St. 186 Mm lblm bhajs, UvsemSf ponddjek, A*>Jkegi K 90. L nadstropje. IV, pisma m ic sprejemajo, rok** Anten Ocrbec. — L* snala xa mese: 1 * v J Za (ROMoutro anufe« ta ista) > *: * Trstu t v torek /• avgusta »23. Posamezna številka 20 cent. LetnlK ALVBII i: ; i*' -.'. K. L a.— In celo leto L In oprave It Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cest — Oglasi se ftrokotfti ene kolone (72 aua.) — Oglasi Ugoretv in obrtnikov sus po 46 osmrtnice sakvale, poslanice to vabila pa L 1.—, ogiasi denacn mm po L 2- — MaM oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — naročnina in reklamacije a« poiDJajo mkijuCno upravi Edinosti, v Tata, ulica Frančiška AaUfeega Štev. 20. L nadstropje. — Telefon mtdaUtm to upnvo 11« Politične penetope *:pTccok>» govori o «politični Penelo-pah.» Iz grške mttofogije*(bajeskivja|) je poznana Penelopa, soproga Odiseja, ki je ponoči razdirala, kar je podnevu pletla. Tudi rvaše slovensko ljudstvo, ima vrstnico Pen-elope, ki jo označuje z rekom: Sv. Klara, podnevu šiva, ponoči para. Tako vlogor razdiranja pripisuje sobotni <:Piccoio» izvestnemiu slovanskemu tisku, posebej še praškemu listu «28. oktobru» in pa zagrebškemu «Jugoslo venskemu Lloy-du»-. O praškem listu priprtim inja nialicijo-z-no, da je bil njemu., «Piccolu», doslej nepoznan; o zagrebškem pa, *da tuidi njegovo »ponovno ime ni nič kaj na glasu v svetu*. •Kadar pri «Piccolo» zmanjkujejo argumenti, naj pvmiagaia zasmehovani«* in omalovaževanje. To je njegova stara taktika. Kaj je dalo «Piccolu» povod, da se je znesel nad obema «Penelopoma»? Dočim je grška Penelopa ponoči parala, kar je poldnevu sama šivala, pa cčita «Piccolo» slovanskemu tisku, da sproti ptrdira, kar •drugi zidajo. Pripoveduje kako^italijanska :in čeeka vlada splete ti platno vedno boljših gospedarskih odnošajev med obema deželama. Verjetno je, da bi se temu koristnemu in pl eden osnem u delu rada pridružila tudi jugoslovenska vlada, če bi ji ne delali sitnosti izvestni srditi listi, ki se jih '•mora označiti s penslav/Stičnimi (tudi to •spada k < Piccolovi« taktiki: kjer ni argu-Unenta, mera stopiti na njegove mesto <;panslavizem»), ki vršijo nalogo Penelcpe s tem, da razdirajo ponoči platno, ki se je pletlo podnevu.» Praški list je priobčil — na podlagi nekega članka v < Jugoslovenskemu Llov-— članek, v katerem trdi, da je bilo .nedavno potovanje čehoslovaškega niini-sira' za trgovino*, g. Novaka, politično neumestno. Zagrebški list je numree pripovedoval, s kolikim slavjem, da so v Trstu gospodarski in politični krogi sprejeli češkega ministra, ob enem pa so mu prikrivali vsako sled vsega, kar iir.a slovanski enačaj. Radi teh tirad — pravi «PicooJo» — se je praški list tako razvnel, da je naravnost smešno: Zahteva, naj se ne ponovijo več obiski čeških ministrov v Jrstu, ker se s tem ne konsolidiralo politični in gospodarski odnoše ji z Jugoslavijo, ampak se naravnost razdirajo. Na to začenja «Piccclc.> zopet z zasmehovanjem in omalovaževanjem. Vprašuje, kako pomembnost se more pripisovati rečenima dvema listoma? Odgovarja: le tisto, ki jo imata ona sama kot predstavnika tistih struj, ki hočejo na vse načine preprečiti prijateljske ednošaje med Italijo in državami Srednje Evrope ter kvariti delo, ki se mu močna čehcslovaška vlada posveča z vso odločnostjo, ki pa je <žali-bog*, doslej ni pri jugoslovenski vladi, ker jo ovirajo stranke, in ker se ne more izne-biti ponoćnih Penelop. tPiccolo je znan star mojster v z vračanju dejstev in podtikanju namenov, ki jih tisti, ki je tržaškemu listu na želodcu, v resnici nima! Kdor gleda stvari z razumom m pošteno voljo, vidi, da se zagrebški in praški list nista izpodtikala nad tem, da čehoslovaška in italijanska vlada snujeta medsebojne dobre politične in gospodarske odnošaje, marveč nad načinom, kakor se postopa v Trstu ob -takih prilikah, nad načinom, ki v resnici razdira to, kar še snuje!! In to z czirom na dejstvo, da sta Čehoslovaška in Jugoslavija gospodarski in politični zaveznici! Ali ne poznajo gospoda tistega; znanega pravila: če hoče imeti kdcf dobrega prijatelja, ne mere biti sovražnik njegovega prijatelja! Mari menijo, da se pridobivajo- srca češkega naroda -r in ta prihajajo menda tudi v vpoštev —s tem, da prezirajo tukajšnji odlomek jugestovenske-ga naroda, ki je s Češkim v tesni krvni, sorodstveni kulturni zvezi? , Seveda trdi «Piccolo», v svoji znani drznosti, da v Trstu ni ničesar slovanskega in da torej ni treba ničesar prikrivati. List, ki bi — če bi se rrni zdelo potrebno — utajil tudi solnce oa nebu, pota ju je z isto lahkoto naše.številne politične, gospodarske, socijalne in tiskovne naprave, potajuje tisoče Slovanov, ki še žive tu v Trstu. Enega pa vendar ne more poiajiti: ruševine naših c Narodnih domov» in pa ljuta kampanja za uničenje slovanskega življa v Trs hi kričijo vsema svetu m do neba o obstanku Slovanov in njih snovanja, v Trstu. V - resnici -pa je .ravno .v. italijanskem svetu vse polno — Penelop, ki sproti razdirajo, kar snuje oficijelna Italija za dosego dobrih gospodarskih in političnih odnosajev z Jugoslavijo in čehoslovaško državo. In med temi je posebno na delu — «Piccok>». Tu vam. na pr. zasmehuje m omalovažuje list, ki je glavno glasilo jugoslavenskih indtastrijalnih in trgovskih krogov, daei hi moral vedeti — kar ve vsak otrok —, da so ravno ti krc£i važen soodločajoč činitelj za uredbo gospodarskih odnoSajev med Italijo in Jugoslavijo! Kot posebno' značilno za duševno s t tega lista je pri tsmi dejstvo, da sicer vedno govori o svoji pretvezni iskreni želji, da bi prišlo do takih odno-šajev. Ker pa se že «Piccolo» tako globoko klanja pred čehoslovaško vlado in toliko govori o potrebi dobrih odnošajev s češkim narodom in njegova državo, hocerreoi o priliki povedati, kako je nedavno list ciFiamma Nera» — torej prvovrstna glasilo j sedanjega režima — pisal o predsedniku čehosicvažke republike Masaryku, pred katerim se v globokem spoštovanja klanja ves civilizirani svet, in kako paše o Cehih Attilio Tamaro v svoji knjigi «La lotta delle Razze nelTEuropa Danubiana — Bi-blioteca di Pclitica — N. 6. Press o Nicola Zanichelli — Bo4ogna.» Nara javnost naj izve, kje so v resnici politične — PeneLope, ki še vse drugače razdirajo prizadevanja, ki naj koristijo Italiji. Svet bo videl, kako potrebno bi bilo, da bi se ePiccoic* najprej nekolika ozrl po — lastnem pragu! 15. oktobra. Omenjeni odbor bo nosft tudi stroške za vožnjo in za hrano v Moskvi. Frandla Diaz in Thaon dajo ostavko kot državni poslanci, sicer jih ima strankino vodstvo pravico izključiti iz stranke. Do danes je posl. Merizzi poslal vodstvu) izjavo, da se pokori sklepu narodnega sveta, Signorini in Roberti še nista j odgovorila, ostalih 5 poslancev je izjavilo, j da se ne pokori strankinim sklepom. Med-' tem prihaja vest, da sta senatorja Sanjust in Montresor izstopila iz stranke. Neprestano se nadaljujejo polemike med oficielno popolarsko stranko in odpadniki na eni strani, mad odpadniki in pristaši »Narodne zveze» (nova stranka narodnih katoličanov) na drugi. Voditelj «Corriere id'Italia» posl. Maitei- Gentili očita pristašem nove kat. naredne stranke, da so konservativni. Današnja «Idea Nazionale« prinaša izpod-peresa gosp. Castelli-ja v odgovor na ta očitek nekaj načelnih izjav, iz katerih bi se dal posneti pnoigram nove katoliške narodne stranke. Casielli pravi med' drugim: «Iz i našega programa se izraža popolna sorod-: nost na politično-socialnem polju s fasi-slovskim programom, le z razliko, da naš program polaga večjo važnost na verski činitelj, svobodo in zvišenost cerkve.» Jusoslavlia Reško vprašanje — Nova navodila juge slovenski delegaciji BELGRAD, 4. Danes dopoldne je imel minister zunanjih del dr. Ninčič daljšo konferenco z Ljirbo Nešičem: in adrnirakm Pričo. Na tej seii se je razpravljalo o poročilih jugosloiv, članov paritetne komisije, ki nadaljuje razgovore z Italijo. Kakor se sodi, bodo jutri ali pojutrišnjefrni poslana jugoslavenskim članom paritetne komisije nova navodila, O teh navodiliih se čuva stroga tajnost.__ Rusija Vzorčni velesejm v Nišnem Novgorodn MOSKVA, 6. V Nišnem Novgorodu je bil otvor jen mednarodni vzorčni velesepn, kjer so razstavili svoje proizvode skoro vsi vzhodni narodi, v prvi vrsti Perzijci. Roške ladje, ki vozijo v Carigrad, so dobile nalog, da ne smejo pristajati v bolgarskih hjkan. Glavni odbor za poljedelsko razstavo bo povabil vse poljedelske sindikate in posamezne poljedelce na razstavo v Moskvo, ki se bo vršila od 20. septembra do Boloiia Vojni nuoieter Debeze odstopil. BRU^LJ, 6. Vojni ministeF Debeze je podal ostavko; na njegovo inesto pride Forthom. Comm. Zhaolo odlikovan z belgijskim redom BRUSELJ, 6. Kraljevi poboonik je izročil comm. Zimoio.v kraljevem imenu znak velikega častnika belgijskega kraljevskega reda, . ___-__ " / " ' JtatoUa Nič novega v odškodninskem vprašanju LONDON, 6. Routerjeva agencija javlja, da se položaj z oziram na odškodninsko vprašanje ni spremenil v zadnjih dneh. Angleški spisi se bodo najbrže objavili sredi prihodnjega tedna. Baldv in in lord Curzon sta zapustila London. Ni mogoče reči, kakšno bo nadaljnje zadržanje angleške vlade. Nova angleška nota Franciji LONDON, 6. Kakor poročajo listi, se bo ministrski svet zopet sestal v torek. Nova angleška nota Franciji bo dovršena v četrtek. Angleška vlada pfoii Rakovskemu LONDON, 6. Listi poročajo, da ne bo angleška vlada prrziuaia novega zastopnika sovjetske Rusije Rakovskega, dokler ne bo zvedela za uspehe preiskave o protiangle-škem govoru, ki ga je Ralcovska imel v Karkovtt. ' - • ■ Nemčija HardSo^Ova smrt In reparacije BERLIN, 6. *Berlaser Tageblatt« prinaša vest iz Rima, po kateri se v vatikanskih krogih zelo obžaluje smrt predsednika Har-dinga, ker se je z njim z zaupanjem razpravljalo o rešitvi ;reparacijskega programa. Politika novega predsednika Zedinjeaih držav BERLIN, 6. «B. Z. am Mittag« poroča o politični smeri novega ameriškega predsednika Cooltdgeja iz Newyorka: V tamkajšnjih oficielnih krogih se izjavlja, da bo Cooiidge spoštoval program konservativnega krila republikancev proti Jonsonovi sKupini. Nastopal bo kakor Harding proti Zvezi narodov, toda odobraval pridržano udeležbo pri svetovnem razsodišču. Podpredsednik Združenih držav ameriških postane državni tajnik Hughes. Šahovski mojster Aijapin umrl MONAKOVO, 5. Tu je umrl v 67. letu svoje starosti ruski šahovski mojster Simon Aljapin, kateri je svoječasno igral veliko ulogo med šahistj. Posebno kot teoretik, je ranoga dosegeL Najjbolj uspešno je praktično* udejstvil svoje teorije leta 1906 v Pe-trograsdu, ko je pred Cigari noto izbojeval pivo nagrado. Otvoritev DEL mednarodnega demokratskega kongresa. FRF.IBURG, 6. V prisotnosti zastopnika vladnih in občinskih oblastev je bii otvorjen flir mednarodni demokratski kongres. Takoj po otvoritvi je predsednik prečital papežev pOTdrav, nakar je pričela razprava. Kongres bo trajal en teden. Svoboden promet z devizami v Nemčiji BERLIN, 6. Nemška vlada je preklicala odredbo z dne 26. junija o omejitvah pri nakupovanju m pnodajanju deviz. Tri smrtne obsodbe radi umora poročnika Grafa Avstrija Mednarodni akademski tečaji na Dunaju DUNAJ, 6. Septembra meseca t. 1. se bodo vršili na tukajšnji univerzi mednarodni akademski tečaji, kjer bodo predavali najslavnejši profesorji vse Evrope in Zedi-njenih držav. Med profesorji nahajamo _ prof. Leonida Pitamica iz Ljubljane in Sta- mIslP zbornice za nadaljnje proučevanje. noje Stan oje vi ća in Toma Živanoviča iz cev sklenila v januarju t. I., da bo rešitev vprašanja Javorme prepoSčens Zvezi narodov. Ker znači to zavlačevanje v reSitvi tako va£> nega vprašanja, zahteva zbornica, v svoji zadnji resoluciji sledeče: 1) da naj postopa vlada v vprašanju Javorine v smislu sklepa z dne 23. aprila t. 1.; 2) da odpokliče vlada do rešitve tega vprašanja svojega zastopnika v razmejitveni komisiji; 3) da se poljsko stališče v tem vprašanju brani pred Zvezo narodov. — Za nujnost tega predloga so glasovale vse stranke in je bil predlog izročen zunanji ko- Selgrada. Sedež bivšega ruskega poslaništva na Dunaju izročen sovjetskemu zastopništvu DUNAJ, 6. Pogajanja radi palače bivšega ruskega poslaništva so se končala s tem, da je bila palača izročena zastopnikom sovjetske vlade. S tem se bodo od!-nošaji med Avstrijo in Rusijo znatno zboljšali in bo tudi trgovinska pogodba med obema državama rodila dobre sadove. Nadvojvodinji Elizabete in Gabrijela izgnani iz Dunaja DUNAJ, 6. Nadvojv-cdinji Elizabeta in Gabrijela Habsburška sta prispeli na Dunaj na zdravniško preiskavo. Policija je obe aadVojvodinji pozvala, da zapustite takoj avstrijsko ozemlje, ker je Habsburška družina izgnana iz Avstrije. Radi železničar-ske stavke ste se morali nadvojvocHn$i odpeljati v avtomobilu na Ogrsko. Poljska Vprašanje Javorine v poslanski zbornici Poljske. VARŠAVA, 6. V poslanski zbornici je bila predlož&na nujna resolucija vseh strank o vprašanju Javorme. Nujnost je motiviral poslanec Deznbski s tem, da so nastopile po 23. aprilu nove okolščine, ko je z ozirom na zadevo Javorine zbornica zahtevala od vlade, da izzove v najkrajšem času tozadevno odločitev in sicer tako, da bo Javorina za vedno pripadala Poljski. Proti temu stališču je konferenca izveden- Grska državna bilanca ATENE, 5. Končno vel jav na bilanca dohodkov in stroškov za finančno poslovno leto 1922-23, ki bo v kratkem objavljena, izkazuje 16 milijonov drahem izgube in ne 493, kakor je bilo razvidno iz proračuna. Finančni minister je izjavil časnikarjem, dal dajejo ti podatki vladi upanje, da bo bilance za leto 1923-24 izkazovala popolno ravnovesje. Japonska za sporazum v odškodninskem vprašanju TOKIO, 6. Vlada je pooblastila barona Hayashija, da izdela besedilo japonskega odgovora na angleško noto. Japonska vlada bo toplo priporočila zavezniškim vladam, da naj se na vse načine potrudijo za dosega sporazuma v odškodninskem vprašanju. Pred vojnimi operacijami v Maroku? PARIZ, 6. Listi poročajo iz Madrida, da se v španski presto lici širi vest, da je zastopnik visokega španskega komisarijata v Maroku svetoval vladi, da naj začne vojaške operacije proti Alhucemanasu. Po drugih vesteh se bodo te operacije vršile na pobudo angleške vlade, ki bi rada videla, da bi se Španska -utrdila v vsej coni protektorata. __ Sporazum med Ameriko in Turčijo dosežen LAUSANNE, 6. Med Turčijo in Ameriko je bil doeežen popoln sporazum. Tozadevna pogodba bo podpisana jutri. DNEVNE VESTI Gospodom pil „Mil Straži" ACHEN, 6. Belgijsko vojno sodišče je izreklo razsodbo v procesu radi umora bel-j .. . gijskega poročnika Grafa ter obsodb prijma le zato da se omogoči tem tri obtožence na smrt, dva na 20 let i dnevnika < Edinost«, ki je bil (Ker se je po pomoti vrinilo v izjavo gosp. dr.ja Slavika, ki smo jo priobčili v nedeUki številki, več napak, ki občutno kvarijo smisel izjave, prinašamo omenjeno izjavo še enkrat.) Ne zamerite, da Vam še-le danes odgovorim na Vaš prijazen poziv od 36. julija, a bii sem odsoten iz Trsta! Res ste izrazili svojo skrb radi velikega nedostatka, da je «Edinost», naš edini slovenski dnevnik v Italiji, v solastništvu Jadranske banke, mesto da bi bil v rokah naše politične organizacije. Na to vam odgovarjam: 1. Vaš opomin je prišel prekasno! Če bi se naš dnevnik res nahaja že v rokah fašistovsk2n bankirjev, ne bi bilo več mogoče ga jim- iztrgali iz rok. Zakaj nas niste c-pezorili prej dobri, skrbni bratje? Ali nsste pravočasno zapazili nevarnosti, ali pa Vam. ni bilo mar to narodna- nesrečo zabraniti? Zlo bi bilo eno in drugo! 2. List «Edlnost» ni bil nikoli v solastništvu Jadranske banke, niti v najmanjši odvisnosti od nje. To zna g. dr. Besednjak še posebno d>dbro, ker je bil delj časa glavni urednik «Edinosti», to zna vsa javnost, ki zasleduje pisanje «Edinosti*, to zna vsak, ki pozna pravila nase zadruge Tiskarne «EdiR0st». Jadranska~bcrnka, na katere ustanovitvi ima glavno zaslug— ali, kakor bi rekli Vi, kratio — naš dični dr. Gregorin, se je, kakor vse narodne ustanove udeležila ustanovitve zadruge «Tiskarne Edlnost» s tem, da je podpisala 150 deležev, v skupnem znesku 15.000 kron. Ni pa storila tega, kalcor si predstavljajo Vaši mali Marici, da plodonosno naloži sv-cjc kapitale pri tem «industrijal-nem» podjetji* in da si zagotovi pri njem svoj vpliv. Saj je bila «Tiskarna Edinost» ustanov- * -------- izhajanje tedaj že ječe, enega na 15 let in dva na 3 letaj^očno pasiven. In res Jadranska banka m JCVC, cutgn --------------- -- —---- Predsednik sodišča je naznanil, da smejo obsojenci v teku 24 ur prositi za pomiio?-ščenje generalnega poveljnika zasedbene vojske v Porurju. _ ' " . . Ogrska Konec železničarske stavke na Ogrskem BUDIMPEŠTA, 6. Zastopništvo štrajku-jočega strojnega osobja železnic je izjavilo pristojnim oblastvom, da so štrajkusjoči pripravljeni potvrniti se v službo brez pogojev. Železniška služba bo v najkrašem času vzpostavljena, ker se je že včeraj predstavilo veliko število železničarjev na delu. Posledice konierence v Sinaji — Benes in Bethlen w bosta sestala na Dunaju BUDIMPEŠTA, 6. V poslanski zbornici se je v soboto razširila vestr da se je mini* s trski predsednik Bethten informiral pri češkemu zunanjemu ministru o sklepih konference v Sina ji. Doanava se tudi, dia je Bethlen Beneša, da bi omogočil di- rektna pogajanja med Ogrsko in malo en-tento, ali do sedaj ni ie mkakega odgovora. Ogrska vlada ni še do sedai fnformarana a avtentičaeml besedilu sioajsnh zaključkov. Skoro gotovo je ie, da se bosta tekom pr&odnjega ledna sestala Dene« in Bethlen na Dunaju. Kakor zono, se bodo zaključka konference v Slnaji sporočili reparacijskt Tn& aa booo direktni pogovori ! ne prejela ne zahtevala nobenih dividend, niti 4% obresti, db katerih je imela pravico po pravilih. Ves dobiček, ki ga je imela tiskarna je dosledno požiral dnevnik. Glede dnevnika pa ni Jadranska banka stavila nikoli najmanjše zahteve in se ni niti najmanje vmešavala v njegove zadeve. Pa če bi Jadranska banka hotela izrabiti svoje «solastninske pravice»? Zaman, bi se bila trudila! Po pravilih bi imela na občnem zboru zadruge «Tiskarna Edinost« za vseh svojih 150 deležev le 5 (reci: pet) glasov. Pri listu pa, ki je bil vedno izrecno, oziroma faktično glasilo tržaškega političnega društva «Edinost*, pa ne bi mogla na noben način priti do besede. Do lista deleži ae dajo čisto nobene pravice. Izključeno pa je tudi popolnoma, da bi kateri posamezni deležnik mogel niti od daleč vplivati na smer aH pisanje našega lista. Le v političnem društvu se je o tem ctcfločevalol Jadranska« banka s svojimi petimi glasovi na občnem zboru zadruge «Tiskarne Edinost* proti stotinam drugih glasov ni imela na naš Hst niti najmanjše oblasti Zato je vsa Vaša skrb v tem pogledu zavržena. 3. Tiskarna «Edinasf» je naš dnevnik vzdrževala od svojega postanka sem; saj je bilo to njena edina svrha! List je bil na razpolaganje našemu političnemu društvu in našim narodnim ustanovam. Nikoli ni bilo cd nobene strani nobene pritožbei da bi odbor Tiskarne hctel nevšečno vplivati na smernice lista. Tiskarna je nosila le bremena in je bila Sirečna, > ?£od*>? **** SlT jJ ™ 5,™: n.nHvkn^f. «vlienSlca moč I moza! Dragemu tovarišu kličemo: Več- volja, da se ohrani neodvisnost, življenska moč in ugled stranke. Velika masa pripadnikov stranke ne ve ničesar o kaki' krizi ne v načelih ne v izvrševanju programa®. Zatonele sence Uboga «Era Nuova»I Težko in mučno ji je bilo življenje. Služiti je morala pokorno tistim, ki so ji' z miloščino daljšali življenje. Agonija je bila dolga. Slednjič je izdihnila. Mi smo zabeležili nje smrt in smo se pri tem ravnali po pravilu De mortuis nil nisi bene. Ćc že ne moreš o pokojniku nič dobrega reči, nc govori tudi slabega! Tako smo storili mi, da-si smo imeli trsoč razlogov, da bi govorili. Kar je prišel nedeljski «Piccolo» — ta prvak tržaškega tiska — in vrgel je na grob pokojnice kamen — avstriakanstva. Pravi namreč, da je list, ki je ravnokar prenehal, eden glavnih eksponentov stare austriakantske stranke v Trstu, senca minulosti, ki se menda ne povrne več. Na to pripoveduje «Piccolo» dolgo zgodovino tržaškega avstriakantstva. Zaključuje pa z naglačanjem, da prejšnje vladne politike ni smeti zamenjavati z ono v zadnjih letih pred vojno. Bila da je toliko inteligentna, da je razumela, da se s samim avstriakant-stvom v Trstu ne da nič praktičnega doseči. Njene prave «karte* protii iredentizmu sta j in groznim treskanjem. Kako bo pri nas, bo- na ja pamjat; družini pa naše sožalje. Uradne vesti. Uradni list «Gazzetta ufficia-le» z dne 4. t. m. prinaša sledeče odredbe: 1) Kr. odlok 14. junija 1923 št. 1609, s katerim se raztegne (5 potrebnimi spremembami) na srednje šole in učiteljišča v novih pokrajinah kr. odlok 29. avgusta 1919 št. 1896, kateri vsebuje predpise za povišbo učencev srednjih šol. 2) Kr. odlok 15. julija 1923 št 1624, s katerim so v pogledu državljanstva poverjeni posli, ki jih je imel dosedaj tržaški prefekt, v ozemlju pokrajine Furlanije in Istre videmske-mu oziroma puljskemu prefektu. Ta odlok ima veljavo od 1. julija 1923 naprej. Izvanredna vročina. 32 R, 40 C je bilo dne 3. avgusta na Planini pri Vipavi. To je gotovo najbolj vroč dan, katerega je doživela sedanja generacija. — Po vsi vasi je tiho kot v grobu. Vse se je poskrilo v notranje hladne prostore. Ptiči molče. Kure čepe v senčnatih kotih. Psov ni na dan. Listi na drevju lezejo v gube. Trava šumi in se lomi, če stopaš čez njo. Nobenega vetra. Muh in komarjev pa toliko, da se jih ne moreš ubranit:, Ponočno spanje je pravo mučenišlvo. — Ta letošnji izvanredni vročinski val je prišel iz Amerike, skoz Anglijo, ter je sedaj pri nas v vbogi Evropi. Tam je .končala vročinska doba s hudimi nevihtami 9. ure je dospel v svojo pisarno, ki se nahaja iioge jadranskega in egiptovskega sladkorja, SOBA, lepa, meblirana se odda pri v ulid Arsenale. Ko se je hotel vsesti za mizo ■ ka'ere so že od prej obstojale v Trstu, danes venski družini. Maurin, via 5. v SSSZSSg oVS&Tr^« 5 Se! p0p0,n0nla podane. V trgovini z oljem varnostne naprave, radi tega se je pri sunku sprožil in krogla j« zadela Zorna v trebuh. Ranjenca 00 nemudoma prepeljali «r mestno boleišnico, kjer je zdravnik spozna« Zornovo rano za zelo nevarno; krogla je prestrelila čreva ter poškodovala tudi druge notranje orane. Ranjenca so nemudoma operirali, toda ljub temu je njegovo stanie zelo nevarno. Štirje požari t enem dnevu. Preteklo ne deljo so imeli tržaški gasilci mnogo posla. Te 53/1. mali slo*! France sca 1087 U S ^l^&jS^ih ^ 1™*"« STROJ «Remingtoni>, drugi avtoma- je nakup olja Seja na Angleškem vsled visokega stanja šterlinga otežkočen. Poslovanje tvornic sezamovega olja pa je vedno ugodno in so se izvršili znatni izvozi na Angleško, Francosko in v severne države. Pri južnem sadju se začenja zaledje za-j tiimati že za blago nove žetve. Na Jutro-- y3m se pričakuje na splošno dobra žetev. -1 Le korinte so nekoliko trpele radi filoksere. kom dneva so morali gasiti na »tirih različnih Cenc za blagQ novc ^tve bo v prvi vrsti mestih. Zgoda, popoldne so bih telefonicno odvisno ^ ^ . šterlinga, vendar pa bi poklicani v Barkovl e, kjer ie pn Cedazu, ob ■ . ., . . ? r - 5 -i * r F železniški proga, začelo goretr grmičevje in J ^^ tu* *ečf.> grSke drahme ne- suha trava. Ogenj so, kakor se je na tem me- l koliko vphva kakor tudi naern, kako se bodo stu že opetovano pripetilo, zanetile iskre J nadomestile manjkajoče grške delavne sile lokomotive. Po večurnem gašenju je bil ogenj 1 v Mali Aziji. _ popolnoma udušen. f ^ — Gasilci so bili Še zaposleni v Barkovljah j "OHRS DOFOC1I8« ko je okoli 17 na Sv, Križu začel goreti se- «... M - v .._ _ nik, ki spada k posestvu Josipa Bezzi, stanu- \ „ Valnta M tržaškem trgu. jočega tam v baši Št 8. Ogenj se je razširil z j k Trst, 6. avgusta 1923. tičen za slaščice, s kovinasto vzmetjo, s« prodata. Corso V. E. 28/1. 1081 URADNICA zmožna knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja, sloven-i ščine, nemščine, srbo-hrvaščine in deloma italijanščine išče službo. Ponudbe pod letna* praksa* na upravništvo. 1075 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje In prodaja po zmemih cenah. Menjalnica via Giacmtc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govcri se slcvenakc. 25 IUU* T IJUOl 91 O, ^V ' I k v/. a nenavadno naglico ter v kratkem vpepelil ( ogrske krone i T7 • • • • • • • avstrijske krone češkoslovaške kr ne # dinarji • « • « t leji ••••••••• marke » • dolarji • francoski franki • • • švicarski franki • • • angleški funti papirnati Tečaji: JTrst,» 6* avgusta 1923. Costilich «••••••* • •••••*■»• 8 Dalmatia 2 Gerolimfch 0.10 0.15 0.0320 0.0330 «7 25,— 67.75 24.50.— 24 70 n.25.— 11.75 0.^015 0.0025 22.90 23.05 133.40. 133.75 411-.—414.— 105.30 105.60 bila potem inlcrnacijcnalizcm in slovansko pri- to priseljevanje!! Po *PiccoIovem» so se torej Slovani začeli priseljevati v Trst Še le zadnja leta p ed svetovno vojno. To gorostatnost si upa napisati isti -Piccolo», ki je bil glavni tro-br .Lač ijuUh borb proti tržaškemu rioven- mo ■— videli. DruSfvene w«s51 Na zadnjem občnem zboru Glasbene Matice so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: dr. Slavik za predsednika in dr Miček Čok, Lo-slvu skozi desetletja!! Tu imamo zopet kri-j gar Mirko, Pertot Hinko, Ribičič Jože, Širok cec primer, kake zgodovinske neresnice A-lbert, Soklič Jakov, Volarič Ernst, Vouk upa polagati ta list svoji nesrečni javncstL ivan jn yovk Janko za odbornike. Za pregle-Ubogo «Ero» pa že moramo vzeti v obrambo, j dovalca računov sta bila izvoljena g. Drago «Picco!o» ji dela ljuto krivico, Čc je morda j Dekleva in g. Fran Veniurmi, tudi kedaj kaj zagrešila, kar ni v skladu z dogodki vsled izida vojne, je pa bogato «po-praviia--> s svojim življenjem po vojni. Menda ni na pr. noben drugi tržaški list zažiga našega ^Narodnega doma» proslavil tako cinično in nekulturno kakor ravno «Era»f! S tem je menda že zaslužila, da bi bil veliki glasnik — kulture ob njeni smrti vsaj toliko — kolegijalen, da ne bi metal kamenja na grob svoje soboriteljice. Sicer pa naj bi se tudi «Picco!o» nekoliko zamislil v svojo lastno predvojno zgodovino, v čast tržaškega avstriakantstva, ko je bila javna tajna, da je on sam rad stegal eno roko tja preko morja, drugo pa v — radodarno palačo na tedanjem velikem trgu, on je — temna senca iz žur-nalističnega tržaškega življenja v predvojni dobi! Zato naj nikar ne igra vloge neoporečnega sodnika nad drugimi — zatonelimi sencami!! _____ Novinarski kongres v Ljubljani Dne 4. t. m. je bil otvorjen v Ljubljani IV. kongres jugosl o venskih novinarjev. Na kongresu so zastopane vse sekcije, namreč: Zagreb, Subotica, Belgrad, Sarajevo in seveda Ljubljana. Kongresa se udeležuje tudi večje število čeških in poljskih novinarjev. V zbornični dvorani ljubljanske univerze je kongres otvoril s primernim nagovorom predsednik ljubljanske sakcije g. Fran Smodej, kateri je med drugim izrazil obžalovanje, da ni prisoten Sredsednik jugosl. novinarskega udruženja, g. tojan Protić, ki je radi bolezni zaprečen. Zborov alci so sklenili poslati Protiću vdanost-no brzojavko. Nato je bil izvoljen za predsednika kongresa g. Krešimir Kovačevič iz Zagreba, tsr določen akcijski odbor za določitev dnevnega reda. — Opoldne je bil v dvorani hotela «Union» slavnostni banket, katerega so se udeležili poleg novinarjev veliki župan dr. Lukan, ljub!janskr župan dr. Perić, zastopniki razn'.h konzulatov in drugi dostojanstveniki. Popoldns je bilo zborovanje, na katerem so poročale razne sekcije o svojem delovanju. Zvečer jc bila v restavraciji «Zvezda» skupna večerja, pri kateri je bi! posebno pozdravljen govor poljskega novinarja Antona Sadcze- wicza. Davkolačevalcem-kmetovalcem Na neznatnem plakatu, ki je že večinoma izginil iz tržaških zidov, naznanja župan tržaški davkoplačevalcem novega zemljiškega davka da leži v tržaškem mestnem uradu, na oddelku 3, menda v sobi 56, (to je namreč napisano s svinčnikom) na vpogled teh novih davkoplačevalcev tržaške občine njih seznam , o _ z napovedan m in uradno popravljenim dohod- nesreča, ki ga je skoraj stala življenje. Okoli Glasbena Matica bo imela drevi ob 19.30 odborovo sejo v pisarnici g. predsednika. Slov. akad. fer dr. «Balkan», Danes zvečer ob 20 se vrši redna od'oorova seja. «— Predsednik. Bz tržaškega IsvlIenSa Samomor. V svojem stanovanju, ki se nahaja na nabrežju Nazario Saufo št. 20, se je sinoči zastrupil s karboino kislino čevljar Valentin Stančić, star 42 let. Ko se je vrnila njegova žena, ki je bila za kratek čas odsotna, se je nesrečni mož že boril s smrtjo. Zdravnik rešilne postaje muf je skiL-šal izprati želodec, a Stančić je vkljub temu kmalu potem izdihnil v strašnih bolečinah. Domneva se, da si je moč vzel življenje radi bed>e. Pomotama je pil strup. Delavec Ivan Kenda, star 50 letf je včeraj opoldne v tovarni olja Kisler v Rojanu, kjer je u služb en, pomotoma izpil precejšnjo količino nekega strupenega olja. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil tele-foničnim potom poklican na lice mesta, je ne- Erostovoljnemu zastrupljencu ifcpral želodec, lato so Kendo prepeljali v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno. V morja je iskala smrti. Včeraj opoldne je s pomola «Audace» skočila s samomorilnim namenom v morje 20-letna Aleksandra Česana, rodom iz Krfa, stanujoča v ulici Scuole Israelitiche št. 2. Smrt, kr si jo je ženska želela, ni prišla, pač pa sta prišla dva mornarja, ki sta se nahajala tam blizu, s čolnom. Moža sta žensko potegnila iz vode ter ji pomagala zopet na suho. Nato so žensko prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nenevarnem stanju. Česana je izjavila, da si je želela smrti, ker je bila sita življenja. — Njeno stanje ni nevarno. Avtomobil ga je podrL Cestar Simor Stare, star 23 let, stanujoč na Prošeku št. 64, se je včeraj popoldne po končanem delu vračal domov. Idoč po ulici Udine, ga je na trgu Bel-vedere podrl na tla avtomobil, ki je pridrvel s precejšnjo brzino iz nasprotne strani. Ubogi mladenič je zadobil hude poškodbe po vsem telesu, posebno po glavi. Z istim avtomobilom so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kfer so ga sprejeli v precej nevarnem stanju v kirur-gični oddelek. — Nesreča s samokresom. Pomorskega agenta Riharda Zorn, starega 23 let, stanujočega v ulici Romagna št. 53, je včeraj zjutraj, vsled niegovc lastne neprevidnosti, doletela težka & - 1. • fi____■ 1:__ senik. Gasilci so utegnili! le preprečiti, da se ni ogenj razširil na ostala poslopja. — Ob 22.30 zvečer so bili gas3ci poklicani v Skedenj, kjer izbruhnil ogenj v hiši it. 622, v stanovanju družine Angelo Comisso. Tudi tam je bil ogenj po večurnem gašenju popolnoma udušen. — Suha trajva se je vnela tudi pod Konto-veljem, ob železniški progi. Ogenj so tržaški gasilci kmalu pogasili. Skoči v morje s samomorilnim namenom ter ntoae. Včeraj zjutraj okoli 7. tire so nekateri mornarji m delavci, ki so bili na pomolu pod Skednjem zaposleni z nakladanjem lesa na parnike, zapazili, kako je neki po delavsko __ _ oblečen mož skočil s pomola v morje. Možje • Libera Triestina so nemudoma pohiteli proti mestu, odkoder ^ LIoyd ••••••••••(••••••• je neznanec skočil v vodo; pomorski pilot, ka- Lussino ................. teremu sta se pridružila tudi dva delavca, je i Martinolich ■ • • ......... • • » t skočil v čoln ter odveslai neznanemu na po- j Oceania moč. Tcda medtem je ta, potem ko se je par- J "emnda . ................ krat prikazal na površju, izginil zopet pod ' ................ vodo. Rešitelji so ga videli, kako se je v glo- ; I ! I I l I I I I I I bočmi z onemoglimi kretnjami boril s smrho. j Ceraent Spalato.............. Po dolgem prizadevanju so ga s pomočjo dol- \ ,gih drogov privlekli na površje ter ga položili f !na pomol, kjer so ga potom umetnega dihanja t skušali spraviti k zavesti, a zaman; neznanec PLISSE*. Delo hitro in natančno, velike ini majhne oblike, podviti, na pahljačo in na harmoniko. Oliva de Batti»ti, Via S. Seba-stiano Št. 4-III Trst. Vhod pri prodaji listov, 51 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več ket drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855 EGIPTOVSKI profesor podlagi svojih študij teklost, sedanjost in Rastello 41. grafologije pove na vsakemu svojo pre< bodočnost, GonctfT 1090 Stara znana zlatarna MIH. ZITRIN Corso Vltt- Cm. III. 47 kupuje in zamenjuje zlato, srebro in -trage j kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočlh del. (53) ni kazal nobenega znaka življenja. Zdravnik 1 rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican »PRAŠIČI na lice mesta, je dognal, da je utopljenec že L A mrtev. Truplo s? je ogledala sodna komisija, nato so ga prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice. Pri samomorilcu niso našli nobenega dokumenta. na podlagi katerega bi ga bilo mogoče identificirati. Poskusen samomor. V svojem stanovanju v Škednju št. 318 si je predsinočnjim skušala vzeti življenje zasebnica Terezija O., stara 22 let; izpila je precejšnjo količino neke strupene tinkture, ki p jo fe zdravnik predpisal za ma-ziljenje. Zastrupljenka je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, kateri je žensko spravil iz nevarnosti s tem, da ji je izpral želodec. Prepeljali so jo v nenevarnem stanju v mesfno bolnišnico. Ni znano, zakaj s S je Terezija O. hotela vzeti življenje. _ Mali i og! la §3 PRAŠIČI 9 mesecev stari se prodajo na Vrdeli, Faroeto št. 1306. (Ograda) Cene po dogovoru. 1086 SREBRO, zlato in liriljante plača več kot drugt Periot, via S. Francesco 15. II. 45 nudi dekletom od 15-20 let, prijazen dom in vsestransko izobrazbo. V zavodu so: Enoletna gospod njska £ola, enoletni trgovski tečaj, dvoletna obrt- R na šola in enoletni zobraževa ni tečaj. ■ Prospekti pri vodstvu na razpolago. Gospodarstva Položaj m tržaikčsn blagovnem trgu Kakor vedno ob tem letnem časa je tržaška blagovna trgovina šibka. So pa vendar znaki, da se trgovina oživlja, ker na eni strani Jutrovo bolj pridno kupuje, kar ie gotovo neposredna posledica podpisa miru v Lausanni in gržko-tnr&kega sporazuma, na drugi strani pa tudi postajajo zveze tržaške luke z daljnim vzhodom bolj živahne. Za gotove predmete, ki so v tržaški tranzitni trgovini vedno igrali važno ulogo, je dejstvo važno, da je začela Kitajska sedaj živahne je kupovati gotove industrijske izdelke, kakor papir in steklo, te vržemo pogled na promet z najvažnejšim blagom, lahko ugotovimo pri vseh živahnejše gibanje^ Bodočnost bo pokazala, če se bo to zboljšanje vzdržalo. Če bodo tečaji valute preojstro skakali, bo to imelo na trgovino slab vpliv. V trgovini z moko se je prodaja amerikanske moke z oziroan na razmeroma visoki tečaj dolarja znižala. Še pred štirinajstimi anevi je dospela v Trst večja fcoličina moke iz Amerike, katera je bila kupljena poceni in je danes v glavnem že razprodana. Precejšnje količine italijanske moke so se v zadnjih dneh prodale v Avstrijo in Ceho-slovaško. Vsled dobrih izgledov žetve so padle cene moki, tako da se državam srednje Evrope izplača nakup italijanske moke. V nasprotstvu s trgovino z moko je trgo-s sladkorjem, katera se je bila spo- Uredništvo in upravništvo „Edinosti" javljata tužno vest, da je gospod Fran Novak urednik „Edinosti" v nedeljo, 5. t. m., v Gorici, preminul. Pogreb se bo vršil danes ob 10. uri iz hiše žalosti, Gorica, Via Codelli 14. •• ^ - /V' »V. cVSfc-.' Tvrdka filarico L^gitscfiner vina mladi močno dvignila, popolnoma omahnila. Na Jutrovem je prekomorski sladkor izpodrinil zopet čehoslovaški sladkor, kateri je hodil preko Trsta. Vsled tega so bile za- PODLISTEK ✓ v (13> ANNIE VTVANTI; KIRKA Roman Marije Tarnovskc. - Poslovenila G. B# Dozdevalo se mi je, da sem nenavadno, dvoumno bitje, komplicirana napram oni jasni priprostosti, Boževickiju je bilo zelo ljubo, da mnogo čitam. Zvečer — ko je Vasilij že odšel sam ali t prijatelji — je vstopil vesel in ozaljšan, v mračen salon, dišeč vsled rož, ki mi jih je pošilja! on. Srečen je bil, ako me je našel sedečo, z njegovo knjigo v roki, poleg tete Sonje, ki |e kvačkaln, sedeča v naslonjaču, ♦ Ugaja mi, da so vaše misli daleč od tu,» je *ekel, poljubljajoč mi roko. »ugaja mi, da je vaša duša daleč od tega mesta, oddaljena od vaših dvorite!jev, oddaljena od prevelikih živ-Ijenskih skrbi, ki vas obkrožujejo. Glejte, jaz vas odpeljem iz tega sveta v lepo kraljestvo fantazije...» Vsedel se je poleg mene bratsko naklonjen. Nekega dne me najde V60 mrzlično preplašeno. «Kaj je?a vpraša. *Kaj citate nocoj?» «Ah! grozno zgodbo iz Wells-al Pomislite, skrivnostna rastlina, a nekaka pošast, — ki se hrani z živim mesom. Ima trde liste, bleščeče in črne, kakor toliko škorpjonov...» <*Brrrr!» napravi Božovskij sznejoč se in nagne lepo glavo z zlatimi kodri nad stranjo. «Rasli ina škorpijonov! Denimo proč! Priina- šam vam italijanske poezije«. Tako govoreč, položi mi v naročje vezano knjigo kostanjeve barve, polno takih listov, ki so popisani z jasno in lepo pisavo. Odprem in čitam: «Mogoče, Italija, tvoja je kita žareča, na svetli postelji poročni med morjema dvema, ki trepeta pod poljubi večnega ljubimca* [ah sreča, trepeta razlita, se ji hoče objema?» Pozabila sem na Wells. Pozabila sem teto Sonjo in ves svet. Neznani pesnik je objel mojo dušo v svoje peruti giganta m me odnesel v daljavo. 0 elizijski gaji čudoviti, prepolni' citer in iger herojev in škrlatne luči, ^ iz majniških dni, > > Kjer na stranpoticah skriti h še pečejo pesniki in lepotice in nad njimi ljubezen je božja 1 in nobena sila jih ne loči.» * * • Bilo je v onem času, ko me je spremljal Vasilij v Moskvo. Tam sta mi predstavila v hotelu neki večer zaročenca Maksimov gospoda, o katerem se spomnim, da se mi ni dozdeval ne mlad,ne lep. ne zanimiv; pravili so, da je bil znan in pošten odvetnik in jaz sem ga pozdravila razmišljena, ne da bi imenovala svojega imena. Bila je tudi1 njegova icna in tri ali štiri druge osebe. Po Vasilijevcm predlogo smo Sli vsi k «Stre«ni», glasovHcm, nočnem rettavrantu, kjer so vzbujali mnogo smeha ahsurdai dovtipi Vasilija, Maksimov-a in poštcacga odvetnika s črnimi« drznimi cigankami. Le žena odvetnika se nr smejala; položila je roko na žalostno madonino čelo m poslušala le godbo. u. Njena otožnost je vpHvala tudi name. Mislila sem z domotožnim hrepenenjem na dišečo dvoranico v Kijevu, na krotko teto I*mjo z njenim kvačkanjem na Boževskija m na knjigo z angleškimi novelami, preprostimi m zabavnimi.. Cula sem njegov glas, ki pravi: «Brrr I rastlina s škorpijoni...» m v istem hipu se dotakne moje razgaljene rame z nohti nekaj mrzlega! Zagnala sem krik, ki je pretresel v«e — tudi mene. , , .. Ni bil nihče dragi, ko pošteni odvetnik, ki je malo pijan, zlezel aa divan xa menoj m da ne bi padel, je položil roko na mojo'ramo. «Kaj j« vendar?» Je zaklical Vasilij. «C«mu si tako zavpita?» »Ne vem.- sem jecljala, ■dizmvfa se, *s«n mislila dozdevalo se mi je... da je mogoče škorpijon! . Vsi so se zasmejali in ga imenovali ista večer le za Škorpijona. t_ Mogoče je bilo krivo to tme. «1* pa ker sem bila nervozna, in mi je on mo* »tal vedno za rameni, a resnično je, da sem mislila ves večer na angleško pripovedko fe neprestano sen se obračala s grozo, da vidim onega moža. Namah g« ni hiio več. Vasilij je vpil: *Q Škorpijon je izginil U in smerni M je štel ciganke, a bile so vse. (Vesela sem bila radi nboge Madone, žene Škorpijona). Bilo je dve mi popotnoči, ko smo se vrača)! k sanem. Diamantno nebo |t bflo vae posuto ' > „ Dalje. (lastnik d« U90 Vlsintini) Via Roma štev, 28 - TRST vsled povečanja prostorov. Kolesa: StuccSfti in Legnano. — Pnevmatike in vse potrebščine. TRST naznanja preselitev prodajalne In mehanične dtlavnice v isto hišo vg$q! um Geppa Zastopništvo slouečlii ftfflRlh motornih Koles D. K. & — COMMGDOniBVfD Otvoritev Štejemo si L avgusta 1 L V Mi! v prijetno dolžnost naznaniti otvorili svojo lastno „Zadružno tiskarno" v Gorici, Riva Piazzutta It. 18. Tiskarna je opremljena z najpotrebnejšimi modernimi črkostav-nlmi in tiskarskimi stroji ter s popolnoma novim črkostavnim materijalom. V stanu smo izvršiti vsako v tiskarsko stroko spadajoče delo. Naše društvo je po svoji knjigarni in listu „Mladiki" znano širom naše domovine. Solidnost v blagu in ceni je bilo vedno naše načelo Z enako solidnostjo in po konkurenčnih cenah se bomo potrudili streči tudi našim novim klijentom, ki se bodo posluževali tiskarne. S to zavestjo in v zaupanju na Vašo naklonjenost priporočamo javnosti našo novo tiskarno, ki pomeni za nas nov kulturni čin. «7 Kat. tisk. društvo v Gorici.