tečaj 7. avgusta 1931. Povpia- Sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold: 2272*6J 2279-46 Berlin 100 M _•— —•— Bruselj 100 belg .... 785-79 788-15 Budimpešta 100 penerO . —•— llcS-85 Curih 100 fr 1100-55 Dunaj 100 Šilingov . . . 791-83 794-23 London 1 funt .... 273-92 274-74 Newyork 100 dolarjev . 5632-03 5649-03 Pariz 100 fr 221-10 221-76 Praga 100 kron 167-06 167-56 Trst 100 lir 29493 295-83 SVETOVNA KRIZA IN MEDNARODNA TRGOVSKA ZBORNICA. Na seji dne 30. julija 1930 je mednarodna trgovska zbornica v Parizu razpravljala o vzrokih svetovne gospodarske krize in po razpravi sprejela sledečo resolucijo: Mednarodna trgovska zbornica smatra, da je evolucija svetovne gospodarske krize dokazala gospodarsko in finančno solidarnost raznih narodov. Povojni duh dvomov in nezaupanja napram odredbam, katere predpostavlja ta solidarnost, neprestano ogroža mir in postavlja celotno svetovno gospodarstvo v nevarnost. Narodi bodo mogli obvladati današnje težkoče edino v lojalnem, medsebojnem sodelovanju. Zato apelira zbornica na vse narode, ki so člani mednarodne trgovske zbornice, da z naporom širokih koncepcij brezpogojno omogočijo medsebojno zaupanje v korist svetovnega gospodarskega napredka. ]. HLEB Š družba z o. z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta33 Soboslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo Svetovna kriza bombaža. Od 23. do 27. junija je zboroval v Parizu kongres 23 bombažnih pridelujočih dežel, ki se je udeležilo 400 zastopnikov. Razpravljalo se je o svetovni krizi bombaža in o novih možnostih po-življenja. Od leta 1910 do leta 1930 se je pomnožilo svetovno število vreten od 139 milijonov 610.000 na 166,560.000, število statev od 2,490.000 na 3,100.000. Ker je rastla obenem tudi kapaciteta posameznih vreten, je možno reči, da se je dvignila kapaciteta svetovne bombaževe industrije po vojski za ca. 1 tretjino. Kot glavni vzroki premajhnega kon-suma (podkonsuma) so se na kongresu podčrtavali: Zmanjšana kupna moč denarja kot posledica padlih surovinskih cen; rastoča konkurenca novih tekstilij, zlasti umetne svile; prevelika svetovna produkcijska kapaciteta; vpliv mode na tkanine oblek; izpad svoj čas zelo dobrih trgov (n. pr. Rusija) in močno oslabšanje drugih odjemalcev (n. pr. Kitajska); geografski preokret v predelujoči industriji, tako n. pr. velika premestitev bombaževega predilstva iz Anglije v Vzhodno Azijo in iz severnih U. S. A. v južne U. S. A., ki obenem bombaž pridelujejo; padajoče povpraševanje vsled ubožanja širokih plasti prebivalstva v Srednji in Vzhodni Evropi; pones,rečenje poskusa prilagoditve tro-škov industrijske predelave in prodajo na padajoče notacije surovega bombaža, splošni carinskozaščitni sistem, ki praktično onemogoča prodajo na še obstoječih trgih; pomanjkanje enotne svetovne zlate vrednote, ker nizka cena srebra v deželah s srebrno vrednoto kot je Kitajska inflacionistično pospešuje nastoj narodne industrije in otežkoča državam z zlato valuto konkurenco; neenako tolmačenje osemurnega delovnega dneva, kojega uvedba bi imela v mnogih deželah le to posledico, da bi se delalo z dvakratnimi osemurnimi posadi (Schicht), in če bi se s tem produkcijski stroški tudi res zmanjšali, bi se vseeno hkrati zopet tudi preveč produciralo. Govorniki so se ob upoštevanju sedanjih mednarodnih razmer (carinske meje itd.) izjavili za produkcijsko omejitev kot zasilen izhod iz krize, ker se pri sedanji produkciji za premaganje svetovne bombaževe krize potrebni dvajsetodstotni dvig povpraševanja danes ne da doseči. POLJEDELSKA POTOVALNA RAZSTAVA. V Banjaluki se je vršilo posvetovanje gospodarskih interesentov glede organizacije poljedelske potovalne razstave. Sklical je konferenco banovinskih poljedelskih oddelek, zastopane so bile zadruge, poljedelske organizacije in poljedelsko ministrstvo. Sklenjeno je bilo organizirati razstavo, ki bo nastanjena v 21 vagonih. Na potovanju se bodo v svrho razlage vršila predavanja. Take potujoče razstave so se doslej skoraj povsod dobro obnesle. POLJEDELSKA RAZSTAVA V SUBOTICI. Od 14. do 18. t. m. se vrši v Subotici poljedelska razstava s sejmom. Število dosedanjih priglasov se približuje 300. Razstavljeni bodo proizvodi poljedelstva, živinoreje, vino, sadje, grozdje, proizvodi čebelarstva in vrtnarstva iz subotiškega okraja in iz vse Podonavske banovine. Razstava obeta biti zelo živahna in se trudi odbor za pridobitev čim večje udeležbe. XII. vzorčni sejem v Libercu. Ta sejem traja od 15. do 21. t. m. in združuje v sebi izdelke češkoslovaške industrije, ki uživajo kot eksportno blago posebno dober sloves. Tako je postal sejem v Libercih znan kot ugoden nakupni trg češkoslovaškega eksportnega blaga in je redno obiskovan od trgovcev, ki so s Češkoslovaško že v kupčij-skih stikih ali ki iščejo novih stikov. Zlasti tekstilna industrija razstavlja tam svoje najboljše kvalitetne izdelke. Veletrgovina u 119 o b g a n i (ir.ruToiii i« »ec^ri-sko Mapo več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno ruGinIiiSiko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave 7. električnim obratom io-oo Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kom. knjižic in 2000 kv im strešne lepenke; do 17. avgusta t. il. glede dobave 9 komadov svetiljik, 4 osi in 4 skledic za ležaje; do 19. avgusta t. 1. pa glede dobave 200 komadov sirkovih metel, 1000 kg cikorije, 1300 kg koruznih otrobov, 1000 kg slad-ne ječmenove kave, 1000 kg kristalne sode, 300 kg pralnega praška Persil, 100 kilogramov rozin, 200 litrov kisa, 300 kg ječmenove kaše, 300 klTtbst.wiin.in 300 kilogramov pšeničnih otrobov. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kom. zidne opeke;’ do 24. avgusta t. 1. pa glede dobave 1 transformatorja. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 800 tog firne-ža in ca. 8000 m žice. — Direkcija drž. žel. v Subotici sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave drobnega telefonskega materijala; do 17. avgusta t. 1. glere dobave 1000 kg silicium-žice; do 18. avgusta t. 1. pa glede dobave žice in kablov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Oddaja del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. Direkcija držav, žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Oddaja krovskih del. Direkcija držav, železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe 6iede oddaje krovskih deil. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Oddaja zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopolskega blaga. Fabrika duvana v Ljubljani sprejema do 14. avgusta t. li. ponudbe glede oddaje zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopolskega blaga. (Pogoji so na vpogled v pisarni Tobačne tovarne v Ljubljani). Priporoča se Josip ‘Bajde Gosposvetska cesta 12 Specljalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poliiiranj.-, ugla-ševanje priznano nai boljše. Trjiu poročili Sejmsko poročilo iz Maribora. — Na svinjski sejem dne 31. julija 1931 je bilo pripeljanih 144 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 50—80 Din, 7—9 tednov stari 90 do 130, 3—4 mesece stari 150—220, 5—7 mesecev -stari 350—400, 8—10 mesecev stari 420—500, 1 leto stari 600—700,1 kg žive teže 6—8 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. — Prodanih je bilo 99 svinj. Mol voz Grosuplje domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani lBrzojavi: SKrispercoloniate £/uhlja na — ‘Gele/on it. 2263 Ani. Krisper Coloniale luninih: Josip Verlič Ejuhljana iM?', dunajska cesta 33 *JsS^d, %oina postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Telefon naročajte le pri domači tvornici katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje 2 513 JOS. R. PUH, Ljubljana, GradaSka 22 Slcjz Srba Konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana VII, Celovška cesta 80 Prevzema vsa električna dela in instalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči se za solidno delo in nizke ceno. Lovro Rozman Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril Ljubljana Pred Prulami 5 Tel. št. 29-97 Najnovejše dvokolo z motorčkom, 1K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje Ceniki franko ,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4 OPEKO prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najnižjih dnevnih cenah opekarna JOŽE ORAŽEM ml. Sr. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano Koncesijonirano elektrotehnično podjetje ALEKSANDER KOZIC LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44. Telefon 30-41 Se priporoča za vsa v fo stroko spadajoča dela. Izvršitev strokovnjaška. Cene zmerne. Trgovci 1 Naročajte blago pri tvrdkab, katere ogla~ saj c v 9,Trgovskem listu44. Iv. Bruncic stavbni in pohištveni pleskar in litar Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom. Ljubljana, Kolodvorska 23 Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna I e I 3 4-76 Ljublj« lana Komenskega ulica št. 22 'q Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom! Cene konkurenčne! Postrežba točna! Telefon št. 3177 KLIŠE|E vsg/i vrsi- por folag rafij a /l-ali rishah. m _ ■ ' v U • if vrf n/e naj sol id n &j£e ki a rno ST-DIU HUB LI ANA DAIMATIN0VA13 eGrgovci in industrijci! Tvgcvshi lisi se priporoča za inserir anj e/ Pleskarstvo in ličarstvo France Rebernik To varna mesnih izdelkov Svald Bogovič, Ljubljana modernizirana in na novo opremljena z najnovejšimi stroji, zaposlene najboljše strokovne moči priporoča svoje prvovrstne mesne izdelke Dostavlja se blago po lastnih raznašaloih na dom po vsakokratni dispoziciji, sicer v zgodnjih jutranjih urah. Izven Ljubljane-„ .. , , . ,, se pošilja blago s prvimi jutranjimi vlaki Nasi raznašale:i \ as obiščejo dnevno. Ako vsled prezaposlenosti izostane obisk, teletonirajte v delovnem času na št. 21-27, po delovnem času na številko 21-51. Cene nizke. Blago vsak dan sveže. p * e-* t»! * 'H GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA • MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana STAVBENIK Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103 Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • • Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah * - r>\ 'o ': '-g■..> j. \ T JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM od 30. avgusta do 3. sept. 1931 Vzorini sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih po-trebščin v dvoranah l, 2, 3, 4. 6, ll, 12, 19 in 20 sejm-skega prostora. — Obsežna in pregledno urejena ponudbaf Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih In potnih olajšavah od W. ERKEN-A, ZAGREB Starčevičev trg 6/1. telefon 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Službenega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihajlova 33 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE .UNION”, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 43. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in irno pivo v sodih in Steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit. PODRUŽNA PIVOVARNA v Mariboru Telefon: Ljubljana 2310 in 2311 - Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor Knjige, Časopise, račun«, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, roči' letake, naročilnice v blokih • poljubnim številom listov, barvotlske, T cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih J JO Telefon »-M ISKARNA MERKUR ’ ___ Lastna knjigo- veznica Drejs dr. IVAN PLESS. — Z« Trgavsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kol izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.