I ni' r Vestnik v VOZNI RED VESTNIKOVEGA VLAKA l'>"' - ?? - o Lenarški V-' r- ‘ -t V I ■■J b 't-l 'č F r h . .i.A -''- ■■ L 'j OttT'’ ■ : 'A I I Jji H '■■■ČS na gle- Iflia po šteJ' Potem r Zdi '^lu. mo) se ^WOIJ tudi za za te že Seveda £ ^'sto Pc c * ■ ” ' Cf!^,; , Toda resno, zu- ^bic Sl sr ^roe'2‘ Se že tK. . 1'1 Dfirtsk,- l>ri _ fri^. ’ COPbe. ne t^eprav, I P^arnJ . *^eprav, I- ''“islžari &***■••■ od- le IZ ma- f v« • občini Murska Sobota, 10. junija 1993 • Leto XLV • Št. 23 • Cena 80 SIT K.. -, ^^spešna pogajanja k.* Žen ^Mandatarstvu 'Inko. SPzji I = N sJ‘"'>sinn rl" P’‘®'Isednikom Skupščine u Ufiv in predstavniki t .S .'''i db tnandatariu za sestavo ol pogajanja od zgodnjega jutra do Potemtakem kaže, da je občine Murska deve razumljivejše. Zaradi nasprotujočih si interesov soboških strank, ko nekaterim očitno ustreza pat pozicija, je vprašljiva tudi nadaljnja usoda volitev za mandatarja soboške vlade. Tako so se naposled odločili, da vso težo bremena volitev nove soboSke vlade in s tem tudi mandatarja pr epu- '^bni'in in predstavniki posameznih poli- zdajšnja kriza, ki se vleče že stijo občinskim odbornikom, ki . . - sestali 22. junija. kar predolgo in resno onemo-tnandatatju za sestavo občinske vlade so goča delo najvišjega organa ■ ' ■ .......... ■ I oblasti v občini, nekaterim zelo Upajmo le, da se bo večina k*'' Ofi".’ reSi« sestavo občinske vlade so t,'Mt “'''IjBli lahka. Zahteve, ki so jo jih vedno C’’* sl obarvani pogajalci, so velikokrat tS j? katere niso mogli najti pravega izhoda, nova imena, ki naj bi zapolnila odbornikov vseh treh zborov zanesljivo udeležila tega za se- 12. junija 1993 rm MURSKA SOBOTA BELTINCI VERŽEJ LJUTOMER LJUTOMER MESTO IVANJKOVCI ORMOŽ PTUJ PRAGERSKO CELJE ŠMARTNO OB PAKI 06,20 06.27 06,35 06,43 06,47 06,59 07,10 07,32 07,57 09,00 09,30 22,12 ▲ 22.05 21,57 21,49 21,46 21,35 21,24 21,03 20,44 19,43 19,10 Včeraj, danes, jutri... Le kaj bo prinesel nov dan? Učitelji osnovnih in srednjih šol ter vzgojitelji dijaških domov in drugi zaposleni v teh javnih vzgojno izobraževalnih ustanovah stavkajo, ker niso zadovoljni z nagrajevanjem svojega dela. V minulih mesecih so jim prištevali k plačam še poračun premalo izplačanih prejemkov za lansko leto, tako da jih je to nekako pimirjalo. Zdaj je te .veselice' konec, tako da naj bi od maja spet dobivali samo ,čiste‘ plače, ki pa bi bile brez poračunskih dodatkov nižje skoraj za četrtino. Tegfl pa fte mofejv razumeti in privohri, da bi se prav njim /ego pa ne tnorejo razL^meit di se prav «7;?^ zmanjšala ie tako nizka plača. Čistilke bi dobile le okrog 15.000,00, učitelji osnovnih šol pa blizu 40.000,00 tolarjev (neto), če bi ostala izhodiščna plača za L tarifni razred 23.833.00 SIT bruto, oziroma kakšen tisočak več, če hi pristali na ponujeno povišanje izhodiščne plače na 26.000,00 Prezgodnje počitnice? SIT bruto. Zahtevajo da mora biti ta znesek 30.600,00 SIT in da jim junija izplačajo tudi regres za letni dopust (36.000,00 SIT). Zaman so bila vsa prepričevanja vlade, da v republiškem proračunu ni denarja za tolikšno povišanje, saj je gospodarstvo v hudih težavah in je potrebno celo zmanjševati izdatke za javno porabo. Delavci v šolstvu pa ne morejo razumeti, zakaj je potem vlada poskrbela za višje plače drugim zaposlenim, .uslužbencem' na občinah, v policiji, vojski itd. Zakaj lahko delavci na poštah, p bankah, zavarovalnicah in še marsikje Z nižjo strokovno izobrazbo zaslužijo veliko več kot oni? Zakaj dopušča, da lahko dobivajo nekateri nagrade (stimulacije) za na videz uspešno delo? Kako je mogoče, da se oh razglašeni splošni gospodarski krizi in revščini širijo vladne službe, kupujejo palače in dragi avtomobili ter skoraj brez težav financirajo številne brezplodne aktivnosti? Zakaj ji ni mar, da je učiteljski poklic v Sloveniji že skoraj povsem feminiziran, saj moški zaradi prenizkih plač .bežijo' v donosnejše državne službe ali gospodarstvo? Kako lahko navsezadnje od njih zahtevamo, da bodo delali z voljo, zagnanostjo, prijaznostjo.,. kot to od njih pričakujejo tudi učenci in starši? In še bi lahko naštevali njihove dokaze. Prav gotovo jih je večina upravičenih, lahko pa slišimo, češ da imajo učitelji, vsaj zagotovljeno službo in redno mesečno plačo, delavci v podjetjih pa se lahko hitro znajdejo na cesti, na zaslužek pa morajo ponekod čakati tudi več mesecev. Tudi v tem je precej resnice, mar ne? Ko so se že prejšnji teden odločili za enodnevno opozorilno stavko in napovedali nadaljevanje stavkovnega boja, če bo potrebno, so najbrž pričakovali, da bo razplet hitrejši in ugodnejši. .Med drugim pričakujejo tudi razumevanje staršev za svoje dejanje. To pa bodo težje našli, kajti stavkajo prav te dni, ko se končuje Šolsko leto, ko je potrebno poskrbeti za zaključevanje ocen, izkaze in spričevala, zaključne in popravne izpite in še za marsikaj drugega. Ali naj bodo žrtve nič krivi otroci?. t pogodu. Kako si namreč dru-. ___ ________________________ . gače razlagati, da so v tej »igri« "ova in nova imena, ki naj bi zapolnila nekateri sodelujoči že prav danja, kjer naj bi se zrelo, pre-- - . . ., , udarno in demokratično odlo- čali o tistih, ki bodo vodili občinsko vlado v naslednjem mandatnem obdobju, , J '•IJ, 1 ■'Ktt kjfc-j "V TO IJI jj^rvis iiiivJJtR) fki Jiaj Ul z,iapviuita llu^ulull sveta, na kar druga stran ni mogla otročje neresni, politično ne-i,. nSf nau,,:,., . . . . . . . . . jj, nasploh neodgovorni. f«L*’6ii ns kar druga stran ni mogla tekila” da bo torkov sestanek vendarle dal "‘'ovsk, ■JV« '■ spremembi jiv za vse strani, so se upanja žal se namreč niso mogli dogovoriti za Če razkrijemo, da se to dogaja -Je v vladi, ki naj bi jo vodil Ervin predvsem v t. i, desnem bloku, ki je nekakšna opozicija, so za- MILAN JERŠE 3M.M pOtiirv* JOŽE GRAJ j t ~ IVELIKA IZBIRA POHIŠTVA 'Od 11-19,6,’93 PRODZ^A I SALON POIHtTVA, MARIBOfl I iTržflJha 65, VEGROS SHOPPING CEHTErJ SALON KUHINJ, MARIBOR | Ruika 104, tel. (062) 102 618 J MENJALNICA LEND Ugoden nakup In prodaja deviz ter drugih valut, Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75518 // oljarna doitižale ^ "M. izi ,B, pvc Vi samo133 ,90 Prodajalnah L te 1 , J' Vesfn//(ov ko/edar POLJDOPBKRBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel,: (069) 21 048 • Visokotlačne stiskal- niče za baliranje sena in slame iz 'uvoza in rezervne dele dobite takoj pri POLJOOSKRBI ■ V zalogi rezervni deli za traktorje URSUS A VREME Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, vre- menoslovci nspovedu- jejo padavine in osvežitev. 10. junij, četrtek, Diana, te-lovo 11, junij, petek, Aliča 12. junij, sobota, Adela 13. junij, nedelja, Anton 14. junij, ponedeljek, Vale- rija 15. junij, torek, Vid 16. junij, sreda, Beno Pregovor Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe. I 'V/ti I mBJF 1 ■ ■■ HnBIr B 1%bb« stran 2 aktualno okoli nas PO ^OlfENUl Medijski dvoboj Života Panič— Vojislav Šešelj in ni* ■ CELJE - Državni svet je obravnaval stališča o lokalni .samoupravi. Zavzel se je za dvostopenjski sistem lokalne samouprave, ki bi v skladu z voljo občanov omogočala občinam tudi združevanje na ravni regij oziroma pokrajin. ■ LJUBLJANA - Prejšnji teden se je končalo maratonsko zasedanje državnega zbora, začeto že v drugi polovici maja. Na dnevnem redu je bilo kar 46 točk. Poslanci so večinoma odločali o predlogih zakonov ali pa jih sprejemali. Med drugim so za pol leta podaljšali rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov. Sprejet je bil tudi zakon o gospodarskih javnih službah, ki omogoča lastninjenje podjetij posebnega družbenega pomena, kot so komunala, energetika itd. ■ LJUBLJANA - Veleposlanik BiH UgljeŠa Uzelac je slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izročil diplomatska poverilna pisma. Sogovornika sta se pogovorila tudi o položaju v BiH in mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne na Balkanu. ■ LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je Sprejel delegaciji dveh osrednjih organizacij zamejskih Slovencev v Italiji. Seznanil se je z njihovimi problemi in jim obljubil pomoč Slovenije pri reševanju le-teh. Zalostinka, podobna poslovilnemu pismu Načelnik vrhovnega poveljstva jugoslovanske vojske Života ampak govori o nekakšnem Panič je končno odgovoril na napade Vojislava Šešlja, vodja vojnem plenu iz vukovarske srbskih radikalov pa še naprej obdolžuje prvega generala ju go voj- operacije in se sprašuje, od kod ske. General Panič je v izjavi za Tanjug povedal, da so ga hude Paniču avto Mercedes, Sesi klevete, $ katerimi Šešelj blati njega, zenu in otroke, zelo pretresle. General zavrača obtožbe s trditvijo, da jih Šešelj z ničemer ni ai^umentiral, in poskuša z zmagoslavnim pohodom na Vukovar prepričati javnost o svojem velikem domoljubju. Večernje novosti poskušajo popraviti to Šešljevo »nedoslednost«, kajti na isti strani objavljajo svojo raziskavo PO SV ■ P.ARIZ - Tudi 61. francosko-nemško posvetovanje med predsednikom Mittenandom in kanclerjem Kohlom se je končalo z izjavo o BiH. Čeprav je nemška stran od vsega začetka kritizirala novi načrt za rešitev jugoslovanske krize, sta oba državnika izjavila, da je ureditev zaščitnih con v BiH za zaščito muslimanskega prebivalstva nujno potrebna in da je to prvi korak pri uresničevanju Vance-Ownovega mirovnega načrta. ■ ZAGREB - Mirovna posrednika Owen in Stoltenberg sta se s hrvaškim vodstvom pogovarjala o uresničevanju mirovnega načrta. Obisk na Hrvaškem je bil začetek njune večdnevne turneje na območju nekdanje Jugoslavije. ■ B.AR - Zaradi naptfda Jugoslovanske patruljne ladje na italijanski ribiški čoln, pri tem Je bil en Član posadke ubit, eden pa ranjen, je Italija svojim pomorskim enotam v Jadranskem morju ukazala stanje pripravljenosti. BEOGRAD - Odstavljeni predsednik samozvane Jugoslavije Dobriča Čosič je srbskega voditelja Slobodana Miloševiča opozoril, da državo vodi v propast in katastrofo. Pri tem je Miloševiča posredno primerjal s Hitlerjem. ■ GUATEMALA - Gvatemalska armada je odstavila predsednika Serrana. Podpredsednik Espina pa se je razglasil za predsednika države in ob tem dejal, da bo to funkcijo opravljal do januarja 1996, ko bo uradno potekel mandat odstavljenega predsednika Serrana. ■ BEOGRAD - Predsednika SPO Vuka Draškoviča in njegovo ženo Danico so zaradi ogrožanja javnega reda in miru obsodili na 60 dni zapora. Tako skušajo oblasti voditelju najmočnejše opozicijske stranke preprečiti otganiziranje novih demonstracij, ■ KAIRO - Slovenija je uradno odprla svoje prvo veleposlaništvo na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter na afriški celini. Za zdaj ga vodi odpravnik poslov Vladimir Kolmanič, veleposlanik Peter Toš pa naj bi posle v Kairu prevzel predvidoma septembra. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je s 13 glasovi za in 2 vzdržanima sprejel resolucijo št. 836 o ustanovitvi 6 varnostnih območij v BiH, ki jih bodo okrepljene mednarodne sile varovale tudi s težkim orožjem in letalstvom. ■ GARMISCH PARTENKIRCHEN - Ob 46-obletnici Mars- hallovega načrta za pomoč v 2. svetovni vojni porušene Evrope so v tem nemškem mestu odprli Marshallov center. Navzoči so bili najvišji vojaški predstavniki ZDA in Evrope ter obrambni ministri držav članic zveze Nato ter nekaterih drugih evropskih držav. ■ KIJEV - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev seje z ukrajinskim predsednikom Leonidom Kravčukom dogovarjal O bližnjem sestanku z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Predsednika naj bi se skušala dogovoriti o razdelitvi Črnomorskega ladjevja. ■ GROZNI - V glavnem mestu Čečenske republike je znova tekla kri. Republika, znana po tem, da je prva odrekla poslušnost Moskvi in da je Se formalno v sestavi Ruske federacije, že več mesecev doživlja napetost med opozicijo in samoljubnim predsednikom, generalom Dudajevom. Vojska je v pripravljenosti. Izjava je pravzaprav prej podobna poslovilnemu pismu Ži-vote Paniča, saj v njem namreč pravi, da nikakor nima namena enačiti svoje osebnosti z interesi in usodo jugoslovanske vojske, čeprav ji je posvetil vse svoje življenje. Večernje novosti so še naprej glavni organizator Šešijevih napadov na generala Paniča. Tako so objavile domnevne dokaze o Paniče-vem »kriminalnem delovanju«, ki jih je posredoval štab Srbske radikalne stranke. Na dan je prišel s »konkretnimi dokazi« Šešelj osebno, ki v enajstih točkah opisuje Paniče ve »grehe«. Šešelj najprej očita Paniču prav »osvoboditev« Vukovarja. Trdi, da Vukovar ni bil osvobojen, ampak porušen zaradi Paničevih napak pri poveljevanju, Naslednjih devet točk se nanaša na preobrazbo Jugoslovanske vojske, ki se po Šešijevih trditvah praktično sploh še ni začela. Šešlja npr. moti, ker je med častniki še vedno precej Hrvatov, Muslimanov in Albancev. Šele enajsta točka neposredno zadeva domnevne malverzacije generala JPaniča, vendar Šešelj tokrat ne omenja več korupcije Paničevega sina. KARADŽIČEVA TAKTIKA ZMED - Če verjamete ali ne, sem resnično dal ukazati ustaviti napade na Goražde, toda generala Mladiča nisem mogel dobiti, zato sem to naročil nekemu oficirju, čigar imena se ne spomnim! 0 poslovanju firme Centaur. ki je last Paničevega sina Gorana, Časnik navaja tudi, da ima Goran v Beogradu Se eno firmo, in trdi, da brez očetovega vpliva ne bi mogel postati glavni dobavitelj prvega vojaškega območja. O poslovanju firme Paničevega sina piše tudi Borba, ki objavlja dolg demanti namestnika direktorja Centaura; ta seveda zavrača vse Še Sije ve obtožbe. Sporočilo vrha jugoslovanske vojske o Sešljevih napadih na načelnika vrhovnega poveljstva Života Paniča dokaj potrjuje tezo poznavalcev razmer v jugoslovanski armadi, da gre za poskus vojaškega udara. V sporočilu je namreč rečeno, da vodja srbskih radikalov Vojislav Sešel) poskuša odstraniti ljudi z odgovornih funkcij v državi in vojski. Z napadi na vojsko ZR Jugoslavije bi rad de- Razraščanje islamskega fundamentalizma Iz Ljubljane piše Dan stabiliziral državo oborožene sile, kar M čilo nemoteno aresniiiK ločenih zamisli in, trdi vrhovno ■ -■ -ibibiloifl-' glo»c»a bolj sporno naj — -nekdanjemu prvemu protiobveščevalne (KOS) Aleksandru viču, ki je bil pučistew najbolj »napoti«, siljevil je bil najbolj »napoti I«. aprila oproščen Vasilj'- njegovo mesto so , cer že upokojenega jj Nedeljka Boškovič,^ menda v tesnih stiki jj, vimi radikali, nlk'-teli odstraniti bi ,a idais*' nega poveljstva Na njegovo mesto poveljnika vojaškem Božidarja Stevanovič• Vendar je prišlo p majskimi ff* udara Dobriča Cosic ? . udara. Dobriča ■ MOGADIŠ - Zaradi napada somalskih upornikov na pakistanske pri padnike mirovnih sil, v katerem je bilo ubitih 20 Pakistancev, ranjenih pa 60, se je na izredni seji sestal varnostni svet OZN. ■ MOSKVA - O krizi v BiH se je z ruskim odposlancem Čurkinom pogovarjal hrvaški predsednik Tudman, ki se je tam ustavil na poti v Peking. Hrvaški predsednik je med drugim izrazil zadovoljstvo, ker se tudi Rusija vedno bolj približuje stališču, daje problem BiH mogoče rešiti s konfederacijo treh konstitutivnih narodov. ■ MOSKVA - Tu je bilo prvo zasedanje ruske ustavodajne skupščine, ki jo je sklical predsednik Jelcin. Na zasedanje je prišel tudi predsednik parlamenta Hazbulatov, vendar mu niso dovolili govoriti in je zato zasedanje zapustil. V zadnjem Času v Egiptu in Alžiriji kar nizajo ukrepe, s katerimi, kot pravijo, želijo enkrat za vselej obračunati z islamskimi fundamentalisti. Toda najnovejši ukrepi so predvsem odsev naraščajoče nervoze in nemoči oblasti. V Egiptu je v terorističnih napadih islamskih Fundamentalistov na predstavnike oblasti in tuje turiste kot tudi v povračilnih nasilnih racijah policije v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo že 150 ljudi. Še več žrtev je bilo v tem času v Alžiriji, saj si Fronta islamske rešitve, ki so jo oblasti razglasile za nezakonito, zdaj z orožjem skuša izboriti oblast, za katero sojo opeharili z razveljavitvijo volitev januarja lani. Toda vsi dosedanji v glavnem le represivni ukrepi oblasti v Kairu in Alžini naraščajočega nasilja še niso ustavili. Zato so jim te dni dodali še dva, ki po svoje zgovorno pričata o vedno večji paniki oblasti. VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Sedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šittar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan [novinarji), Ksenija Sčmen (tehnična urednica), Nataša Ju h nov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21 -064, GPS (trženja) 22-403, telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-3OD0S. Devizni račun pri Abanki Ljubljana SOI 00-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode ioformativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodcv. Egiptovski predsednik Mubarak, ki se je pred nedavnim mudil na desetdnevni turneji po arabskih zalivskih državah, kjer se je spet zaman dogovarjal za skupni obrambni pakt pred Teheranom, ki naj bi z denarjem in orožjem podpiral islamske fundamentaliste v arabskem svetu, je ukazal prekiniti telefonske zveze z Iranom, Irakom, Sudanom, Afganistanom in Pakistanom. Kot je pojasnil, naj bi namreč egiptovski islamski fundamentalisti od tam po telefaksu dobivali pisna navodila za usklajene oborožene napade. S tem naj bi jih, kot je prepričan, dokončno osamili ter tako olajšali delo policiji. Alžirska vlada pa je sprejela nič manj osupljiv dekret, ki zaposlenim v državnih uradih in podjetjih prepoveduje nositi tradicionalna islamska oblačila. Fronta islamske rešitve pred zmago na parlamentarnih volitvah, je bilo na ulicah Alžira iz dneva v dan manj evropskih oblačil, zdaj pa so si tudi vdani privrženci islama že začeli briti brade, da bi se izognili nadlegovanju policije. Tudi alžirske oblasti so ukrep pospremile z dodatnim pojasnilom, češ da s tem želijo preprečiti izražanje pripadnosti političnim ali verskim organizacijam v javnih uradih, kršiteljem pa so mimogrede zagrozili z odpovedjo. Toda prav s prepovedmi in represijo v očeh ubobožanih množic islamski fundamentalisti upravičeno ali ne že preraščajo gibanje zatiranih, ki mu ne bo tako kmalu zmanjkalo novih rekrutov, saj nič ne kaže, da bi se Egiptu ali Alžiriji kmalu uspelo izviti iz vse bolj zaostrenih gospodarskih težav. -Preddetom-in pol.-ke je bHa — - MILAN JERŠE Bosi«’*'®'.; pokoj Nedeljka J,-J Ivaničevega namestm^ > rala Ljubomira Od takrat pa so v Paničevega nanes Sljevi napadi na siča in Životo ca m z-ivuuv (P-poskusu odstranit^kjjibb Paniča omenja tudi piSe, da je skupin^ ^,i ((k nikov vkižils danjeniu j o Nedeljku katerim drugim ‘ ^i.,- ske ZRJ. Vrhovao častnil^^jdi ske ZKJ. vruv.. - . L, je Šešlja tud: obtoŽ J dalj časa in »obstruirati nacio • nost Srbov« m bk dalo bližnji jj A J mladosti ai*. radosti ali norost’ Včasih je bil dan mladosti dan vseh nas; zdaj ljubljanski Študentje, ki so ga iz varnostnih f gov preimenovali v dan radosti. »Žuriralor naj bi se noč; igrali naj bi »bendi« iz vse nekdanje juge, ke' Srbije ni bilo, voliti naj bt študentsko mis, pa 1^ prijavile le tri kandidatke, izvedli naj bi tomboli^ ■ i podariti rdečo zastavo 101, pa je niso... ravnijo vsakega vaškega na hitro sklicanega ker je ves denar za prireditev šel iz - proračuna. modo popa se je slekel do golega na odru, ker fd'; lem počivali, je posebej zanje Še enkrat ponov >* ■J se I /e, pokazal malenkost, uredniki i/seh ^asoptsi I ll . I k-cU ' t Ub* k H □ »V U 4 X r Ur tu xJ Crz Ji ftCT JU tCf z W 1 obdobja, ko se je začela (razcvetenaj šlovenska smo upali, da nam bodo dali vsaj nekaj več pošs^'/f ne. Pa se ni veliko zgodilo, samo bolj smO vrnili^it‘‘[ priložnost spoznati. Še bolj si prisluškujemo in še zdaj pa nihče ne upa z besedo in prstom pokazah n zdaj na oblasti in bo verjetno do smrti, ki je V;<> sodeloval, zdaj pa nič ne ve. Kot vedno. Pota čet^ v teh letih razšla, tako kot se je razšel odbor večina ph ;e v politiki alt pa v kulturni poltuki, J tako poznamo s teve ekranov. Njihovi sodniki p4 govori, da je celo zloglasni tožilec Mazič dobil Sk- . hif- n^' o zloglasni tožilec mazic tmv "L vprašanje lasa, kdaj bo odkupa vojaško stanovanje. Najmlajši med ggssn;',' Tasič je edini, ki je zunaj aktualnih političnih j* f u J/VO iZJ JGZZIZ? JC ctzffii, n-t ^ttnvj trn-ititiiftrfi ima založbo Karantanijo, ki letno izda okoli jO " iiT starejših knjig. , OO Dogodek ugrabitve teve novinarjev pira godek za ljubljansko teve hišo. Skoraj so poštah , jjiii helikopter, ki jim ga je radodarno posodila ten I ' ' _ff_ -ail rtič _ JMA JflJ 1 je Drugo je seveda, da iz tega niso znali prav m j seveda niti ne Čudi, še posebej sedaj ne, ko , f najodgovornejši ljudje na televiziji ob kridčth^^.^opicE misel o rešitvi svojih ljudi s helikopterjem- “ n;i/i^’j liBj/i spustil na dvorišče hiše, kjer so bili ugrabljeh^'^^ obvestili ugrabljena novinarja, vsi skupaj bi •v*™' ter ju in se dvignili pod nebo. Res je, nekaj v kakšnem ameriškem filmu. Ampak tam ne 1 elise itd.; helikopter je pristal pod Bohorjem saj je le tam našel dovolj velik prostor za je ih' novinarja sama izmuznila in odšla, za kar je , to pa ne. Verjetno sla se počutila tudi kriva, s■ Jf# 'st*' M jp« « a- * pit 1 * f ( S f i I I ( S 7 J J I i industriji Pomurka se razmere izboljšujejo Kmalu pozitivno poslovanje Čf - * ho prišlo do ponovnih omejitev izvoza ali kakšnih “hrepov, bo tekoče poslovanje v Mesni nif, j nmurka že kmalu pozitivno. Tako trdi Milan Bratko-^itektorsko funkcijo v tej firmi prevzel pred tremi ■ njegove trditve pa potrjujejo tudi poslovni rezultati zad-itittinesa marca v Mesni industriji predelali ie 230 ,tlij y jnaju predelava dvignila na nekaj čez 600 ton, za ^“bvlia' Ptedelavo 700 ton mesa. To so količine, ki . 1 JO pozitivno noslovanie. ,S temi količinami cirer še ne ton mesa. To so količine, ki , pozitivno poslovanje. S temi količinami sicer še ne govofiti - ■ ■ ■ - - — '^“rtščen I ',® zasedenosti proizvodnih zmogljivosti, te so zahteva tržišče, saj se zalog izogibajo. Po ’*''^rlin' h so zmogljivosti izkoriščene 70-odstotno, le enoizmensko delo, ne pa tehnolo-Mm/”'**®''''***®*** *** zgrajene za dvoizmensko izkoriščene v celoti, ne razmišljajo saj so se razmere tudi na tujih trgih, kamor '^''ažala največ svojih izdelkov, bistveno spremenile. H, "^Pa Se uspešno trenutno po- V n? pomeni, daje orki konec. Zaradi preteklosti namreč ■'ftaviteiii .'"■'^‘CKiosti namreč ^^nerit f''^•'ateri poslovni nimajo za-^ie r,K "0'ndustrijointo je r>K _ . ----- f®"«™«™ zagonu 'UiJ Preglavic. '^6i.l(i?p ;•!•' ''■ Slovenije za Ujetja t^^r^dstotni lastnik ^'"Jibil 3,5 mili. S S; 8^= Pamflet je odkupila po L marcu, plačuje v 45 dneh oz. v dogovorjenem roku. Takšen odnos se jim zdi še posebej nerazumljiv za kmetijske zadruge, ki so 45-odstotni lastniki tovarne, a zahtevajo plačilo starih terjatev in zagotovila za vse nove obveznosti. Upajo pa, da se bodo tudi ti odnosi spremenili, saj napovedujejo, da bodo že po juliju začeli plačevati živino s sredstvi, ki jih bodo sami ustvarili. Kot pravi Milan Bratkovič, v Pomurki ne morejo popuščati pred konkurenco, ker bitko v najboljših časih so bile zmogljivosti Mesne industrije v celoti izkoriščene, saj so letno zaklali tudi 77,tX)0 goved in 180.000 praoče«. To je bilo takrat, ko je bil izvoz na vrhuncu in ko so Se veliko delali za ameriško vojsko ter za McDonald’?. presežkov pa bo okoli 550 zaposlenih, kar bo dovolj za načrtovani obseg proizvodnje. Večje zmanjševanje namreč za- radi tehnoloških zahtev ni fe ■ ' “'iiiS 1 S • f 1 Proti Naštejmo najprej nekaj razlogov, zakaj naj država učiteljem ne bi zvišata plač. Učitelji bodo kmalu Šli na počitnice. Komu pa je bolje kot zidarjem pozimi in učiteljem poleti! Če ne bodo učili, si tudi višjih plač ne zaslužijo. Poleg tega si v poletnih mesecih lahko najdejo priložnostno zaposlitev. Drugi razlogi če so državni uslužbenci, potem sodijo v tisto vrsto ljudi, za katere je Hegel rekel, da so steber države. Stebri države, to so vsi birokrati, ki uživajo, brž ko se enkrat zaposlijo, dosmrtno sinekuro, pa bodo menda že kakšno breme prevzeli nase. In zdaj je čas, da vzamejo kaj nase, da se pokažejo državotvorne in potrpijo. Dalje, po splošnem javnem mnenju so med učitelji čedalje manj sposobni ljudje, pri Čemer naposled ni pomembno, zakaj se je tako zgodilo, kakšni so bili vzvodi negativne selekcije in kakšen je interes ali travmatiziranost tistih, ki to trdijo. Znani psihiater Rugelj je zadnjič nekje izjavil, da so učiteljice ne samo zabite, marveč tudi debele in lene. Z učitelji torej ni narobe samo to, da so že po naravi manj sposobni, marveč tudi, da so tiste svoje talente, ki se pri njih še najdejo, zapravili in se polenili. Lenob pa država ne sme plačevati. Dalje. Ker je v informacijski dobi, ki jo zdaj živimo, na vsakem koraku mogoče vstopiti v učni proces, je učiteljevo delo lažje, kot je bilo nekoč. Ni več izključni in najneposrečnejši predstavnik prosvetiteljstva in razsvetljenstva, njegovo delo je čedalje bolj vzgojno in socialno. Čeprav je torej dandanes informacija najbolj iskano tržno blago, ni razloga, da bi učitelj veljal za poklicnega posredovlaca informacij. Torej ga tudi zategadelj ni potrebno plačevati tako dobro, kot bi bilo sicer potrebno, da bi se poudarila temeljna tržna vrednota, to je informacija in njen nosilec. Za svojo profesionalno socialno funkcijo pa so tako ali tako dovolj dobro plačani. K vsemu temu bi lahko pritaknili še tiste očitke in diskvalifikacije, ki govorijo o pokvarjenih učiteljskih nraveh. O njihovi nagnjenosti k zapeljavnju mladega rodu nasprotnega spola, njihovih nedoslednostih, kot je na primer ta, da mladi rod učijo, kako ne sme piti in kaditi, sami pa počnejo eno in drugo. V starem režimu so bili njegovi zagovorniki, za učiteljski poklic so se odločali v glavnem tisti, ki so bili pripravljeni zatajiti svojo vernost, zato je naposled potrebno tudi vzgojitelje same prevzgojiti, obenem pa jih kaznovati za nekdanje lakaj-stvo. In tako naprej. Za Zdgj pa opišimo en SAM IN ZADOSTEN razlog, zakaj naj bi država učiteljem plače povišala. Razlog je pedagoški. Hudo je, če ljudje z obolelimi dušami poučujejo in vzgajajo mlade duše. Med učitelji je razšiijena nesrečna zavest, ker jih je stari režim uporabljal za ideologe in demagoge. Zanj so morali mladim dušam v njihovem najbolj dojemljivem in ranljivem Času vcepljati svetovni nazor in vrednote, ki SO danes ne samo brez vrednosti, temveč tudi izvor resenti-menta. So izvor nemočnega sramu. Storiti so motali še več od tega, svoje pedagogiziranje so morali tako rekoč materializirati, voditi in organizirati so morali rituale, s katerimi je prejšnja država ohranjala svoj obstoj. Ne samo da so vodili učence ploskat na proslave in prireditve, te proslave in prireditve, na katerih so se povzdigovale reči, ki so danes skoraj do kraja poteptane, so tudi organizirali, Ta država si zato ne more privoščiti, da bi se nesrečna zavest učiteljskega stanu poglabljala in nadaljevala. Ker jim vlada noče povišati plač, se njihova nesrečna zavest obnavlja. Govori jim: noben sistem -nas ne mara. Stokrat hujše kot to, da starši nimajo kam z otroki. Če učitelji stavkajo, je to, da otroke poučujejo zagrenjeni ljudje.-Poučevanje je skrajno senzibiliziran socializacijski proces. Kdor v imenu zbeganih staršev, ki ne vedo, kam naj pošljejo otroke, če Sola ne »obratuje«, svari učitelje pred nekakšnimi moralnimi posledicami stavke, je po najbolj naklonjeni sodbi nevednež. Kar z drugimi besedami pomeni, da z njegovim Šolanjem ni bilo vse v redu. Kdor Šolo jemlje kot navaden proizvodni obrat, bo mogoče v temle uzrl razliko: s kom naj država nadomesti učitelje, kje naj stakne stavkokaze? možno. Sicer pa so sprejeli tudi nekatere organizacijske spremembe, pri plačah so prešli na nov sistem obračunavanja po urnih postavkah, delovno in tehnološko disciplino pa so izboljšali, Glavna skrb so jim zdaj večja kakovost in izbor izdelkov ter pridobivanje novih k izvoznih trgov. Če so v Pomurki lahko zado- dv v rumuiKi J4iihu rduu-voljni S tekočim poslovanjem. •T "1- finančjic ' M n- Er'”""'' pomoči. 'miriti obvez-h? preostali kmetij- dem 'ako Sui 1 ''S^Lb, Vendar sled- '^polnila, kar ute- bi Po- dobiti okoli Pa se svežega ka- je zaenkrat 2 1,7 mili- ^avaBajv Za v«^™' zamrznjene in dejansko ne dobivajo Sl?' lahkj otrok plačati višji prispevek. Načelno torej .'•Pofeknid, čenrav ie res. da maiski obračun JDn Čeprav je res, da majski obračun ^L^ii 1*--^ novn. fiHvivnn nn^ nd ftli Hnhndka letu 1 * novo, odvisno pač od plače ali dohodka >5?* let« je ^ajel samo ta preračun, ni pa . Sij tl bi prispevka staršev še z ravnijo plač februaija ** “sklajevanje, bi se morali prispevki J š'dstMta. Z ministrstva za delo, družino in da t '''etn občinskim komitejem za družbene dejav-ali Perilu hM! ^7-odstotnega povečanja prispevkov za “^Idaditv«.” P'*eju. da je vlada lani dovolila le minimalne jim ho staršev , tako da je večina plačevala odstotnega povefanja prispevkov za * odmera na lanske dohodke prinesla precejš- rt«, ou lansHe ounonae pnnesiu preseda- isieea odstotkov ob povprečni rasti plač). t \|j^^'‘**‘^titi P® pijejo: »Uskladitev prispevkov bomo 1 ( '**’®a7M'*’‘’^^nie n naslednjih mesecih, ker bi bilo il ?**'*?■“ j® *«•■«!) s“n® P® fl *** P™fali m^ja, bodo pač v naslednjih mesecih. ■'Pr^iini '"K. ...“■ -^ccialn^^ ' /P^'®lni za- Jf^ačun Soči au nji.?i .1? PTlSnAvV»K. .Pbspevkov "Ji ''O iwi ;2''-vKov - ^=jai Zakon, u; Počasnost reševanja tega vprašanja lahko kritiziramo, mnenja, ali je izračun po samoupravnem sporazumu za starše ugoden ali ne, pa bi najbrž bila različna. Pa vendar je res, da premore dovolj socialnih varovalk in česarkoli novega se bodo spomnili ter vpeljali drugačen obračun, gotovo ne bo tako ugodno kot sedaj. Sliši se celo, da naj bi starši v prihodnje plačevali polno ceno oskrbe v vrtcih, z družinskimi prejemki, ki jih bo uzakonil zakon o družinskih prejemkih. VJ Mrok. pa naj bi staršem pomagali pri pl^ Čilu varstvenega prispevka. Sicer pa je na to treba Se počakan. J Tudi občine z varovalko Zakaj torej lahko rečemo, da je veljavni sistem izračuna prispevka za starše ugoden? Še vedno velja prvi stavek 2t). člena samoupravnega sporazuma: Višina prispevka je odvisna le od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega Člana in ne od cene socialnovarstvene storitve. Znesek prav tako v nobenem primeru ne more presegati 35 odstotkov mesečnega dohodka na družinskega člana, in Če je stvarni mesečni dohodek na družinskega Člana nižji od 70 odstotkov dogovorjene ravni socialne varnosti, zavezanec prispevka ne plača. To je torej močna in prevladujoča socialna varovalka, ki lahko v celoti izloči ceno storitve. Druga taka varovalka je dogovor, da starši lahko plačajo za otroka največ 60 odstotkov oskrbnih stroškov ali določene ekonomske cene, 40 odstotkov pa zajema vzgojni del dela v vrtcih in ga plačujejo občine iz proračuna. Iz občinske blagajne vrtcem poravnavajo tudi nastalo razliko ali primanjkljaj zaradi nižjih prispevkov star^v zaradi socialnega položaja družin ter sodelujejo pri večjih naložbah in plačevanju materialnih stroškov. Tretji dejavnik pri določanju cene prispevka staršev so torej občine. Občinske vlade namreč sprejemajo in vrtcem določajo ekonomsko ceno, od katere potem od- merijo 60 odstotkov ali najvišji prispevek staršev. Občine torej s tem. ko odobravajo ceno storitev v vrtcu, določajo tudi tisti najviSji možni prispevek staršev, valorizacijo ali uskladitev pa odobrava vlada, valorizira pa se kajpak odmerjeni prispevek staršev, v katerem se ob socialnih elementih pozna Se vpliv občine. Občine se torej o ceni odločajo samnostojtio in z njo krmarijo med potrebami vrtca, da preživi, zmožnostjo občinskega proračuna, da sofinancira varstveno dejavnost, ter starši, katerim ne želi postaviti previsoke cene tudi zato, da otrok ne bi izpisovali. To pa pomeni, da med občinami v ceni storitev, s tem pa tudi na Soboška občina ima prispevek staršev naravnan 55 odstotkov ekonomske cene, določen najviSji od prvega maja giblje od prispevek staršev pa se < . „ . _ . 6.750 do 5.400, odvisno od izračunane ekonomske cene v posameznih vrtcih. Ekonomska cena osktbe za otroka je v vrtcih mesta Murska Sobota 12.273 tolarjev. Lani je bilo le nekaj uskladitev cen. tako je bila lanska ekonomska cena nekaj več kot 8 tisočakov. V maju je kar 400 staršev plačalo najviSji prispevek, . V lendavskih vrtcih plačujejo starši različne prispevke, odvisno od tega, v kateri starostni skupini je otrok. V tisti najštevilčnejši, od tri do sedem let. je ekonomska cena 11,125, prispevek staršev pa 6.675 Polno ceno v tej skupini plačuje 23 odstotkov staršev. Starši torej plačujejo 60 odstotkov ekonom- skecene^ ,£ n t ... ' ' "V Ljutomeru so najverjetneje sprejeli novo eko- 1 '•> ■»1^ -H- 4s nomsko ceno, in sicer za skupino od tri do sedem let 13.975, polni prispevek staršev (55 odstotkov) pa je 7686. Pri njih so se namreč že lani odločili za realno izračunavanje storitev v vrtcu, vendar je bil zato prispevek staršev nižji. Polni prispevek je plačevalo 8 odstotkov vseh staršev. Skupni delež plačil staršev pri njih po zaključnem računu pokriva komaj 30 odstotkov ekonomske cene, razliko pa poravnavajo iz proračuna. Tudi v Gornji Radgoni imajo pripravljen predlog o povišanju cene, saj pri njih še vedno velja cena iz novembra. V slednjem mesecu je bila tako ekonom- ; ska cena od 11.675 do 12.145 tolarjev, najvišji prispevek staršev (60 odstotkov) pa 7,287 ter 7.005 tolarjev. Polno ceno je plačevalo 30 odstotkov star- ' Ševf,’ksr, LO odstotkov J) a jih prispevka, sploh h e plačuje.;,!, I, ' I ' » prispevkov staršev nastajajo občutne razlike. Tiste občine, ustanoviteljice vrtcev, ki so proračunsko dovolj »močne«, da vrtcem plačajo večji delež stroškov oskrbe, se lahko odločijo tudi za nižji prispevek staršev, na primer za 55-od-stotno plačilo stroškov. Primeijava položnic razbuija Toda ne samo primerjava položnic med občinami, tudi tista, ki jo napravijo starši iz istega vrtca med seboj, nekatere zelo razburja, Z zadnjim preračunom prispevkov staršev se je namreč zgodilo to, da se je prispevek močno povečal tistim z nižjimi prejemki na družinskega člana, za malenkost pa tistim z visokimi, ki so sicer že doslej plačevali najvišji prispevek. Določen (pri tem upoštevajo rast drob-noprodajnih cen) ali limitiran najvišji možni prispevek staršev, ki ga postavlja občina, se je torej v večini občin pokazal kot nizko postavljen in se kaže kot močan »ščit« za starše ali družine z visokimi prejemki, ki bi bili zmožni plačati več. Tako sedaj v nekaterih občinah, poleg tega da se jim povečuje delež staršev, ki zaradi socialnega položaja ne plačujejo prispevka, še ugotavljajo, da se je zelo povečalo štel vilo staršev, ki morajo plačati najj-višji ali skoraj naj višji znesek. Tako SO se .v isti plačilni skupini zpaSli t^kp tisti st^Ši z najvišjimi. .koj . 'driigi ^o,^£ufno/ii^}ijTij,pr^efftki. I -f * * MAJDA HORVAT stran 4 gospodarstvo Bistveno poslabšanje poslovnih rezultatov gospodarstva Smisel sejmov Kunec maja in v začetku junija so bili na sejmišču v Ljubljani skoraj istočasno kar trije sejmi; podjetniški, marketinški in umetniški. Med njimi se lahko s pravim podjetništvom in tržno zanimivostjo pohvali le del 3. sejma AAf - A RS ANTIQLIES f AIR, in ^cer tisti del z antikvariati in umetniškimi materiali. Drugi del sejma, kjer je 21 domačih in 17 tujih galerij predstavljalo slikarje in njihova dela, se ne more pohvaliti z veliko tržno zanimivostjo in prodajo. Kako neki, ko pa je malokateri, ki se uk valja z umetnostjo, vedel, da je v Ljubljani tovrstni sejem. Podobno bi lahko rekli tudi razstavlja let MARKETING KLDBA 93 oziroma 5, sejemskega srečanja ponudnikov in porabnikov marketinških in z izvirnimi recepti jedi ob reki Muri. Žal pa sejmi niso dosegli takšne učinkovitosti in odmevnosti, kot bi jo lahko. Tudi organizator bo moral več vložiti I^Fm' 6 Lastnina in (ni) dobiček Navado imamo reči; še dobro, da smo blizu meje in na ob-moqu, kjer je doma kmetijstvo. Zakaj? Ker si lahko vsak, ki ima voljo do dela, brez težav najde zaslužek s fizičnim delom v sosednji Avstriji, Kmetijsko obmoqe in sorodniki na kmetih pa so z darili v obliki jajčk, krompirja, mesa, zelja, solate in drugega marsikatero »delavsko« družino iz mesta obvarovali pred propadom, ko je eden od staršev (ali pa oba) ostal brez zaposlitve. Zato ni večjih socialnih nemirov, čeprav bi jih po prikazanih številkah uradne Informacije o poslovanju podjetij s področja gospodarstva v letu 1992 lahko upravičeno pričakovali. od teh podjetij je le še na papirju. Gornje radgonska vlada je pravne razvrstila po tako: Nelikvidnost podjetij je poslovnih storitev, materiala in opreme. Na njem so se predstavljali tudi mediji, med njimi so se pokrajinski časopisi odločili za skupno predstavitev. Gorenjski glas, Dolenjski list, Primorske novice in Vestnik so naj večji slovenski pokrajinski tedniki; letos so se odločili tudi za skupno prilogo Počitnice v Sloveniji, ki so jo obiskovalci zelo dobro sprejeli (naši bralci so jo prejeli s prejšnjo številko Vestnika). Prav tako je bila deležna velikega zanimanja tudi kuharska knjiga Cilke Sukič Agencija Venera je na sejmu MARKETING KLUB 93 v Ljubljani v okviru skupne predstavitve pokrajinskih Časopisov predstavljala Podjetje za informiranje oziroma medije in možnosti oglaševanja v njih: Madžarski radijski program, Murski vaJ in Vestnik, bbp V propapranje sejmov in ob- veščanje javnosti, saj sicer na naslednjih sejmih ne bo več razstavljalcev - ker to zanje ne bo učinkovito. bbp Naši zdomci med trgovce in gostince Nemško in slovensko ministrstvo za delo sta konec lanskega leta podpisali dogovor o vračanju zdomcev, kar sta obe strani podprli z ugodnim posojilom desetih milijonov mark. Izvajanje dogovoijenega ali razdeljevanje posojila pa je prevzela Slovenska investicijska banka. O posojilu, nekaterih vsebinskih vprašanjih in posojilnih pogojih smo že pisali v eni prejšnjih številk časopisa, ko je bil sogovornik namestnik direktotja Slovenske investicijske banke Franc Krašovec. V ljutomerski poslovni enoti Slovenske investicijske banke, ki sodeluje pri izvajanju posojil, pa imajo pre^ed, kako je s posojili na našem območju, in vedo, v kaj zdomci vlagajo. Za pomursko območje je bilo do sedaj odobrenih sedem programov, o štirih programih za pridobitev posojila pa se Se odločajo, vendar bodo najverjetneje tudi sprejeti. Vrednost posojila je 2,5 milijona mark, odobreni zneski pa so 300 tisoč mark in manj, odvisno pač od zaprosila, dejavnosti in možnosti odplačevanja. Posojilni pogoji so, kot smo že pisali, 85-odstotni R in 4-odstotne obresti, odplačilna doba je od 8 do 10 let. V izjemnih primerih cklobrijo tudi moratorij na odplačevanje, vendar samo glavnice, obresti pa je potrebno poravnavati. Na našem obmogu bomo torej dobili 11 novih zasebnikov, kar šest jih posojilo vlaga v trgovino ali gostinstvo, dva v grafiko in kartonažo, dva sta se odločila za predelavo kovin, eden pa bo sodeloval pri odkupu dela podjetja. Kot je ugotavljal direktor poslovne enote Slovenske investicijske banke v Ljutomeru Franc Štrakl, se zdomci usmerjajo v dejavnost za domači trg, torej ne izpolnjujejo pričakovanja, da bt domov prinašali tehnologijo in na tuji trg, nazaj v Nemčijo, prodajali svoje izdelke. Le v dveh primerih gre za programa, ki prinašata sodelovanje z zunanjim trgom, čeprav bo tudi tu Slo za uvoz surovine iz tujine. Domača bo torej samo delovna sila. Čeprav se večina podjetnikov zdomcev usmerja v trgovino in -gostinstvo, pa je dobro, da so v to dejavnost naravnani že tudi otroci zdomcev in da tako nastajajo družinska podjetja. Posojilojemalci tudi ne začenjajo povsem na novo, vsi so doma že tudi vlagali in posojilo jemljejo za dokončanje naložb. To je torej jamstvo, da bo dejavnost zaživela, čeprav v več primerih oba zakonca ne bosta hkrati prišla domov. V teh primerih gre za poslovni interes in sploh varnost, Če projekt ali dejavnost ne uspe. Sodeč po programih torej lahko sklepamo, da se domov ne vračajo zdomci, ki so v Nemčiji opravljali zahtevnejše poklice in visoko strokovno delo. MH KURIVO PREVOZ BOJAN JAKŠIČ Gor. Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kosi: ~ velenjski lignit, kocke: - trbcvije. kosi: - trbovlje, kocke: - Senovo, kosi ali kocke' Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70106. 6.450,00 5,800,00 10.400,00 10.400,00 11.300,00 v letu 1992 Se večja kot leto prej, bruto dobiček je skromen, izguba pa je kar 4,9-krat večja od akumulacije; zaposlenost se je zmanjšala za 4,1 odstotka, brezposelnost povečala za 32,9 odstotka, delež delovno aktivnega prebivalstva pa je 77,2- odstotni. Na nelikvidnost in nasploh poslovne rezultate podjetij pa zelo vplivajo nenormalno visoke obrestne mere. Če bi izbirali uspešna podjetja (nekdanje delovne organizacije) po ustvarjeni akumulaciji, bi v to rubriko lahko uvrstili gomjeradgonska podjetja: na prvem mestu sta MIR Gornja Radgona in PraSi- čereja Podgrad, nato Pekarna Mura, Elrad Orodja, AR-CONT, Lina Apače (povzeto po informaciji,op,a.), podjetje Gozdarstvo, Radenska Tri srca, Radgonske gorice, Vino gradniSko gospodarstvo Kapela, ARTRG, TOK Gozdarstvo in Komunalno podjetje. V poslovnem letu 1992 so imela izgubo podjetja: Radenska & Ste in le, Avtoradgona Holding, Mercator Sloga, AR ŠPED, Radenska EKOSS, Kmetijstvo Črnci, Radenska s tremi srci. Elrad (štiri družbe), TAM BUS, Gales Radenci, Kmetijska zadruga Kapela, Kmetijska zadruga Radgona in drugi. Marsikatero Gospodarska gibanja v začetku tega leta Proizvodnja na ravni leta 1974 Gibanja slovenskega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju kažejo, da na nekaterih področjih prihaja do umirjanja, vendar stanje še ni takšno, da bi lahko bili preveč optimistični. Padanje proizvodnje v marcu je bilo sicer nekoliko manjše, pa tudi Število brezposelnih se ni povečevalo, vendar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem položaj še vedno neugoden. Analize, ki jih mesečno pripravlja ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete, kažejo, da se cene še naprej umirjajo, plače pa so se ustalile na previsoki ravni, zato naraščajo vse oblike domačega povpraševanja. Tisti, ki spremljajo dogajanja okoli plač v zadnjem Času, se bojijo, da bodo te ponovno eksplodirale, to pa bi lahko privedlo do novega inflacijskega vala. Podatki o gibanju industrijske proizvodnje kažejo, da je bila ta v marcu le za 0,3 odstotka manjša od februarske, je pa še vedno za dobrih 5 odstotkov manjša od lanske marčevske, medtem ko je bila v prvem četrtletju letos za več kot 7 odstotkov pod ravnijo lanskih prvih treh mesecev. Če to stanje primeijamo z letom 1987, ko je bila raven proizvodnje naj višja, zdaj zaostaja za njim za 37 odstotkov in bi jo za dosego ravni leta 1987 morali povečati kar za 59 odstotkov. To pa bo seveda dolgotrajen proces, saj je bila letošnja četrtletna proizvodnja na najnižji ravni po letu 1974, kar pomeni, da je dosegla obseg izpred skoraj 20 let. Če bi sklepali po domačem povpraševanju, bi lahko zapisali, da so možnosti za rast proizvodnje, saj se povečuje trgovina na drobno, ki je letos prvič realno nad primerljivo lansko ravnijo, zmanjšujejo pa se tudi zaloge neprodanega blaga pri izdelovalcih. Nihanja različnih kazalcev gospodarskega stanja so iz meseca v mesec različna, vendar le kažejo na določeno umirjanje. Seveda pa nas to še ne more zadovoljiti, saj tudi stagnacija še ne pomeni rešitve na- negativna razlika v blagovni menjavi s tujino. V letošnjem prvem četrtletju je bil izvoz za petino manjši kot v enakem lanskem obdobju, uvoz se je povečal za 8 odstotkov, v menjavi s tujino pa ponovno beležimo negativni saldo. Skorajda bi si upali trditi, da je k temu prispeval dokaj liberalen stalih problemov. Samo- umevno je namreč, da so se z izgubo nekdanjega jugoslovanskega tržišča podjetja morala prilagoditi novim razmeram. Slovenski trg je zanje postal pretesen in tista podjetja, ki se niso bila sposobna preusmeriti na svetovna tržišča, so morala proizvodnjo zmanjšati. Kako slabo prilagodljivo je slovensko gospodarstvo, najbolje potrjujejo gornje ugotovitve, zato tudi ni pričakovati skorajšnje večje rasti proizvodnje. Na to kažejo tudi podatki o gibanju. izvoza, saj j® vedno uvozni režim, saj so fizične osebe k skupnemu uvozu prispevale kar 4-odstotni delež, medtem ko je njihov delež pri izvozu zanemarljiv. Kot smo uvodoma zapisali, so se cene dokaj umirile, saj so se v aprilu povečale le za 1 odstotek, medtem ko plače ostajajo bolj ali manj na isti, vendar dokaj visoki ravni, Ker se še vedno izplačujejo poračuni v družbenih dejavnostih, je bila raven mase plač v družbenih dejavnostih in družbenopolitičnih skupnostih aprila precej višja kot decembra, pa tudi letno povečanje je precej nad gospodarstvom. V gospodarstvu se je namreč masa plač v letu dni realno povečala le za 17,3 odstotka, v družbenih dejavnostih za 37,9 odstotka in v družbenopolitičnih skupnostih kar za 58,4 odstotka. Plače so že od začetka lanskega drugega četrtletja nad »normalnimi«, žal pa se povečanje plač ne pozna pri večjem domačem povpraševanju, pač pa se je odtekalo v povečanje premoženja prebivalstva. Realno poveča-nje plač v gospodarstvu je seveda vplivalo na povečevanje stroškov proizvodnje, zavrlo je gospodarsko aktivnost in tudi povečalo število brezposelnih. Kaj se bo zgodilo po juniju, ko bo prenehal veljati interventni zakon, ne vemo, vse aktivnosti pa bodo morale biti naravnane tako, da plače ne bodo povzročile novega inflacijskega vala, LUDVIK KOVAČ OBLIKA LASTNINE družbena zasebna zadružna mešana SKOPAJ ŠTEV. ŠTEV. PODJETIJ ZAPOSLENIH % PRIH£^ 28 97 2 6 03 3.233 331 73 281 l918 i TC Izguba v poslovnem letu 1992 znaša 922.960.000 tolagev, kar je za 116,1 odstotka več kot leto poprej in je 4,3 odstotka celotnega prihodka. Družbena podjetja so imela 59,97 odstotka celotne izgube, mešana podjetja 32,98, zadružna 4,84 in zasebna le 2,2 odstotka ce- lotne izgulie. Se hodnje, ko se bodo _ djetja olastninila, i tudi a _ fiO popravil? Nasp tat ----------- „ jijsv'" družbenih je bdo ____naiveC 3* podjetjih tudi največ cije na zaposlenega- Struktura obliki lastništva občini: M p* štva e DRUŽBENA PRIVATNA ZADRUŽNA MEŠANA SKUPAJ akom.v tisoč SIT 93.384 107.419 1,185 201,988 Obseg proizvodnje se v gornje-radgonski občini še vedno zmanjšuje, in to je Se posebej vznemirljivo. Težave rešujejo v glavnem z odpuščanjem delavcev, ne pa iskanjem razvojnih programov ali preusmeritvijo proizvodnje. Vprašanje je tudi, ali je smiselno vztrajati pri ohranjanju posameznih struk.v % 46,2 53,2 0,6 100 at'- h ij ii'' I '■‘C ------•— r in h ’ gre ogromno čc programov » klinično mrtva«. radgonski izvršil' I J d; radgonski izvi^ . , vodstva podjetij, niicm ' v ni>l dajo na tujein bernarc*^ B Zaprli bodo mejne prehode Slovenska vlada še naprej ostaja gluha ta hteve kmetiicev. Od tisteva. kar so zahtevali te .mi (P t [ 1 P i I 0 ii d t zahteve kmetijcev. Od tistega, kar so zahtevali te C^tesCiJ^ |l 1 le malo uresničilo, pa tudi razni opozorilni ;t kmetov niso zalegli. Tudi državni zbor je že vladi, da pripravi določene ukrepe, vendar n® zveza Slovenije in Slovenska kmečka zveza sta vladi 11 zahtev, vendar ostaja vse le pri zahte**”' Kmetom je lastni kapital skopnel, pravijo njihovi predstavniki, svoje je lani opravila Se suSa, ta pa letos grozi Se bolj. Če bo vladi Se naprej vseeno za položaj v slovenskem kmetijstvu, je to pred katastrofo, zato so tokrat svoj glas povzdignili pomurski kmetije;. Na vlado in ustrezna ministrstva so naslovili zahteve po takojšnji uvedbi zaščitnih cen za mleko v višini 31 tolarjev, za govedo 185 tolarjev, za prašiče 175 tolarjev in za pšenico 27 tolaijev, hkrati pa zahtevajo tudi določitev zaščitnih cen za krompir, oljno ogrščico, sadje, grozdje, vrtnine in hmelj ter opredelitev natančnih pogojev za odkup sladkorne pese v razmerju do pšenice 1:4. Hkrati s tem zahtevajo tudi zaščito domače kmetijske pridelave in uvedbo ustreznih zaščitnih dajatev, ki pa se morajo usmeriti v pospeševanje kmetijstva na manj razvitih območjih ter v spodbujanje izvoza kmetijskih proizvodov. Nujna je tudi vzpostavitev ustreznega tržnega reda. Po besedah predsednika Zadružne zveze Slovenije Lea Freliha sta vlada in parlament varstroj* IŠČEMO SODELAVCE '1 * it strategijo kmetijstva * <*ar ' :"S. /p ustrezno ^,-1^ ta nese stom kmetov Ii» in Osterievega rainistrstva teri harjeva, saj so ki jih iatajo do io zdravstvenega močno povečal^ '‘■■-h endeltof J. Če vlaOi bo prehoda v Dop duSu, ob taorebito^ff j ptunete F* I prehode. Z ( tako dolgo, da f (hib dijo. ne kmetje tvt jali tako zahtevam o® |Ul 5* 0 $ l*- 'I testu * slovenski nostno , ljubili Stajer®*' • ZA KOMERCIALNO PODROČJE l.klP' iV(*^ »h d* If - <■6 M h S S (nabava In prodaja, domači In tuji ZA TEHNIŠKO-TEHNOLOŠKO (projektante, konatrukterje, tchnolofl* Pogoji: - visoka oz. višja šola ekonomske oz. - izkušnje na ustreznem področju Ponujamo: - solidno plačo iBlnniš*'* - Stanovanje . ^li - Ponudbe pošljite v 8 dneh na spodnji nasl®* telefonu št. (069) 75271, int. 418, da se 6°^ tlvnl pogovor. VAHSTROJ Lendava, d. o. o. Industrijah® 4, IH I Al 993 stran 5 I uib® gospodarstvo s predsednikom IS SO Lenart Avgustom Zavemikom Lenarško gospodarstvo i v vrtincu krize J ’ a teiav, ki ga povzrača potapljajoča nr H I : -------------------R - -r ^-j -• se ladja zastarele Izboljšati možnosti za * (bJni iT industrije, seje znašlo tudi gospodarstvu i« - F K”. 13^ 4^ M} |t* d (F s tf I * 5 Milijoni za delo v sto dneh dela Ministrstvo za delo in socialne zadeve je pripravilo poročilo po sto dneh dela nove vlade. V njem smo lahko . prebrali, da so za nadomeslilev dela stroškov za ohranilev produktivnih delovnih mest v 65 podjetjih soBnauciraU zaposlitev 10.144 delavcem. V ta namen so podjetja prejela nekaj več kot 35« milijonov tolaijev. Poudariti so tudi, da ; so imela pri tem ukrepu prednost podjetja z demi^nibko ' ogroženih območij ter izvozniki in delovno intenzivna po- l djetja. Pred časom smo z istega ministrstva izvedeli, da so ' dobila lani ter v treh mesecih letos pomurska podjetja v ta ji namen 154 milijonov za 3.872 delovnih mest. ' V poročilu so tudi zapisali, da v skladu z ekonomsko in l! vrtca, opravili pa bodo še druga manjša dela. podjefništvo Lenarška občina si prizadeva pospeševati gospodarski razvoj na svojem območju zlasti na ta način, da ustvarja ugodne razmere za razvoj podjetij (pri nakupu komunalno opremljenih kov brezposelnih ostalo na parcel del plačila občina po-kmetijah ali pa so poskusili djetniku odloži, pomaga s postečo v obrti in podjetništvu, . . . . ^D^Qj I '■vTeeiiic ■lltiumi JJV J Jv bllnSlv lUUJ »U bil« v zadnjih desetletjih precej tesno •‘eltalerimi mariborskimi »industrijskimi giganti«. Da lOni “7lenarškega gosp<»dar$tva in o tem, S«iJ| rešitev iz sedanjih kriznih razmer, smo se izvršnega sveta skupščine ohčinc Lenart A pred na Kako $e bodo izobraževali mladi? Na srečo je sistem financiranja šolstva, kulture in zdravstva v Sloveniji sedaj tako urejen , da gospodarskih težav v lenarški občini vsaj ne občuti okoli 2 tisoč otrok v osnovnih šolah, čeprav v Lenartu Že čutijo razkorak med podeželsko in mestno mladino. Tisti mladi prebivalci občine Lenart, ki se vozijo v srednje Sole v Maribor in nimajo Štipendij, so za marsikateri družinski proračun že socialno politiko postopno zmanjšujejo sredstva za ohranja- 1' nje produktivnih delovnih mest, povečujejo pa sofinancira- / nje novih delovnih mest. I Potrebno je tudi zapisati, da je dalo ministrstvo za delo v zadnjih treh mesecih 576 milijonov za 11 tisoč 390 presežnih delavcev v državnih podjetjih (tudi podjetjih, ki so svoje premoženje prenesla na Sklad za razvoj) in drugih proračunskih porabnikih, jvIH , .P^Tu sta morala žc dvema letoma kot »TFi-a S?^Ceni< *»i in p s 109 zaposle-vF^nrovod -• V .r'"'"™*! s 176 de-ht v letu sta Klemo; h^^^tenstrukcij , ! "I Klemos, ’ lil ''^^fleijske ( fci^J^enii,« Doias ' mo- 'S tovarna s 150 za- . proiz-opreme '. pojasnjuje Av- “P«- < Tak^^^^P^^^i^tj^vob-^JTVr 1^. nekdanjem 7'^jl, Maribora 100 bodo c?'Ptoi^^iJ dcLo.vKle-svtomobil- SJ* 50 presežnih te zmanjšali b ?-' delavcev J^sluje Livarne V obratu ki sedaj samo- * t F P ’?ino, y Popolnoma *lena, novi "'lii podjetje. delavcev, ?'■ je štor. 'što brezposel- ‘ ^*otna. Glede \^’udiX„,7«Poselnih druži, *4enacionaliza- tudi nvk- manj ]e tako že :oa kmetija lalne Sp,. Ptobleme. m. ki za ; lenar- jC----------- f r t 1 t T t f trideset odstotkov jih dela na črno ali pa hodiljo delat v Avstrijo, okoli 50 odstotkov brezposelnih pa preživljajo zakonci in sorodniki ali pa prejemajo socialnovarstvene dodatke. sojili ali pa jim subvencionira obrestne mere itd.). Sicer pa J Je rešitev v zasebništvu V Lenartu pa vendarle ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled. »V občini Lenart deluje že 239 obrtnikov, ki zaposlujejo skupno 600 ljudi,« pojasnjuje Zavernik. Nekateri so v tej manj razviti občini že tako razvili svojo dejavnost, da imajo zaposlenih že deset in več ljudi. Mesarija Fekonja iz Svete Trojice, Trgoprevoz, Vindiš iz Lenarta in mnogi drugi obrtniki so znani daleč prek meja občine. V Lenartu imajo tudi 62 za- H li-iii Sil zelo velika obremenitev. Človek je povzročil za ISO.OM^ suša pa za 170.000 tolarjev ribje škode; ribarjenje kot turistična ponudba VJ predsednik lenarškega izvršnega sveta Avgust Zavernik ni sebnih podjetij, ki so oddala prijatelj »državnega intervenct- zaključni račun in ki zaposlujejo 50 ljudi. Ustvarijo precej akumulacije, res pa je, tudi ve- onizma« v gospodarstvu. »Po-detniki so ustvarjalci, od njih je predvsem odvisno, kaj se bo na liko uvažajo. Tako izvozijo le- gospodarskem področju pre- narška družbena podjetja za 9,5 milijona dolarjev izdelkov, uvozijo pa za 2,5 milijona dolarjev reprodukcijskega mate- maknilo v naši občini«, pravi Zavernik in dodaja, da so v preteklosti nekatere intervencije pravzaprav samo jx)- dala, pri zasebnih podjetih pa daljšale agonijo nekaterih poje ravno obratno. Uvozijo za djetij, čeprav je tudi res, da je 5 milijonov dolarjev izdelkov, izvozijo pa le za 0,5 milijona dolarjev. občina tako pomagala ublažiti socialne težave ob stečajih. Občina Lenart pa namenja Tisto, kar Avgusta Zaver- veliko pozornosti hitrejšemu nika Se posebno skrbi, je »odtekanje pameti« iz lenarškega gospodarstva, saj so si po stečajih mnogi intelektualci, ki so doslej delali v Lenartu, poiskali kruh drugje. »Zasebni, razvoju infrastrukture v tej najmanj razviti slovenski občini. Letos bodo tako okoli 50 milijonov SIT investirali v Širitev vodovodne mreže, 90 milijonov v cestno infrastrukturo. 140 milijonov bodo namenili za »Mnogo kmečke mladine je izgubilo štipendije, ker se drugače izračunava katastrski dohodek,« malce žalostno ugotavlja Avgust Zavernik, ki se dobro zaveda, da se občina ne bo izvila iz klešč manjrazvito-sti, Če se mladi ne bodo imeli možnosti izobraževati. $ turizmom iz nerazvitosti Čeprav so v Lenartu prazne proizvodne hale nekdanjih lenarških in mariborskih podjetij, pa ni videli, da bi v Lenartu obupavali. Imajo polno načrtov, kako se izvleči iz krize tn narediti lenarško občino prijaznejšo za domače ljudi in tuje turiste, ki bi jih lahko bilo veliko zlasti iz sosednih držav. »Izvršni svet je ravno pred dnevi sprejel odločitev o uredi- tvi t u ris ličnore k reaci jskega centra ob jezeru pri Sveti Trojici, tuje turiste in poslovneže pa si prizadevamo privabiti tudi z mednarodnim sodelovanjem z avstrijskim Cmurekom in Zalaegerssegom, kjer so dobili letos naši obrtniki celo zlato plaketo na mednarodnem sejmu«, pravi Avgust Zavernik. Razvoj Lenarta je na razpotju, Ali ga bodo problemi potegnili v brezno krize ali pa sektor gospodarstva Se ni tako ---------,— ............. . _ . razvit, da bi potrebovat veliko dokončanje telovadnice Os- , mu bodo sposobno ljudje znali višje in visoko izobraženih ka- novne šole v Lenartu, 13 mili- najti sodobno razvojno per-drov«, pravi Zavernik. j o nov bodo dali za dograditev spektivo? TOMAŽ KŠELA novne šole v Lenartu, 13 mili- . jonov bodo dali za dograditev spektivo? -r /i ~ banke — Sedmi po kapitalski moči — Namesto Štefana Hajdinjaka, ki bo novi direktor Viktor Šbul “ L po deviznih prihrankih slovensko govpivdiuTitvo Jn s lem in slabili gnspnriiiskib in hniinčnih ■“k ^“j“''cga zaupanja varčevalcev je imirilii To težave in se hitro priii^ijiii lekoči d J* *’’*^‘* drugim ugotovili m 6. žhiiru LR V* ki I, ' *’■’ l^durskl Solutli, na katerem so ugodno im; težave in se hitro priii^ijiii tekoči I. ' *’■’ Sohitti, na kalereir s« ugodno kg'*?*®'***** v preteklem obdobju. kapitalski ho. oho '•**td .10 LjaLuUu V Kenubliki ■ t ^!'^IH)v ustvarili več kot l(,Hf, milijarde / < v UAiiuiiii rt:<. ilkri ip,om lEiuiiaiuv delež (4,28 milijarde SIT) zaradi Medtem ko so devizna sredstva ociala povečala za 123 odstolkiiv. Spodbu-'^'arcjb seje v primeriavi z začetkom leta od odstotkov. Zluiiinivo jc, da je med i ^vslctv deviz in da imajo največji delež ""^tetkov), to pa je največ v Sloveniji. (41 ^'’‘Odstot: poslovanja nekaterih podjetij pa je banka sodelovala z vložitvijo trajnih vlog v znesku 449 milijonov tolarjev. no. fcV, sir, h. ..‘nai^nr S' za 145 Kot so poudarili v razpravi, si bodo v letošnjem letu kakovosti prizade'.'ali izboljšati storitve in popestriti ponudbo, s tem pa prispevati k večjemu zaupanju komitentov in varčevalcev. V prihodnje jih čaka kttief^ veliko nalog pri dopolnilnem izobraževanju kadrov, pa, tudi • Rri . ?* Pri' HbčIJSriVi” -kdfčoVdši'i' 'dk (iije actji- -.jn deviznega varčevanja' v ce- loti. Prizadevali si bodo za pre-ustroj bilanifne vsote, povezane s kreditnimi, valutnimi, obrestnimi in drugimi tveganji, V ta namen naj bi preoblikovali kreditni portfelj banke, da se Čimbolj zniža delež slabih posojil iz Časov prejšnjega deviznega varčevanja, več pozornosti pa bodo tiametiili tudi poslovanju z vrednostnimi papirji in storitvam za prodajo na trgu. Nič manjšega pomena ni zagotavljanje likvidnosti, kot so rokovna usklajenost sredstev in naložb ter spremljanje gibanja srestev deponentov in varčevalcev. Delničarji so se ob 120-let-nici organiziranega bančništva in hraniluiStva v Pomurju odločili, da z Ljubljansko banko sklenejo pogodbo o poslovnem sodelovanju do 30. junija 1995, potem pa se bodo znova dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Po reorganizaciji bančništva si prizadevajo, da bi Pomurska banka ostala ena od licenčnih bank, ki bi lahko tve članov upravnega in nadzornega odbora, hkrati pa so sprejeli predlog za imenovanje novega direktorja LB - Pomurske banke, d. d, To naj bi s L julijem postat pomočnik glavnega direktorja 39-letni ekonomist Viktor Šbul. Zdajšnji generalni direktor Štefan Hajdinjak namreč odhaja v pokoj. MILAN JERŠE opravljala vse bančne storitve. Na zboru Pon)ut^^:c,banke, so '■ ’ tne vo1i- opravili tudi nadomest Raki izginili, ogrožene tudi žabe Dejstvo je, da so bili ribiči doslej zaprti v ozki krog ribiške družine; sodelovali so le s sosednjimi družinami, se srečevali na Športnih tekmovanjih ali pri izmenjavanju rib za vlaganje. Hoteti, moleli, zdravilišča so živeli v svojem ozkem krogu dejavnosti; animatorji so se le redkokdaj spomnili, da so nmogi od njihovih gostov tudi ribiči. V Ribiško družino Gornja Radgona je včlanjenih 762 ribičev, ki so lahko lovili v 20 gramoznicah, 2 jezerih ( Negovsko in Blaguško), reki Muri, Ščavnici in Plitvici ter potokih. Ribiška družina Gornja Rad- žab. Ribiči poskušajo te napake odpravljati. S čiščenjem in poglabljanjem gramoznic (kot so storili v Hrastju Moti) in vlaganjem rib poskušajo načrtno skrbeti za ohranjanje zadostnega števila posameznih Na c4mwčju Radgonskega ribiškega okoliša so v letu 1992 ovrednotili za-okrog 320 tisoč tolarjev ribjih Škod; ME VODE I£SJAKOVA .KIKUGA GRAMOZNICA KJftNlKOVA PLITVICA ' ŠČAVNICA POTOK [MF POVZROtodA VZROK POGINA VRiHDNOST SEJMiSČE ZASEBNIK suSa su^ Sl^A gona je ena največjih; vključena je v Pomurski ribiški rajon in v Radgonski ribiški okoliš, kar pomeni, da skrbijo za reko Muro od mostu v Cmu-reku do broda v Krogu, v njihov okoliš pa spadajo tudi vsi pritoki, rokavi in mrtvice ter druge naravne vode na tej vodni progi, prav tako pa skrbijo za reko Ščavnico od izvira do mostu v Žihlavi. Ribiči so tako kot tudi lovci in gozdarji prvi in marsikje Še vedno edini naravovarstveniki. Kdor je ribič z vsem srcem (in ne le na tekmovanjih) ve, da so tudi v Pomurju mnoge vodne živali ogrožene, vzrok za njihovo izumiranje pa je čedalje večja onesnaženost. Zaradi regulacije potokov, rek in jezer (ker so izvajalci prepričani, da bo njihovo delo dobro opravljeno le, če bo struga Čim globlja' in obrežje čim bolje počiščeno) so že skoraj izginili raki, ki so v preteklosti privabljali tuje turiste, manj pa je tudi Svet zavoda Osnovne Šole I Murska Sobota razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še: - da je učitelj, vzgojitelj predšolskih oirok, šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, de bo lahko uspešno opravljal dela in rraloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna Sola I Murska Sobota, Stefana Kovača 32, Murska Sobota, s pripisom »za razpiS",, Kandidati bodo obveSčerii 6 izbiri v zakonskem roku, _ KANAL,KEM, FPK. KANAL.,KEM.I®K. H».O90 50.«» 40W) 100,0» Aiiri ribjih vrst. V lanskem letu so v športnem ribolovu ujeli 43.491 rib ali 11.716 kil^ra-mov, vložili pa 5.150 tržnih rib (od tega 4.600 kilogramov krapa). Skupno so vložili 20.750 netržnih rib. Tudi letos bodo vložili okrog 20.550 kosov rib, od tega 10.000 krapov, 6.000 koresljev in 4,000 rdeče-perk. »Bistvena dejavnost ribičev je varstvo okolja in preprečevanje že razširjenega onesnaževanja vod in njihove okolice. Posledica jc povečanje osnovne črede gospodarske reje sladkovodnih rib in smotrno gospodaijenje z ulovom in prodajo po nižjih cenah od perutninskega in junječega mesa. S tem se bo poraba rib povečala, to bo vplivalo na donosnost, želimo pa tudi povečati športni ribolov tujih turistov. Vzporedno s tem se mora razvijati ustrezna infrastruktura cest, motelov in kampov,« so zapisali v letnem poročilu oddelka za gospodarsko in negospodarsko dejavnost občine Gornja Radgona, s Čimer bi morali seznaniti tudi turistične delavce, predvsem pa najvet^e onenaževalce okolja in podtalnice. Člani Ribiške družine Gornja Radgona so si za letos zadali kar nekaj pomembnih akcij, ki jih je vredno omeniti. Tako bodo na primer na kanalu reke Ščavnice pripravili nekaj zbiralnih akumulacij, ki bodo pozitivno vplivale na višino in vzdrževanje vode. Načrtujejo tudi ureditev rezervat-nega dela stare struge reke Ščavnice v Slaptincih. ureditev nabrežin ob Blaguškem in Nd- . govskem. jezeru ,ter postavitev posod za odpadke. ■ BERNARDA B. PEČEK stran 6 vestnik, 10, junij^J^ nasveti I Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat bu ledensku puročanje o dogajanju na trgu vrednostnih papiijev zajemalo obdobje med torkom 1. 6. in ponedeljkom 7. 6. 1993, Uvrščena kotacija I - obveznice L 6. je enotni tečaj obveznice RSL 1 poskočil za 0,4 odstotne točke in se tako izoblikoval na 117.8, prometa pa je bilo za 3699 lotov. Njen tečaj je porasel tudi naslednjega dne, tokrat na 118,0, ko je bilo za 39801 lot prometa, v sredo pa ostal na istem nivoju pri prometu 16602 lota. V petek je njen tečaj rahlo padel na 117,9, ko je bilo za 11384 lotov prometa, na istem nivoju pa se je zadržal tudi v ponedeljek, prometa pa je bilo za 11947 lotov. Z obveznico RSL I z davčno olajšavo 1, 6- ni prišlo do sklenitve poslov, saj 50 jo imetniki ponujali po tečaju 114,5, medtem ko so jo bili kupci pripravljeni prodati po tečaju 113.1- Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel s 56 loti te obveznice po tečaju 111,0, v Četrtek pa je bilo za 200 lotov poslov s to obveznico po tečaju 113,0. V petek je njen tečaj padel na 112,2. ko je bilo za 155 lotov poslov, v ponedeljek pa so bili spenjeni aplikacijski posli s 109 loti te obveznice po tečajih med 111,0 in 113,0. enotni tečaj pa se je tokrat izoblikoval na 111,2. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je 1. 6. porasel za 0,2 odstotni točki na 89.7. ko je bilo za 942 lotov prometa in se nato zadržal na tem nivoju do petka, prometa pa je bilo v sredo za 1144 lotov, v četrtek pa za 1606 loiov. V petek se je njen tečaj vrnil na 89,5, prometa pa je bilo za 1732 lotov, v ponedeljek pa se je ponovno povzpel na 89.7 pri 1413 lotih prometa. Tako lahko trdimo. da so bili v tem tednu tečaji obeh republiških obveznic dokaj stabilni. Z obveznico RSL 2 z davčno olajšavo se ni trgovalo od 22. 3., ko je bil dosežen enotni tečaj 89,0. V začetku maja So jo bili kupci pripravljeni kupili po tečaju 82,0 (1. 4, je namreč zapadel kujKin te obveznice), vendar niso našli prodajalcev, 3, 6, sla dva lota te obveznice zamenjala lastnika po tečaju 86,0. Uvrščena kotacija II - obveznice V tem tednu je močno upade! promet z obveznico Mesto Ljubljana, saj je bil prijavljen le aplikacijski |X>sel s to obveznico 2. 6. in še to samo z 2 lotoma po tečaju 87,3. Uvrščena kotacija II - delnice Z delnico Salus je bil 2. 6, sklenjen aplikacijski pose! s 7 loti jx) tečaju 5103, naslednjega dne je bilo za 6 lotov prometa s to delnico po tečaju 5100, v petek pa je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel, tokrat 5 3 loti po tečaju 5150. Po nespremenjenem tečaju je bil sklenjen aplikacijski posel s 3 loti tudi v ponedeljek. Enotni tečaj delnice LEK je 3. 6. neznatno porasel iz 12631 na 12700, prometa pa je bilo za 40 lotov. V ponedeljek je lastnika zamenjalo 188 lotov Je delnice, njen tečaj pa je tokrat porasel na 12S00-Prosti tig - obveznice 1. 6. je ostal enotni tečaj obvez-niče Gorenje nespremenjen (96,1), prometa z njo pa je bilo za 1600 lotov, v četrtek je njen enotni tečaj nekoliko fioskočil na 96,4 pri prometu 1000 lotov, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 102 lotoma te obveznice, enotni tečaj pa seje ponovno povzpel na 96,1. V fionedeljek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli $ 134 loti jto tečajih od 96,0 do 96.7, enotni tečaj pa se je tudi tokrat izoblikoval na 96.1. Z obveznico LEK 1 se tudi v tem tednu ni trgovalo (zadnji promet 12. 5. po tečaju 95,0). vendar se je L 6, po tej obveznici povpraševalo po tečaju 95,0, Tudi z obveznico LEK 2 L 6, ni bilo sklenjenih poslov, saj so jo imetniki ponujali po tečaju 98.0. kupci pa so jo bili pripravljeni kupiti jx) tečaju 95,0. V sredo je bil z obveznico LEK 2 prijavljen aplikacijski posel po te^ju 97,9, v četrtek pa je kar 1(X) lotov te obveznice zamenjalo lastnika, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 98.4. Po nespremenjenem tečaju so bili v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli z 2 lotoma te obveznice. Tudi v tem tednu drsi enotni tečaj obveznice Metalna. Tako je 1. 6. ponovno zdrsnil za dovoljenih 10 odstotkov in sicer iz 64,5 na 58,1 pri prometu 40 lotov, v četrtek pa na 55,8, ko je bilo za 200 lotov prometa- Enotni tečaj obveznice občine Laško je tudi v tem tednu padel. Tako je 1. 6. padel iz 76,8 na 76,6, ko je bilo za 420 lotov prometa, naslednjega dne na 76,5 pri 179 lotih promet, v četrtek pa za kar 0,5 odstotne točke na 75,0 (40 lotov prometa). V ponedeljek so bili s 4 loti te obveznice prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 75,5. Obveznica občine Šmarje pri Jelšah je posli z 10 loti, v petek pa ponovno porasel, tokrat na 97,3 pri 66 lotih prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj nekoliko padel na 97,1. ko je bilo za 49 lotov prometa s to obveznico. Obveznica PTT Gorica je vse do petka zadržala stabilen tečaj 87.5, skupen promet treh dni pa je znašal 37 lotov. V petek je tečaj te obveznice padel na 87,2, ko je bilo za 48 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti po tečaju 87,8. Za 0,5 odstotnih točk je 2. 6. padel enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana in sicer iz 103,8 na 103,3 (337 lotov prometa), vendar se je naslednjega dne povzpel na 103,7, ko je bilo za 60 lotov prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v petek pri 22 lotih prometa. Po enakem tečaju 50 bili v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli s 44 loti te obveznice. 3. 6. je za 10 odstotkov padel tečaj obveznice ROG 1 in sicer iz 87,0 na 78,3, prometa pa je bilo za >1/1 iF iti a >1 40 lotov. Tudi v petek in ponede- 1. 6. neznatno porasla (81,8), pro- tov). Ijek se je nato njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, skupno pa je bilo za 4 lote prijavljenih aplikacijskih poslov. Padec tečaja te obveznice ni presenetljiv, saj ji je 1, 6, zapadel kupon. Enako velja tudi za obveznico ROG 2, s katero se v tem tednu ni trgovalo, imetniki pa so jo ponujali po tečaju 27,5. V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 30,5, kar pomeni, da se s tem poslom Še ni oblikoval pokuponski tečaj. Tudi z Rogaško blagovno ni bilo v tem tednu sklenjenih poslov, imetnitki pa so jo 1. 6. ponujali po tečaju 12000, medtem ko so jo kupci bili pripravljeni kupiti po tečaju 13500, V četrtek so jo imetniki sicer že bili pripravljeni prodati po tečaju 11500, vendar je tokrat kupci niso bili pripravljeni kupiti več po tem tečaju, temveč po 11300, tako tudi v četrtek ni prišlo do sklenitve posla. Prosti - delnice 1. 6. je enotni tečaj delnice Dadas ponovno porasel, tokrat iz 92037 na 100445 pri 45 lotih prometa, naslednjega dne na 100652, ko je bilo za 157 lotov prometa, v četrtek pa kar na 104343 (35 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj nekoliko padel na 103690, ko je bilo za 36 lotov prometa, v ponedeljek pa ponovno poskočil, tokrat na 105077 (41 lo- I« O It t w~o w / jf prvih boeerr la VOfiM £2-236, TaMBks 0600 62-052 Slovvnska CHU S4. 6*000 g 061 1»-^ TtMfpks 061 P*r«ZM>«lt» CMto 62000 Martbor- ff 062 ao 460 0» B-46O Prihodnji teden začetek ocenjevanja prijavljenih prekmarskilh prleških in slovenskogoriških kmetij na razpis: Iščemo Naj... kmetije 93 s skupno voljo, znanjem, izkušnjami in medsebojno pomočjo želimo pomagati našemu podeželju, da bi postalo spet prijazno, skladno z naravo, in da ne bi napačno videli najvišjih vrednot le v vsem novem in sodobnem. Ni res, da mora biti merilo uspešne kmetije čim večja hiša, čira več hlevov in živine v njej, čim več mehanizacije ter čim večji pridelek in prirast. Ljudi želimo prepričati, da je potrebno spoštovati in ohranjati tudi staro, pa najsi gre za Stari način gradnje domačij ali način pridelovanja. Seveda pa nobena skrajnost ni priporočljiva. In zakaj se ukvarjamt? prav s kmetijami? Kdor spremlja tednik Vestnik, ve, da smo lani in predlani organizirali zanimivo in dobro sprejeto ocenjevanje oziroma akcijo Naj... kmetije. Vzrok, da smo se odločili prav za kmetije, ni naključen: kmetija, na kateri živi v sožitju in uspešno gospodari več generacij, je osnovna celica vasi; če je v kraju vsaj nekaj takšnih kmetij, je vas urejena, si prizadeva za razvoj; kraji so del pokrajine, podeželja in države. In osnovrii pogoj, da bo kmetija živela, je, da na njej ostanejo mladi gospodarji. Mladi pa bodo ostali na kmetiji le, če se bodo v vasi, kraju, pokrajini počutili dobro, če bodo videli možnost razvoja in zaslužka tudi na kmetiji, To je nekakšen osnovni cilj, ki ga želimo doseči s skupno močjo kmetijski svetovalci, arhitekti, urbani- ne arhitektura, grede in drago če je arhitektura lil’®”* je bila zgrajena v lehf-gradili nadstropne nis®' nimi posegi lahko | pa ni spoštovanji! ljubezni, ni pravega doina' J (» i ! I I '1 n Kazkošen gank ene ud goričkih kmetij v Vučji Gomili) kjet samo starejši ljudje. Tipičnih panonskih hiš, kritih s slamo, kakršna je v Lipovcih 65, je vedno manj. Lepo bi hih), če bi se ohranile vsaj kot »vikendice«. 14.junija bodo čeli delati, Ijene kmetije z skega. Dolinskega, , in Slovenskih vabilu za sodelovanj« .iTLf, fISi- Judita ServgJ- -i Ral«’JrTrfJ DokLMir^Ttefan vič ter Ivanka svetovalci), dr Melita Varga, - nri tijJ i« il in Fi-’* ia!*' nri hnste ■ Bralci Vestnika ; hodnjih številkah P . ■ kaj zanimivega o th ter ohranjanju ttadic0 । z leve in desne stranU , hodnjih Stevi ter ohranjanju o na primer o g--- . o izginulih traj 1 hite v f obnove hi5e v mačijo in drugeih-BERNAf^D^ s.*' ,1 l ! 4 meta pa je bilo za 28 lotov, se naslednjega dne zadržala na istem nivoju, ko je bilo za 8 lotov aplikacijskih poslov, v Četrtek pa je njen tečaj padel na 81.6 (26 lotov prometa), V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 35 loti te obveznice po tečaju 81,4, v ponedeljek pa z 12 loti po tečaju 81,8. Drastičen padec enotnega tečaja pa je doživela 1. 6, obveznica občine Zagorje (-3,4 odstotne točke), saj je njen tečaj padel iz 76,7 na 73,3, ko je bilo za 30 totov prometa. Tudi v Četrtek je tečaj te obveznice padel, tokrat na 73,1, prometa pa je bilo za 690 lotov. V petek so bili s to obvez- Enotni tečaj delnice MK Založba je 1. 6. rahlo padel iz 2400 na 2390, ko je bilo za 20 lotov prometa. naslednjega dne pa na 2300 pri 232 lotih prometa. V četrtek je njen tečaj porasel na 2530 (100 lotov prometa), v petek pa so bili s to delnico prijavljeni aplikacijski posli z 59 loti po tečaju 2780. Delnica NIKA je v tem tednu v glavnem naraščala. I. 6. je njen enotni tečaj porasel iz 44657 na 44791, ko je bilo za 2311 lotov prometa z njo, naslednjega dne na 45029 pri 86 lotih prometa, v četrtek pa na 45597 (188 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj neznatno padel na 45532, ko je bilo nico prijavljeni aplikacijski posli za 22 lotov prometa, vendar je že s 67 lot! po tečaju 74,1, v ponedeljek pa s 34 loti po tečaju 75,3. Enotni tečaj obveznice PTT Ce- v ponedeljek ponovno porasel, tokrat na 45718 pri 30 lotih prometa. Rekorden promet je bil v tem Ije je pričel takoj po vnovčenju ku- tednu opravljen z delnico Pro- pona ponovno naraščati. Tako je 1, banke, njen enotni tečaj pa je tudi 6. porasel iz 96,0 na 97,0, ko je bilo V tem tednu zmerno naraščal. Tako za 108 lotov prometa, se nasled- njega dne zadržal na istem nivoju. je 1. 6. porasel iz 20572 na 20703, ko je bilo za 1980 lotov prometa. ko so bili prijavljeni aplikacijski naslednjega dne na 20805 pri kar Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha OBRESTNE MERE ZA DEVIZNE POSLE ZA OBČANE V JUNIJU DEVIZNE HRANILNE VLOGE (spremenljiva obrestna mera) vpogledne obr. mere DEM ATS CHF USD tTL FRF 3,30% 3,30% 3,10% 1,90% 5,00% 3,00% DEVIZNI DEPOZIT! (spremenljiva obrestna mera) Višina depozita nad 1.000DEM 10.0OODEM 50.000DEM 100.O0CDEM 7.000ATS 7O.000ATS 350.O00ATS 70O.000ATS 5,000.000 ITL rok vezave od 31 dni □d 91 dni od 181 dni DEM 5,20% OEM 5,30% DEM 5.40% DEM 5.50% ATS 4,90% ATS 5.00% ATS 5,10% ATS 5,20% ITL 6,00% DEM 5,50% DEM 5.60% DEM 5,70% DEM 5.80% ATS 5.10% ATS 5,20% ATS 5,30% ATS 5,40% ITL 6,50% DEM 5,60% DEM 5,70% DEM 5,80% DEM 5,90% ATS 5,30% ITL 7,00% ATS 5,40% ATS 5,50% ATS 5,60% Lahko vpisujete tudi depozite z nespremenljivo letno ’ obrestno men>. ■ .t ■ s' 13100 lotih prometa, v četrtek pa na 20941 (2978 lotov prometa). V petek je bil porast tečaja te delnice naj skromnejši, saj je porasel na 20994, ko je bilo za 7972 lotov prometa, v ponedeljek pa je porasel na 21049 pri 7575 lotih prometa. V tem tednu je padel enotni tečaj prednostne delnice Rogaške in sicer 1. 6. iz 1703 na 1670, ko je bilo za 100 lotov prometa, v četrtek pa na 1550 pri 20 lotih prometa. Enotni tečaj redne delnice SKB je 1. 6. porasel iz 12780 na 12963, prometa pa je bilo za 160 lotov, v četrtek pa na 13000 pri 50 lotih prometa. Na istem nivoju se je nato zadržal tudi v ponedeljek, ko je bilo za 110 lotov prometa s to delnico. Nihala pa je v tem tednu prednostna delnica SKB. Tako je njen tečaj 1. 6. porasel iz 13472 na 13831 pri 872 lotih prometa, naslednjega dne neznatno padel na 13829, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli s 319 loti, v četrtek porasel na 13870 (800 lotov prometa), v petek pa ponovno nekoliko padel na 13842, ko je bilo za 372 lotov prometa s to delnico. Nekoliko je njen enotni tečaj porasel v ponedeljek in sicer na I3S78, prometa pa je bilo, za 118 lotov. sti, krajinski arhitekti, strokovnjaki vrtnarstva, etnologi in novinarji. Že tretje leto smo se v redakciji Vestnika odločili, da organiziramo akcijo Naj... kmetije. Ocenjujemo jih po strogih in marsikomu že znanih kriterijih s štirih področij: arhitektura, urejenost okolice, vrta in sadovnjaka, kmetovanje ter ohranjanje tradicije in skrb za okolje. Pravilnik vsako leto dopolnjujemo in izpopolnjujemo; tako bomo letos na primer spraševali ljudi tudi, če nabirajo in sušijo gobe, zelišča in domače čaje, kot so bezeg, lipa, kamilice. Sipek... Lani smo poleg starih in dobro ohranjenih kmetij ocenjevali tudi nove kmetije, letos pa smo v ocenjevanje vključili tudi čebelnjake. Jn Če si Se malo obudimo spomin na lansko leto: sklepna prireditev je bila na Petovarjevi NAJ... KMETIJI 92 v Bunčanih 1; leta 1991 je bila najbolje ocenjena Ser-Senova kmetija v Veržeju. Bogate nagrade so prejeli tudi gospodarji kmetij, ki so bile najbolje ocenjene po posameznih področjih, nadaljnjih pet pa priznanja in manjša darila. V Vestniku smo vse poletje objavljali prispevke m fotografije o arhitekturi, urejenosti okolja. ohranjanju tradicije. običajev, o okolju prijaznem kmetovanju, v začetku septembra (pred sklepno prireditvijo) smo izdali prilogo s predstavitvijo nagrajenih kmetij, jeseni pa smo s pomočjo kmetijske svetovalne službe organizirali zanimiv izlet po Slovenskih goricah, Prlekiji in Prekmurju za gospodarje in gospodinje 10 najbolje ocenjenih kmetij v 1991. in 1992. letu; izleta so se udeležili vsi povabljeni in čez 40 ljudi je spoznalo kmetije v drugih pokrajinah in navezalo tesne stike. Prvo leto so člani ocenjevalne komisije obiskali 60 kmetij, lani 50 in toliko jih bo verjetno prijavljenih tudi letos. Družine so izvedele marsikaj koristnega, člani komisije so spoznavali podeželje in ljudi, 20 tisoč bralcev pa je lahko prebralo marsikaj zanimivega. Vemo, da ni lepo hoditi po tujem dvorišču in okrog tuje hiše, če nisi povabljen; pa vseeno - upamo, da bomo tudi letos tako prijazno sprejeti kot mi- k! I_;_ J r 2. ' 1 > J r I < I Tončka BoŽinovič ■nula Jeta ; Pr^^s^m pa bi pouda- [„ .rVlk4d.d. pflstevolmaa Maribor Ltit.JiAaj:. dčni jiajedi(O..ijtidje ii) J 7 .1 ib 6 I -c 1 ■ -s :■ c.oj;; y ■^'•5 Ob vzno^u Sloven.skih goric so že v prejšnjem stoletj" fi hiše. Ena takih je Plojeva domačija v llrengovi. rt ■ -.4 rim' J S ik KMETUO PRUAVNICA; Naslov lastnika: Po domače: 4 h It d h p 1 h ■•I 3 i L J ■K 5 n i ) t Kmetija je; a) starejša, dobro ohranjena b) nova, krajini prilagojena arhitektur^ c) čebelnjak č) druge posebnosti: če imate ali poznate kmetijo, ki se s spaja z goričko, mursko ali sJovenskog^\^ sP jjA? LAtrtri l£m4hriiwin vTOrno in nlcnliil iSlUiSfkV 2111 j |JI kateri kmetujejo vzorno in okolju ohranjajo tradicijo, kjer so doma rože W i.iard*-jo prijavite za Vestnikovo ocenjevanj® KMET UO 93. Prijave zbiramo do 12, junija 1993 nd Slovenska 41, 6900(1 M. ^bota,- ■ L_U J.., . _ 4. 0 ] / k‘- *< 9 i A 903 Stran 7 1 sociala, šolstvo, zdravstvo kongres šolske medicine varovanie otroka I tf ® dejavnosti tedna je bil v Radencih prvi kongres šolske in S. la 1^jp^dicine Slovenije, katerega cilj je, boriti « za i Komu dodatna pomoč v pri izobraževanju? Sik Ul tneuicine Slovenije, katerega cilj je, boriti sc n ™3nj stresno Šolo in življenje. Tega bi P™* ''si odgovorni za otroka, je dejala predsed-ti> visokošolsko medicino pri slovenskem MugoŠa. Tudi medijem je veljala ■'X h l*^ ()“- ■ 'tbi (ta ■n mludina so s svojimi problemi premalo- ni prispevkov, v medijih otroci in mladina '’'*-"'>iust Stiska, preobremenjenost in stresi pa so 'f' i*’lndlh, še posebno ob zaključevanju ocen in !>i.u I iH že nekaj časa potekajo prizadevanja za ustanovitev Izo^ '' braževalne fundacije Pomurja, v okviru katere bi storili li korak naprej od klasičnega načina štipendiranja dijakov in | študentov. V ta namen je ustanovljen poseben iniciativni , odbor, ki ga vodi dr, Etelka Korpič- Horvat. Njegovi člani so medtem pridobiti številna podjetja in zasebnike v Pomurju, pa tudi posameznike, ki so pripravljeni prispevati za delovanje tega sklada. i Kakšen je pravzaprav namen te akcije? Predlog pravilnika predvideva, da bi iz tega sklada dodeljevali finančno pomoč pri izobraževanju nadaijenim študentom in dijakom. Gre predvsem za dodatno strokovno izpolnjevanje, za finančno pomoč pa bi lahko zaprosili nadarjeni študentje s povprečno oceno najmanj 8,5 ter dijaki odličnjaki 3. in 4. I se zavze- si že-tiiri,^ besedo. bi >.tlj 5'7 dejanji. To ih. a| Im„|. _ . - , J - .J po- ^'=^nanr'^'' oi^inmla-S> va«!*'* 1*^1’11111» zdrav- 's!e va«. ■' zorav- nain''^ do sedaj. It.- uamruF. , J t I,- ''e sme dopu- orira n iTi .........d zdravstvenega varstva izpadli prav dispanzerji za šolsko mladino. Zamisli, predvsem pa politično ponovno obujanje družinskega zdravnika, ki bi nadomestil tudi strokovno delo šolskih dispanzerjev, za celostno a2£ij jd ' Sš.' ; letnika s stalnim bivališčem v Pomurju. Enim in drugim bi torej plačali ali sofinancirali stroške za različne oblike ,-.1 'si’ »< organiziranega zdravstveno varstvo otrok. preventivo in zdravljenje ne bi prineslo napredka. Priznati je koSolskc medicine je bil torej treba, da je zdravstvena zaščita otrok in mladih pri nas na zavidljivi ravni in je ne kaže spreminjati ali rušiti. Prvi kongres Šolske in viso- naravnan v dve smeri, v zaščito otrok in njihovo manj stresno Življenje ter zdravstvene za otroke in mladino. dejavnosti ohranitev za MH i izpopolnjevanja, s čimer bi spodbujali željo mladih po ; dodatnem znanju, ki bi lahko prispevali h gospodarskemu . in družbenemu razvoju Pomurja. To je vsekakor dobra i zamisel. I j Nekateri (tudi spodaj podpisani) pa so mnenja, da bi bilo ■ dobro, če bi del sredstev iz sklada namenili tudi za nujne ■ primere, ko bi se ugotovilo, da kdo brez (dodatne) fi- .kokoni, obolelim za rakom, bjihovim staršem zi '^®'jŠanje kakovosti zdravljenja in življenja otmk, boleznimi, je eden prvih humani-tttedieini, saj so ga ustanovili konec leta ^PtMlbudo so dobili na Univerzitetni pedia-Ot?.'^^0'1 dobrotnika Ivana Krambergeija, ki »Pobuda za nakup stano- [jf , . ...- ■ vanja pa je nastala v civilni medicini, saj so ga ustanovili konec leta družbi Prišla je iz krogov ,r ^1 — y=irsj3“et=i ped:c staršev intelektualcev, ki so ’'ttj” J prof, dr, Gorazd Tip ' mertiben del sredstev Odprava komunalnega ststema Z odpravo družbene lastnine kot prevladujoče oblike lastnine. samoupravljanja s koncepcijo združenega dela, delegatskega sistema, vodilne vloge zveze komunistov itd., ki jih nadomestijo pluralizem lastnin, tržno gospodarstvo, politični pluralizem večstrankarskega tipa itd,, so nastale razmere za odpravo dosedanjega komunalnega sistema. »Zanj je značilno, da je bila občina Zagotavljanje avtonomije lok^ne samouprave Ob koncu leta 1991 smo dobili novo ustavo, ki uvaja kot eno od svojih temeljnih načel koncept lokalne samouprave. Ustavne določbe so sicer dokaj druge stopnje lokalne samouprave ne bo možno izogniti. Teoretično bi sicer lahko obstajale občine, ki ne bi ustanovile pokrajine, vendar bi pri tem izgubile precejšen de! pristojnosti v okviru pokrajine. Prostovoljnost je pri tem bolj ali manj navidezna, saj bo obseg pristojnosti na ravni pokrajin silil občine k njihovemu ustanavljanju. Referendum - preskusni kamen Bolj zamotani so posebni krite- skope, vendar dajejo dovolj riji za normativno ureditev lokalne tehtnih razlogov za uvajanje celotnega koncepta, ki sloni na občinah in mestih kot temeljnih enotah lokalne samou- samouprave in določitev spodnje meje števila prebivalstva. Tako bi nova občina morala imeti najmanj 3 tisoč prebivalcev, razen v izjem- hkrati •oblastna in samou' pravna skupnost, vendar je večino nalog opravljala za dr- žavo. Klasi6ia občina je pristojna le za opravljanje zadev lokalnega pomena, zlasti na komunalnem in socialnem področju. Taka občina je bila kot Za ločenost države od lokalne samouprave v Republiki Sloveniji sta dve nasprotujoči si stališči o konceptu lokalne samouprave. Prvo zagovarja popolno ločenost države od lokalne samouprave. Po tem konceptu mora država najprej prevzeti funkcije, za katere je odgovorna. Če gre za samoupravo, občinam ni mogoče predpisovati, kaj morajo delati. So le določene stvari, kijih lahko republika v javnem interesu tudi zanje uredi, npr. financiranje, odgovornost itd. Uniformiranost občin potemtakem ni potrebna, kot sicer velja za državno upravo. Po tem stališču so občine avtonomne in naj same odločijo o svoji organiziranosti. Tako stališče zagovarja tudi dr. France Bučar, ki je na okrogli mizi o lokalni samoupravi dejal, da je potrebno nekatere stvari v lokalni samoupravi poenotiti, kar naj bi storila stroka z neobveznimi smernicami oziroma navodili zafobnašanje Pri tem zagovarja stališče o prostovoljni ustanovitvi lokalne samouprave in njeni popolni ločitvi od upravnih okrajev. Zagovorniki drugega stališča pa menijo, da se pri pripravi zakona Ne hiteti za vsako ceno! Preobrazba sedanjih v mnogo-čem neučinkovitih" občin je nujnost. Prav udejanjanje lokalne sa- mou prave oziroma stališča za mertiben dei a skupnosti njihovo la nje in dohodki. opredeljena kot sam darska enota, ki dovali, pridobivat' I t I ( p r o lokalni samoupravi odpira prave, ki se lahko prostovoljno nih primerih, ko bi bilo lahko šte- . cije ni « dvojna problematika: ustavnopravna in politična. Pri prvi ustava predvideva kot obvezno lokalno skupnost le občino z minimalnimi pristojnostmi. Drugi problem pa je 143. Člen ustave, ki govori o širši lokalni skupnosti kot o obliki prostovoljnega povezovanja občin. To je po mnenju večjega dela stroke le medobčinsko sodelovanje, ne pa oblikovanje širših lokalnih skupnosti kot lokalnih skupnosti posebnega tipa, kt jih mora določiti in urediti država. Na ta način naj bi Slovenija dopustila drobljenje in marginalizacijo občin ter omogočila državni centralizem. Kot navaja dr. Janez šmidovnik, gre pri politični problematiki uvajanja lokalne samouprave za problem politične podpore zanjo. »Te podpore in političnega koncepta reorganiza- jMvezujejo v širše enote lokalne samouprave. Od tu na- vilo prebivalcev tudi manjše. Prednost tega kriterija je v tem, da je objektiven in lahko ugotovljiv. prej pa je izvedba koncepta lo- kalne samouprave prepuščena hkrati pa preprečuje nastajanje zakonu. Ta je v bistvu že pripravljen, toda njegove rešitve seveda Se niso dokončne. V skladu z Evropsko listino lokalne samouprave Ustava Republike Slovenije zagotavlja avtonomijo, ki jo bodo prebivalci Slovenije uresničevali v občinah kot temeljnih samo- pretirano majhnih občin. Seveda obsiaja bojazen, da bo tak način pretirano administrativen, ki lahko negira bistvo lokalne samouprave. Poleg tega zahteva dodatno pojasnitev, kako bi rast ali upadanje Števila prebivalstva vplivalo na oblikovanje posameznih občin. Enako zahteven je tudi postopek določi- upravnih lokalnih skupnostih tve območja posameznih občin. Obstaja namreč več možnosti, in in V drugih lokalnih skupno-komuna po ustavi _ temeljna_ sijh^ .Om^ryena listina navaja sicer od splošnega referenduma do 'driib^jtopoliličila'.t . v sVi^sm uVOdiiem ^tft^*^.so, določitve.občinskih me/a'vrepubli Ui . : 77 . ; - v ’ Štern parlamentu. Nodvomno je kalne zadeve; temveč tudi za temeljev vsake demokratične' najbolj dempliratifaj^^stnpek re-'zad e vf. Širšega,' drža vp ega, pot -1 'vla davi n j ‘ Ko -j© > Re pu b! i k a । f^tndum a r j er a v usta vi, ,_u J-J WTWU«J«ftCl oct javnih Velikokrat se omenja tudi predlog. da bi državni zbor sprejel poseben zakon, s katerim bi v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi izpeljali volitve občinskih svetov že v sedanjih občinah, ki bi imele omejen mandat do oblikovanja novih občin. Na ta način bi odpravili še vedno tridomtie občinske skupščine. Uvedba lokalne samouprave pri nas pa bo, podobno kot so bile reforme v drugih državah, npr. v Nemčiji, Avstriji in Italiji, nedvomno zelo zahteven postopek. Njegova dosledna uresničitev bo ob gmotnih predpostavkah terjala tudi ogromno, dela pri njegovem njcno uresničevanje, ki jih je pripravila pristojna parlamentarna komisija za lokalno samoupravo, so vsekakor dobra osnova za razprave in odpiranje Številnih dilem: od pristojnosti občin in ražmejitve med njimi in državo pa vse do njihovega financiranja. Brez finančne avtonomije prihodnjih občin, Čeprav temu nekateri oporekajo, pa ne more biti govora o lokalni samoupravi. In Če vemo, da je vprašljiv tudi način financiranja na demografsko ogroženih območjih, nerešeno pa tudi vprašanje premo- z vsemi vrstami imeti lastna podjetj' n na sv nje svojih X|ne Jj ,b osTdb K' tudi vzposta teva ob prave lastnine, ki bo nja dosedanjih ustanov ter vrnitve ni ne v postopki cije.« I h X II I h Izrazita značilnost »Švedskega modela« lokalne samouprave je močna širitev socialnega skrbstva, otroškega varstva, skrbi za starciSe in izobraževanja, ki"ga izvaja lokalna in regionalna samouprava. To širitev-so poime- novali ninnifestacija «soci- aiizzna mestnih občin«. V Švedski Je visok odstotek v^eh javnih delavcev zaposlenih v lokalni samoujaavi. Leta 1980 jih je bilo 25 odstotkov, zdaj pa jih je že 54 odstotkov; podobno je tudi v drugih skandinavskih državah. ženja sedanjih občin in njegova morebitna razdelitev med nove občine, potem je jasno, da s procesom preobrazbe lokalne samouprave pri nas ne kaže hiteti za gospodarskih in drugih dejavnosti. Druge vrste lokalnih nalog pa lahko občinam koc obvezne predpiše država. Tretja vrsta občinskih nalog pa so tiste, ki jih z zakoni prenaša država na občine. Organi občine naj bi bili: občinski svet, eden ali več občinskih odborov in detiad’ li insko i :ih Pri tem Je Se -i skladu z zakonsko vSKiaOUZzaB..J‘'- Čeli m merili 1*5 zaradi slabže sti ne morejo v ci izvajanja svojih sredstva. naidž' Pokrajine in*aj® io šit«' rei tgionalni po***^® y ustavi je . . - .».nCtnfUO čine samostojno zovanju v ** Ji b t t nun'’- J. d l7 žirSe 4»' skupnosti. P njajO pokrajine ,J urejanje in opr^vh^J v ik* j; J .LIP J kalne njajo pokrajine. tl ,praviK"j y (fjf f n ,i opravljali p (reg'cmalncg j A’ t šajotiakot^SJ^^^' 1 dev širšega naj bi opravljali šega nanašajo na ski, kulturni in jega območja. / skupnih potfe6 P lokam ski, kulturni in 4 sKupnin pv.-— * J 10' iv a spodarstva, krepi t uprave v občina njihovega razvoja . krajina za 6*®^ S komunalnih. enet*' K0fnun4iMi*’; nih in drugih ’ -Z jekluv ict dejavnosti V tej zvez' skr*® ui Že vanje < -služb druibentn S 4 ;i S 'k 5 <4 kult*^' -- ■7'p altio varstvo d ’ za razvoj regU* šolstvo. nih nalog repum' jih. To a/, eucn aii vcc uuviii=r,iu uuuurj, m. pn‘ t* ,r .« Župan. Občinski svet je najviSji gan odločanja o vseh zadevah. Ob- j-fojenem oh, l«! finski odbor skrbi za izvajanje od- ^ečji d«* " ■„ ijv-. , p*. ločitev občinskega sveta. Župan pa jn hnh^^a. J predstavlja in zastopa občino ter jjvefcga * skrbi za izvajanje odločitev občin- skega sveta in občinskih odborov. možno s| .ficialno rav" Manjše občine bi lahko imele tudi ^o^jaino ra*"®' skupno občinsko upravo, l'”' j« reoubliki. T»l« republiki- I* praksa v nekaterih nemških deže- pokr-*!'*^pih • ' lah, npr. v Hessnu. Po drugi strani ^^močja posa^^ pa morajo biti občinske enote, kot Iskanje so soseske, četrti ali vasi, ki so koristne za sodelovanje državljanov in izvajanje funkcij izrecno krajevnega značaja in podrejene občini. Čedalje F vsako ceno . .^stm deti, da J „ , ■ o lokalni iF, J Mestne in podeželske mnogo- občine brez Nova slovenska ustava pozna obeh tudi mestno občino. Po zakonu »^lokalni s® j pojasnjevanju. 'Zato ba potrebno' ' lahko dobi mesto status mestne ob- nenehno -izobraževanja kaiirov' za lokalno samoupravo. Izvolitev no- čine. ki opravlja Judi ž zakonom .'C sistema £4 tl h: tl I določene naloge 'iz državne pnstup/' i }93 stran 'gljik. 10. junija 1993 kmetijska panorama 4* tf tljf' olii' alt* . P IK" loi* Posledice suše in ukrepi kmetijstvo v Pomurju v lanskem letu, je sp *,J***''i®’’* '*tu. Zaradi majhne količin« puduvin v lanskem Hranilna vrednost silaže iz cele rastline pšenice iz prejšnjih let (kemijski InhoT^tori] M. Sobota) podtalnica znižala. Nižja raven podtalnice do normalne (a.'!«! '®|hiia količina padavin d« konca maja lelošnjega leta zmanj- rast kmetijskih kultur, , sur vlaknine (g/kg) DOVhrprip VnlSAin«^ nad »vin v Irtih 1085 V ČUŠU 5^-, Hl^SČobC - r - lilija irvanum*"""'*-*' Vrn-v' --v- i|j količina padavin do konca maja lelošnjega lela zmanj- beljakovine (f = 6,25) (g/kg) htii povprečje količine padavin v letih 1951-1985 v času V' _ I r • -J’’----- ’ ■------ * 3U1 . il’'* tneteorološki postaji v Rakičanu je 258mm, pepel (g/kg) D* ; iLl’'."' **Wlobju leta 1992 ie oadlo 155 mm padavin ali 58% RES (breidt ar i«*-dP »f“ vil®' 1^- obdobju leta'mfie^aSo 155mm padavin ali 58% ’ j^^9leineBa nnvpre^a ir. v letošnjem let« 95 mm, to pa predstav- P"® - _ > 11^^ •*®lg»*etn«ga poprečja. Zaradi pomuujki^u' J*'«' laktaciiska energ.) (MJ > so najbolj prizadeta rita, saj so dobila v trm otnlnhju ihI ^nja do latenja le eno tretjino vlage na osnovi mentve manjši, imajo manj zrn, .•»" "s**’ NEL (neto laktacijska energ.) (MJ/kg) kalcij - Ca (g/kg) foifoi. P (frTg.1 Na Z--‘' . "“•* razmerje C^PV) 'Itlitna 1 knticnih površinah je jecmem ž« suh, torej je kalij - K (g/kg) natrij - »(g'1iJ!) na drugih kulturah - koruza, sladkorna pH {-) I P' d* Ocenjevanje bikov Il '1n>(7iL7 h». ki^!**,*^* posledice na nrugin Hunurun — kuiuui, »«■.»■ ■■■■ p^i t-i " to sedaj težko ueotoviti. Ti posevki se ne sušl^, amoniak NH3 (mg/kg) ie^****'**' ' I” '•'S* bisdo mogli nadomestiti, amoniačni dušik (g N/kg TN) krm pt^stophi k ugotoiit' dovolj volumi- skupne organske kisline (gitg) govedo in prašiče. To bomo dosegli s siliranjem žil mlečna kislina (^kg) tr a oetova kislina (g/kg) ali prašiče. To bomo dosegli s siliranjem žil samo zrna in s strniščnimi dosevki. Vodia kmeliiske^ propionova kishna^gdtg) V^ja kmetijske svetovalne službe puferska zmogljivost (mmol/kg, pH) Jtj JANKO SLAVIC, dipl, inž, agr. ocena (točke) ^KrPllS n ocena (kak. razred) P' za omUitev posledic suse 291,5 708,5 19,9 90,2 7,7 15,4 158,3 11,9 144,3 1,58 0,83 0,57 1,447 2,58 0,06 3,79 224 57,8 38,32 10,48 27,61 0,21 0,03 112 51 3 1.000,0 68.3 309,5 26,5 52,8 542,9 41,0 494.8 5,44 2,83 1,96 8,83 0,20 767 131,47 35,93 94,71 0,72 0.10 386 s ! r I p M I Kmetijska svetovalna služba: Jože Puhan, dipl, inž, agr. I ni lonec lan- * "l® osnovne V-™.----- 1- I** Crirt.ii..' “***^6o vplivala na ti vlaknin. Sedaj pa priporočamo slamo kot osnovno voluminozno krmo. Vsi vemo, da slama vsebuje precej vlaknin, zelo malo pa prebavljivih beljakovin in energije. Da izboljšamo njeno hranilno vrednost, si lahko pomagamo z delno obdelavo z ureo ali natrijevim hi-drooksidom. Celične membrane slame vsebujejo do 25% lignina, ki pa je glavni povzročitelj slabe prebavljivosti organske snovi, saj tvori vezi s celulozo in hemicelulozo, Alkalije, kot sta amonijak ali natrijev hidroksid, pa razrahljajo te ligninske vezi in z tem povečajo prebavljivost za 30%. Druga možnost pa je, da siliramo žita (cela rastlina) v voščeni zrelosti. Rastline (pšenice, ječmen, oves) na drobno zrežemo s silaž-nint kombanjem ter dobro potlačimo v silos, ki ga na koncu pokrijemo in obtežimo. Priporočamo tudi, da se uporabljajo dodatki za siliranje PLANTANAZE, Ta dodatek vsebuje poleg mlečnokislin-skih bakterij Se encime, ki pomagajo dobro razgraditi težkotopne ogljikove hidrate na bolj topne. Vsa strokovna navodila konzerviranja z alkalijami ali siliranja cele rastline dobite pri Kmetijski sveto- I L. snovi. J« odporna proti suši. Za silažo jo sejemo J2fcg/ha v medvrstno razdaljo 60 do 70cm, za zeleno krmo pa 18fcg/ha v medvrstno razdaljo 12cm. V obeh primerih sejemo z žitno sejalnico Med prezimnimi krmnimi dosevki bi dali prednost mnogocvetni ljulki oz. mešanici z inkamatko in grašico (graSljinka), Z njo dobimo obilo zelene mase in hranilnih snovi v letu setve in Se obilen od-kos spomladi. Na ha sejemo 35 do 40 kg semena v medvrstno razdaljo 12cm, valni službi za Pomurje M. Sobota. Dobili boste podrobnejša strokovna navodila za pripravo krme in krmljenje. Konec minulega tedna so v na Živinorejsko-veterinar-skem zavodu za Pomurje v Murski Soboti pripravili redni vsakoletni pregled in ocenjevanje bikov. Tudi tokratno ocenjevanje, ki ga je strokovno komentira! slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc, si je ogledalo veliko obiskovalcev, med njimi tudi državni sekretar za kmetijstvo Ivan —iiiau ,p BMičAn vplivala na Ptiilelka prvega odkrs^ ■ Kor k»3c. se bomo mo- Htn leiu 'hi! 'Mi mi- V ^(ikt^^^^vzaieiku %4ufL.L_ Za katere strniščne dosevke se bomo odločili? Ker bo primanjkljaj voluminozne krme očiten, bomo dali spoprijeti vegetacij- Obal. Fotografija; Nataša Juhnov. izkušnje lansko lo ■J -»uMije lansKo- t kk'?''tllurn”*“f"'"'' priskrbeti ‘J kajti 'j SIT ■ se« » ifc. ’ *itl. kot srs fc-j-v_ t"* m / ^itz. kot so ko- 1 • hr_^ dV le hranilna «na. koi je bilo 800 g ŠE, IZf- prednost setvi takSnih strniščnih dosevkov, ki se odlikujejo po hitri grašljinki rasti in visokih pridelkih suhe snovi, primernih za krmljenje ži- Po žetvi pšenice bomo dali prednost setvi mnogocvetne ljulke in Krmna ogrSčica (listni ohrovt) je s >1 ' Kakšno seme za k 1» ležhv tudi ^l'iminozno krmo h?! (M-,.., vali. Prav tako moramo upoštevati zelo primerna za zeleno krmo vse do začelka zime, ker brez škode (jj ...... doltino rasti zaradi pravočasne se- prenese tudi hujši mraz. Zaradi obilja hranilnih snovi ji moramo 4 m p« M. tve naslednjega glavnega posevka, dati prednost pri izbrii strniščnih dosevkov v drugi polovici julija. Na ./i: ?9'febno''n ''(“'“'""'ozne '’*islbn/'^“"9 Vkljtj- pjZ^i^tcvaii fo ko je l^lcg dobre Primanjkovalo odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da dobimo spomladi čim prej zeleno krmo in da zeleno krmljenje podaljšamo v pozno jesen. Po želvi ječmena bomo dali v Pomurju prednost sudanski travi, ki se odlikuje po hitri rasti in regeneraciji po vsaki košnji, saj je mogoče pridelati z njo veliko suhe ha sejemo 10 do 12 kg semena, v medvrstno razdaljo 12 cm. So Se nekateri drugi strniščni dosevki, ki pa se ne morejo primerjati po pridelku suhe in hranilnih snovi z navedenimi. Kmetijska svetovalna služba: STANE KAPUN, dipl, inž. agr. /J I J. <■ id a bo če ne bo krme? pomurske krave v prejšnji številki Vestnika smo opisali licenciranje bikov, tokrat pa poglejmo, kako je s semenom. Po vsakem licenciranju se sestane licencirna komisija in naredi »razsek« semena. To pomeni, da pove, koliko doz semena posameznega bika bo šlo v uporabo. Tako je letos komisija dala na voljo za osemenitev 120.(100 slovenskih simentalk 218.000 doz semena. To seme je od 79 bikov vseh kategorij, torej mladih, delno testiranih in testiranih. Semena testiranih bikov je 70.440 doz, delno testiranih 13.000 doz in od mladih bikov 135.000 doz. Od skupnega števila doz semena bomo v pomurski regiji porabili okrog 25 %. Resnici na ljubo morda zato ne, ker so nastale motnje pri prodaji plemenske živine Pomembno je, da je vsa živina last kmetije, torej nobenega storitvenega krmljenja več. Srakovi so 7-članslta družina. Martinova žena Marija je zaposlena v turniški Planiki, dva otroka (14-letni Martin in 15-letna Sonja) hodita v osnovno Solo, 6-letni rezultat kmetovanja, kajti gospodar je svojčas delal pet let v Nemčiji, potem pa je bil Štiri leta zaposlen tloma, pa vendarle: nekaj je delo na poljih, pri živini... prav gotovo navrglo. Kmetija ima novejši hlev za 19 glav živine (15 krav in 4 plemenske telice). Sedaj čas je v »Stali« 17 glav; 6 molznic, 3 plemenske telice in 8 pitancev, Staleža živine torej ni bistveno zmanjšal. ', ki y ?*" junija je prav go lovu spravilo b življenju marsika-“■ . - •AiiMla, če ne bi bilo blagodejne rose. Nič pa ni .^un 1“ thllU" <-V ne IH UHO IU9C. 1’S*U ra» ktut«: /**"'*™, ki so pted tem omagale zaradi dolgotrajne . UL ^Itlia _ .* DUJitlACjiValnA na..X*.«. FIA latH^nnrcli-z^ aihmahmd* in^dsnir k F /J l»mije Pospe.šuvalne službe za lendavsko območje inženir uJ*”***"*" **• b“ "a lumiškem območju pšenice za 40 I in a.. . bi ifs lail.e^ ..^k^ .»vnBtaaauacIrnln rOZlMorih floret v 3^» d d «! I*''” **'’ “SIR*"*®}*'’’ vremenskih razmerah. ®ki> odvisno od vremena. *"d' na lihat*-”'*’ "^sjo slabe Stakf ti Ren- skupai '9 si^.^'?''"7''- Naj m irm :ar- P‘enJ'* ki 12^ sejejo na il " Plamen ko s str- po- I f Mčtneiia, . 'majo do-'hm. ^ih .'L ni yseeno, ^^slirbljen. Rad K. f bi (le kdo pa ne bil), da bi kmetija Se in Se napredovala, Vsaj tako, kot je doslej! Vse to, kar sem videl na gruntu in v hlevih, najbrž ni v vrtec. Martinov oče i ><. ;*V)r .- J. vl^r 'M., ti. ■''*4 K.if -SzH« 'J- : 7'\' ■ 'i' »i r »I NM-i if, '1, I—Jto. lld d„b» r«.m» "»'-'•l'— Jji;« novinar. Na sliki .sta še gospodar Martin. Kristjan pa Jožef je star 80 let, mati pa jih ima 76. Tudi onadva pomagata pri delu, kolikor pač lahko glede na leta in zdravstveno stanje. Hčerko Sonjo, ki končuje osnovno izobraževanje. mika izobraževanje v živilski stroki, toda Šola je v Mariboru. Bodo starši zmogli »štipendijo«, Če ne bo večjih dohodkov s kmetije? Tudi plača ni bogve-kakšna. Še sreča, da se ni treba zanašati zgolj na pitance in plemensko živino, ki »ne gre«, ampak so tu krave molznice, ki dajo letno okrog 30.000 litrov mleka, zato ima kmetija bolj alt manj redne mesečne dohodke. Prav gotovo pa so krave dobre mlekarice ne le zaradi izdatne domače krme, ampak rudi zato, ker živina ni nenehno hlevu, pač pa je veliko zunaj ■ v hlevu, pac pa je venit o zuiioj (tako imenovani izpust). To pa je koristno tudi zaradi odprave plod- ITant Sraka in njegov sin (naslednik?) —- nostnih motenj. Š. SOBOČAN i?C>- J J' 1 I Učenci 6.a - razreda '(do^trii pouHjf L OŠ Veržej ;Vesthikoy vbk, 12.6.19^8 Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA Sobota) M Ne vemo, kje ste nekateri videli podatek, planet v našem osončju Pluton; po naših Merkur, ki ima premer 4.850, Pluton pa Med tistimi pravilnimi, ki so odgovorili, pa (jHitt* Silva Pozderca iz Beltince uuguvuin', r- {Prekmurska 17)- v tekati' Ali veste, koliko (priMižnoj tekačev lU jp udeležilo maratona treh src v Radencih i" najhitreje na najdaljši progi? Odgovore (s ► šljite najkasneje do 16. junija na uredniStv pripišite »Ali veste«. '• I. 4’. ■) I. KUPON St. 41 uredništvo L' I I I i I I I -mrUTlI Td I "Vcsui" r KMOn ( 1 1 t I v STANKO ZIZEK DOLINA 4 69201 PUCONCI Telefon: 069/45014 t I I t Š ti 1 f. Senčila za v vročih poletnih > polepšanje '^ostiJlčd ali V' t »i 31 Junija 1993 stran 11 I kulturna obzoija ffovii pesniška zbirka Milana betica [fili bt! (irf (Sli iji' ■(jj P Arheolog erotike Divan, Po- Nagovori: nova pesniška zbirka Jurija Kovica Koža je pretanka "tldsio Ate- 1993; ‘uredil ■ opremil Sandi uredit Franc I S* Pogled f# J F* uK ■k (Si $ 1? if 5 ■.p 1 L ■ i i. r ! ff lil Za zeleni jezik (37) (»Alije slovenščina ogrožena?« - An^inizacija jezika trgovine in ekonomskopropagandnih sporočil) Vsakodnevna ulična trgovska reklamna vabila, ekonom-skopropagandna sporočila v sredstvih obveščanja in na javnih mestih (različni reklamni panoji, razkazovalni/prika-zovalniki - »displeji«.so nas tako preplavili, da se, dirjajoči skozi čas, največkrat pravzaprav ne zavedamo več niti njihove vsebine (le-ta prodira v našo duševnost nezavedno), kaj Sele njihove jezikovne podobe. Šele, če vklopimo brisalce kritične razdalje in zavesti o razliki med domačim in tujim, lahko jasneje uzremo, kako močno je val anglinizacije pljusnil čez to področje našega življenja. Primere javnih napisov kot Happy New Year (srečno novo leto), proglašanj za auihorized dealer (pooblaščnt prodajal e c/posre dni k) itn., itn, bi lahko naštevali v nedogled, Posebej občutljivo pa je v tem pogledu vprašanje imen podjetij. Seveda nihče ne bo zanikal, da se je ob pospešeni mednarodni gospodarski izmenjavi, katere neizogibni in dejansko življenjsko pomembni del je tudi ekonomska propaganda, mogoče izogniti tujim imenom izdelkov in firm kot t, i. stvarnim lastnim imenom, Še posebej, če so te firme naročniki npr. dragih reklamnih oglasov v slovenskih časopisih; Microsoft je pač znani izdelovalec računalniške opreme, tako kot je Autronic Computer — Sy-steme znan avstrijski prodajalec le-te. Toda; taistemu proizvajalcu ne bi smeli dopustiti, da na 41. strani slovenske računalniške revije Moj mikro ponuja npr. Other Compu-ters (druge računalnike), Color monitors (barvne monitorje), Matrix Printers (matrične tiskalnike), Keyboards (tipkovnice), kakor je tudi nevzdržno, da ljubljansko podjetje REPRO na naslovnici taiste številke Mojega mikra reklamirano kakovost računalniških izdelkov, ki jih prodaja, podkrepljuje s povedjo v angleščini (If you tvant the best in 15-inch monitors, you’ll find it difjtcult to do any beiter than this.). Kajti tu je ta jezikovni Rubikon, pred katerim je treba razpustiti čete slepega pragmatizma. Kajti posledica tega pragmatizma, ki se mu na naslovnici slovenske revije ne zdi potrebno dveh angleških stavkov prevesti v slovenščino, je pristanek na golo sporočilnost besede (brez njenega simbolnega pomena) in na tej ravni na pO: ■ Jurij Kovič; Nagovori, Pomurska zaloiba 1993; opremil Jurij Kocek, tehnično uredit Franc Mesarič, grafična priprava Atelje Antolin. mi 19n Vincetič I Koža je pretanka in konvencionalnost vsakdana preneumna, da bi lahko zastrla romantiko. V glavi kljuje razum, toda »razuma puščice/ so mile cvetlice,/ ko k čelu prisloniš roko«. Omnia vi neti amor, ljubezen vse premaga. Ko se gibljem v hermenvtičnem krogu pesmi Jureta Koviča mi je žal, ker sem slišal, kar je pesnik o sebi na literarno večerni predstavitvi sam povedal. Da je po študiju matematik in profesor, in da sta se se nekoč, v pohujšanje in obsojanje zapeljala s svojo učenko. Ni ona zapeljala njega ali on nje, zapeljala sta se. Tega ni tako izrekel na predstavitvi, tako je rekel v pesmih. Ko zdaj to vem, vedno znova mislim, da tega nisem odkril v pesmih. Ne zato, ker tovrstnega vstopa v pesnikovo intimo ne bi dopuščal diskurz pesmi, marveč zato, ker je nad njimi vseskozi neko tako Čudno migotanje iz posmihanja in zafrkavanja. Kako ta pesnik s silogizmi srca pobija aritmijo konvencionalnosti! S čisto navadnimi pesniškimi besedami samopodoživ-ijanja skorajda (prejdrzno opraviči početje, ki bi ga lahko pripeljalo pred sodišče. Ne išče nobenega verbalističnega eks-kluzivtzma, osnovne elemente besednega doživljanja sveta je ic najprej ustavi na p^. J'vanu, Zaiirlelare-prevleka, sčrvele f*“litnem *a. 'fge inr--,.,»VI vcic "a ® *^®terimi so bile ‘“»ša V, c - 'tini j, je postan prašni Made aJ’ slišijo vzdihi Divan kitici pe- ■tltieva ’ Itteri ima Vin-pesniška (ri.L , je divan moker Da I' rože iz I i 1 '<1 v verzih se po-..i , * v besedi C I izveder^^j^Miian Vince-^*^eiio n , ^'■otično dekon-objekta, ki bi ^jabezt * 'menAv^i; „k;„i.. erotično dekon- imenovali objekt vendar ne gre za greha. prelivanja. Vincetič stoji sredi tega, rahlo hudomuSen, vendar samo toliko, kolikor to od njega Še izsili konvencionalni svet, in odstira nas! a ge lažnega Kaj ga briga apolinični red, ki hoče med stvarmi vzpostaviti kazuistiko. Zakaj vsto- bolj po nak-podoben . erotike '' bubezm skozi vrata, t^mclib svoi«; ® cvetočimi vrtnicami, in »! v zajeto- P*’ P®‘'’ Postlana z napu- -'sko nabreklost dragimi pismimi. Erotični npesnikom že najde skupni tok li- Malo mu je mar. da je lat'' "'^noina’, P lahko bila morda starost njegovih prednikov tragična, Vincetič (»k ■■scerii JP^-.prlveje. se hoče v svojih pesmih zaslišati ^«l>renoaj^"^ieS*orasto,..................... OH 5'‘— bi da. prečistil, ne toliko s poetskim postopkom kot z neposrednostjo, Z neposrednostjo, ki seveda ne zdrži pritiska, če ni nekoliko odmaknjena, rahlo zunaj dosega racionalistične roke. Tja zunaj tega dosega se rešuje s pesnikovim samonana-Sanjem, s sklicevanjem na lastni jaz, ki ga ni mogoče enoznačno opredeliti. Stvarnost, ki zaokroža pesnikovo premikanje med rečmi, ko se-šiva nagovore, je stvarnost sodobnega vsakdana. Tudi če kje nastopi kaka vila, je postavljena v čas trajne bitnosti, kot prednikov tragična, Vincetič bi rekli 2 Aristotelom, »Mi- Gj - —, tisto od spodaj, kar je njega, 1 njegove prednike, dekle z vr- ” Čem in klinton pognalo v strast Vrvra„' Olon’ brbotanja in razpiranja in prodiranja. Stični ogenj vile, ki nekoč (podčrtal Š,S,)/ verjame, da postala bo svetnica,/« »Nekoč« kot preteklost in »bo« kot prihodnost. ŠTEFAN SMEJ ljubno nadomestitev manj razširjenega jezika z bolj razšir- i jenim. FRANCI JUST "^0 kino Film Art fest Akira Kurosawa^ država: Japonska/Francija, predstava je bila 14. maja 1993 >“ ' "rop-v Srn?' Lear GJrriii ra-iz lahko pri-'’1^5,;“P«nskezgoPdo- « oblast m 'thi ^toleiju 5p a zadnja zarotniška puSčica 'Pri tem slednjem, pri ohranjanju jezika, pa seveda odloča predvsem osebna zavest. Tista zavest, ki zna in zmore seči nekoliko čez mejo provincialne tržne mitologije, ta pa je in postaja mišljenje večine. Kaj mišljenje, postaja globinski biološki refleks!* Boris Petemu O podobni zamenljivostni logiki pričajo tudi Številna imena naših domačih podjetij, ki se »kitijo« z marsikatero tujejezično prvino ali so sploh tujejezična. Le-ta bodo predmet naslednjega zapisa. ralističnemu onemogli oče, nekdanji glavni akter takšnih spopadov. Izbor filmov iz Art festa, ki je v Soboti potekal vse do decembra minulega leta, se je s Kurosawovom filmom iztekel. Za vse prikazane avtorske filme od Krapačuka do Kaosa je bilo značilno, da sodijo v kategorijo resnih žanrov. Ljubezenske »limonade« in lahkotne komedije so se tu umaknile stvarnemu, včasih že kar natu- prikazovanju sveta in človeka. Največkrat posegajo v življenje navadnih, preprostih ljudi (izjema je Kaos), njihovih usod in vztrajanja. Smeh se velikokrat spreminja v ironijo in grotesko ter tudi gledalcem daje snov za premislek. Že zaradi svoje visoke spoznavne, pa tudi umetniške vrednosti bi zaslužili večjo pozornost in obisk. JULIJANA VOROŠ sinu prebode srce. To pa je tudi za očeta prehud udarec. Veličasten, patetičen konec tvorita prizora, ko vojaki na nosilih nesejo mrtvega očeta in sina ter ko slepi deček nad grozljivim prepadom tipa za mozaično podobo Bude, znanilcem vzhodne civilizacije, ki je bil v njihovih plemenskih bojih kruto poteptan. Stari oče je podobno kot kralj Lear, dvojna osebnost. Na začetku je oblastnik in nasilnež, ki se v svojih ciljih ne ustavlja in ne izbira sredstev (ta njegova plat v filmu sicer ni neposredno prikazana, o njej se samo govori). Na koncu pa je Že star in onemogel in povsem nemočno trpi ob krutosti svojih sinov. Hkrati ga neznosno preganja vest, ki mu očita, da je za svojo usodo kriv sam. V filmu so kljub vsej zunanji krutosti in tragičnosti v ospredju tudi moralna vprašanja, kot so zvestoba očetu, globoka čustva strahu, odpuščanja, olajšanja in bolečine. Preudarna modrost se kaže predvsem pri najmlajSem sinu in kulturni koledar LIPOVCI: Petrovi slikarji se bo imenovala slikarska kolonija, ki jo pripravljata Lipov-čarja Izidor Horvat-lzak, slikar in Miriam Sraka-Mirč, »Zaradi druženja in zato, da bi se prekinilo kulturno mrtvilo, ki duši,« je izjavil Izak. Kolonija bo od 21. do 29. junija v Lipovcih. Zakaj Petrovi slikarji? Zato, ker je patron lipovske kapelice sv. Peter, proščenja so na god patrona, Petrovo pa je konec junija. Približno v času, ko so RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12, ure. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava umetniških fotografij in dokumentacije fotografa Jožeta Kološa-Kološa, razstavlja pa tudi akademski kipar Tornay Endre-Andraš iz Madžarske. Razstavi bosta odprti do 13. junija. MURSKA SOBOTA; V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem, ki jo je pripravil muzej narodne osvoboditve iz Maribora, odprta pa je vsak dan razen nedelje od 10, do 12. ure, ob sredah pa tudi od 16. do 18. ure. Razstava bo odprta do 20. junija. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna zbirka slik in kipov z dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. LENDAVA; V lendavski galeriji razstavlja akademski slikar Sandor Bedo iz Madžarske. Razstava bo odprta do 26, junija. MURSKA SOBOTA: V razstavnem prostoru Zavarovalnice Triglav razstavlja akademski slikar Stefan Červek. 'j.^bilnek-_ '"ajalec oze- ‘'i'" —e ■uen morilec Oče jb Sam '■'ladar- . -------------- 51- y sake mu 'fat"' ta P" ea ne : ?^iX" 'no VMju seve, ik^. ko ,sc za ■ V?® Pa ! K^a.p/n čas/^a rcsii, ' , k'fO;.vtnB *_. P9 Sanir. H, P3 Sama po- Sla i j'“ se T nasproti I Se kate- J^di ''»aiČL‘'’‘’ ih I za-Oče J * *5 D W- rad in Popraviti, njegovih pomočnikih. ki v imenu čustva človečnosti in ljubezni na vsak način skušajo rešiti očeta okrutne vojne in boja za oblast. K mogočnosti in polnosti filma pripomoreta dve bitki z velikim številom akterjev, apokaliptičnih jezdecev - konjeniških oddelkov, ki vsaka zase simbolizirata vojne grozote, Hitro gibljivi in udarni konjeniki so bili dolga tisočletja ravno tako nepremagljivi, kot nedavno tega oklepne enote, saj so oboji s svojo udarno silo odločali o vojaških zmagah. Veličastni so tudi prizori neba in čudno temnih oblakov, ki grozljivo oznanjajo bližajoče se spopade in ki jih a''grozo opazuje tudi zdaj že t Novice iz kulture • v petek, 4, junija, je bilo v Čitalnici lendavske knjižnice srečanje s pisateljem Tiborjem Takaesem, • Kresnik! Kot je znano, je užaljeni Vlado Žabot po mučni izkušnji z organizacijo Kresnika tega z domačih razkriSkih tal prestavit na Dolenjsko. Kresnik se imenuje nagrada za vsakoletni najboljši slovenski roman. Sedemčlanska žirija, ki ji je predsedoval dr, Franc Zadravec, je s tajnim glasovanjem izbrala pet letošnjih finalistov. To so Veliki voz Miloša Mikelna, Lovci na Rembrandta Petra Malika, Zaznamovana Nedeljske Pirjevčeve, Sneg na zlati veji Igorja Škamperleta in Kajnov rod Ivana Zormana. Nagrajenec z 10 tisoč markami bo znan v soboto, 19. junija, ko ga bo žirija izbrala v rojstni sobi Josipa Jurčiča. • Po Linhartovem srečanju slovenskih otroških gledališč, ki je bilo od 27. do 30. maja v Soboti, so razen novih izkustev ter znanstev ostale tudi štiri številke biltena srečanja. V zadnjem od. nji h piše, da so organizatorji 6. Linhartovega srečanja Geza KiSfalvi, Milivoj Miki RoS, Duša Škof, Željko Marušič, Borut Siherle, Matej Fišer, Dejan Fujs, Igor Žabot, Goran Šiška in Meta Šabjanič. • Ko bo od 31, 8. do 17, 9, 1993 odprta kiparska razstava Jožeta BarSija, bo izšla 1. številka Časopisa Klara Klausbeiger, Trik z ničelno Številko se jim je posrečil - novico smo povzeli po njej, ■ RAZPIS Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje XV. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v R Sloveniji, Srečanje bo oktobra 1993 v Murski Soboti. Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi niso izdali knjige. Sodeluje se tako s proznimi ali dramskimi deli (do 10 strani) kot tudi s pesmimi (prav tako do 10 strani). Besedila morajo biti napisana s pisalnim strojem v treh izvodih, bili morajo podpisana ali Šifrirana, priloženi morajo biti tudi podatki o naslovu, datumu in kraju rojstva, Izobrazbi, poklicu, narodnosti, delovni organizaciji ali šoli. Poslana morajo biti do 15. Junija na naslov: ZKO Slovenije, Stefanova 5, Ljubljana, s pripisom (za 15. srečanje literatov drugih narodov). j'' , i ' ' \ . PRIREDITVE Vsakoletno (radiciunalno srečanje predstavnikov kulturnih organizacij iz Slovenije in zamejstva bo letos 11. in 12. junija v M. Soboti in Porabju. KADENCI: V petk, 11. junija, ob 20. uri, bo v Radencih otvoritev MUZEJA RADENSKE, ki gaje uredil Pokrajinski muzej'iz M, Sobote, zrele Petrove češnje. LJUBLJANA: Cekinov grad: od 7. 6. do 30. 6. je odprta razstava MARJANA GUMILARJA. Organizira Rembrandt. agencija za likovno umetnost. MURSKA SOBOTA: Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo na svojem letošnjem tradicionalnem srečanju gostila ministra za kulturo Sergija Pelhana. Predavala bosta tudi Dušan Findelsen in Maša Stavanja o kulturnem izobraževanju za kulturo. SOBOŠKI KINO: 10 in 11 junija ob 20. uri ter 12. in 13. junija ob 19. ter 20. uri film Iztrebljevalec (Blade Runner) KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in Studijska knjižnica je odprta vsak dan razen nede-Ije od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. dq 12. ure, LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18, ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsak dan razen nedelje je odprta tudi čitalnica. LJUTOMER; Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17, ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. Vsak ponedeljek so pravljične ure za otroke. I stran 12 vestnik, 10, junija^ Ganljiva zgodba Od kod je beli delfin Delfin TiŠka je bel. ruski znanstveniki ga imenujejo beluga. Januaija 1992 je pobegnil iz vojaškega oporišča v Sevastopolu, kjer so ga urili za polaganje min. Tiška je bil nadarjen učenec. Spretneje izvrševal ukaze, čeprav so mu gospodarji obrusili zobe skoraj do dlesni, da je laže zgrabil mino. Nekega dne je pobegnil. Dobre štiri metre dolga in osemsto kilogramov težka žival je priplavala v turške obalne vode. Italijanski časnikar Emilio Nessi je od prijatelja zvedel, da se po »Črnem moqu sprehaja delfin«, ki se dobro počuti v hladnejših severnih moljih. Odpravil se je na pot. Z Rasimom, turškim univerzitetnim profesorjem, sta začela delfina iskati v morju pred Sinopom in Gerzo vzhodno od Istanbula. Res sta ga kmalu uzrla skozi daljnogled. »Beli kit« je bil ljubljenec ribičev in turških otrok. Natanko ob desetih dopoldne je priplaval k obali in se metal iz vode. Prikazoval je svoje umetnije in ves srečen goltal ribe, ki so mu jih metali v vodo. Rasim se je potopil. Delfin mu je na vse načine kazal, kako je vesel družbe. Profesor ga je smel pobožati, živa! pa je spuščala pasove, žvižgala in hrkala, da bi prijatelju pokazala, kako srečna je. Od kod se je vzel skrivnostni delfin? Nessi je spravil na noge pol sveta - turške oblasti, razne televizijske mreže in ekološke organizacije. Navsezadnje je prišlo na dan, da je beli delfin, ki so mu italijanski otroci nadeli ime Snežka kepa, pobegnil iz ukrajinskega oporišča. Nekdanji gospodarji so ga zavzeto iskali. Aprila lani so se znašli pred Sionopom. Spet so ujeli nesrečnega delfina. Povezali so ga kot velikansko salamo, TiSki so se razblinile sanje o svobodi. Nič ni zaleglo posredovanje pomembnih ljudi in organizacij. Emilio Nessi ni odnehal. Odpotoval je v Sevastopol in v d el fin arij u nedaleč od tega mesta znova našel svojega prijatelja. Kakšen žalosten prizor. Delfin je negibno ležal na dnu bazena. Oči je imel zaprte. Vaditeljica ga je hotela predramiti z nekaj ribicami. Bližala se je predstava, delfin bi moral zganjati umetnije, skakati skozi obroč, plavati na hrbtu in si čistiti zobe. Ni bil sam, z njim je nastopal tudi mlajši vrstnik Igor, Emilio Nessi je o usodi Snežke kepe obveščal svet in svoje bralce, tisoči otrok so pisali ruskim oblastem, da bi delfina rešili in mu zagotovili boljše bivališče. Usoda je hotela drugače. Decembra je delfinarij v Ukrajini med nevihto poplavilo naraslo vodovje. Tiška je bil ponovno prost. Hotel je vzeti s seboj še mladega Igoqa. Dolgo ga je varoval med silnimi valovi. Potem ga je velikanski val odplahnil s seboj. Igor hudo ranjen okreva v akvariju na Krimu. Tiško so iskali dolge mesece, nazadnje so ga spet ugledali v morju pred Sinopom. Vrnil se je k prijateljem. Spet se igra, na boku ima brazgotino, a se ne zmeni zanjo. Kaj se bo zgodilo tokrat? Tokrat Rusi ponujajo petdeset tisoč rubljev, Japonci bi plačali več, da bi bil beli delfin zvezda v njihovem akvariju, Emilio Nessi pa vroče upa, da bo Snežna kepa ostala na prostosti. Ciglijt ka je bUv svetovni den boja prouti kajenju 31. maj a , bilou, se ne d*, mimo njega samo tak, posebno zatou nej, nivoji od bage razpravlalif ka so ci loLi kak či ne bi pa prepovedi kajenja na javnon mesti« so dinara P* L na ci lou 1 od republi&kon gučali od czigaretnoga 59 pravi tolarai Ali k«k je že poznano pri nat "5taro(yugo)9lovanskon" jeziki povejdanor "tresla se gora» rodio se miš". S toga ie p^ nika nede, zvUn, ka je Seleki eden pij tos povedo 4tDS . Je Pepi "Ctij p ka tvoje krave kadijo?" Feri pa: Ka j pA s trOo^t ka pa tak nouro spitavle&» pa znad ka nej?!"* '*No» £i je tak. pravi Pepi. SvfplA razprave so pri nas glij te ti pa Stala Stale, pr-avi Bela> Posta guf a, tdk, 1 inal o kak dim s te haska. pijemo, tia1q Sterna« Pa gda piSemoj tddi fčAsi ndpiivma« V noviriAj 50 ka je cesta Dosta naoupak pred Vanečo razkopana, pa ka bi jo bar da Vareče napravili« Do Vaneče, pa skouz jo že napravlena, liki do Moičanec napravi ti■ je zatou, gradbišči pa more biti kopdrtd» ka jie tou Tou zapuščeno trbej Od do skoro niti zagvUiana varnost, gradbišče, Vaneče kraja niti ne vej, je njiv £i je gradbince, niti £1 Zdaj se na pa pristojnost je tou pa 'tlon * in&pekc ij a je ne pa nemre nika pravi 2 mesta genoti ^li pa koga ^trotati» vej v ukrepati, ceu, č icfo se Pozdravla vas preždlhapi, brat Dtouti ne zgodi se vsak dan I Helve Villechaize iz Hol-iYwooda je visok ali nizek samo 110 centimetrov. tehta le 27 kilogramov in je vendarle filmski zvezdnik. Prvič je zaslovel leta 1974 v filmu o Jamesu Bondu Mož z zlato pištolo. Pri vsem pa je zelo zanimivo, da so mu všeč visoke ženske in da ima pri njih tudi uspeh, Hervejeva zadnja spremljevalka - vidimo jo na našem posnetku - temperamentna Torrie Talent meri v višino 171 centimetrov in z njo živi na ranču v San Fernardu Vallevu, Že prej je bil dvakrat poročen z ženama, ki sta bili obe višji od 170 centimetrov. Ženin jo je pretepel Ljubke pande so tudi v naravi kot igračke, zato je razumljivo, da jih imamo vsi radi. V naravnem okolju na jugu Kitajske jih živi samo Še 700 in zaradi divjih lovcev na trofeje, spreminjanja okolja in njihovega zelo zapletenega in redkega razmnoževanja so tudi te ogrožene. . Upali so, da bo ljubezen izbruhnila na prvi pogled. Toda ženitni posredniki, ki so londonski samički pripeljali ženina iz berlinskega živalskega vrta, so se zmotili. Poroka je bila polomija. Ljubka Ming iz Londona, 75 kilogramov težka samička v najboljših letih z okroglimi črnimi očmi in svileno dlako, je potrpežljivo čakala na ženina, mišičastega Bao Baa iz Berlina. Toda sto kilogram s ki Prus ni nežne narave. Takoj po prihodu je Ming pošteno pretepel in užaljena nevesta ga več niti ne pogleda. Zaradi varnosti sedita zdaj vsak na svoji strani rešetk in njuni skrbniki lahko samo še upajo, da bo narava premagala užaljenost in da bo medvedka sprejela ženina ob parjenju. Ta čas pa je pri pandah zelo kratek; samička je godna samo dva do štiri dni na leto. V 30 letih, kolikor znaša njena povprečna starost, ima panda do 8 mladičev, kar je zelo malo. Breja je 135 dni, skoti do tri mladičke, ki so slepi, veliki okoli 15 centimetrov in 100 gramov težki. Panda je izredna mati, ki svojega mladička doji tudi 14-krat na dan. Pande v živalskih vrtovih imajo zelo redko mladiče. Kitajcem se to še posreči, imajo jih okoli 40, v drugih živalskih vrtovih pa jim je uspelo samo v Madridu in Ciudad Mexicu. Več upanja na preživetje vrste pa daje uspešna umetna osemenitev, ki so jo vpeljali na Kitajskem. 30 metrov nad tlemi štiriletna Li Ji-jun je pred dvema dnevoma za las ušla smrti, ko je padla iz kabine na vrtiljaku v zabaviščnem parku. Z glavo se je zagozdila med rob kabine in vrat, to pa jo je rešilo, da ni padla 30 metrov globoko. Preden so prišli reševalci, je takole visela pet dolgih minut. zvezde kažejo OVEN BIK DVOJČKA RAK Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, čeprav je nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posla, a ti to ne bo prav nič pomagalo Pojdi raje v družhx) in se zabavaj. Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden, vendar pa se takrat, ko so potrebna čustva, obnašaš preveč preračunljivo. To te lahko Se pokoplje. On: Vpletel se boš v dogodivščine, ki ti bodo še dolgo lepšale življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu. Pa še obilico koristi boš imel tako v ljubezni^ kot tudi v poslovnem življenju. Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se p t. (C f d iF jr I« U 1 Človek v stiski Kuhajte z nami iMijen žepni nož izgubil Žepni 'h ob tem spoznal, da nioia filozofija in pti-PiHrijenost na usodo na ir- sta hlih nogah, kajti malen- 'Ha izguba me je soraz-iRčrno močno razžalostila m X. " losi: I” danes misli se ne morem M , ' na izgubljen u ' ne moreni 1’1. da se (Stii smejal svoji ^atimentalnosti, Mvčuv ’J»''uian ie oklepam stvari. W lih irhkm. -J-i- it--- Močno ... ■ insim diUj časa. Zato mi;., “JJ vsakit ih;laa«lr».vču. iTior^' 'i”’” boli, če se lositi nosil od obleke, ki H. človeka, ki UEt , izgubil. Da-izp^?h!° pozabljive, ilariif!^drage reči, dan?'. Vsak učbenikov. H bi nas lajajo po obe^Inikihv sa-pod šolskimi a jih nihče ne pogreša. pod ,'3 vsakem koraku lahko ®)iuti.,iiw«.---■ pismo - 8.00 Poročila - 8-10 Dopoldne na MV Evropa v enem tednu - U -12.00 Poročila BBC-ja - 10 00 Poročila - 10.30 Spon - 11.15 Zgodilo se je 12 30 Zakaj sc ukvarjamo Z umetnostjo - 13.00 '13 30 Popoldne na MV - 14-00 Aktualno - 15,30 Danes do tnuajsnh * jeVoPoroCda - I7.D0 Bilo je nekoč lo.ij -------lestvica noeodki in Odmevi - 16.25 Obveslila - IČ.JV rorociia - ° m hn Šnorl - 18 00 S krantčakon. «kton. pa z marelof - 17.30 Spori A' nHc-ia - 19 00 Vkliučuii narodnozabavne glasbe - Slovenija Turek - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7 30 (nformacijc v slovenščini, nemščini m madžarščini - 7 45 Ljubljansko zvočno -fi 00 Poročila -8 10 Dopoldne na M V - 8 30 Kost/gosf dneva -9 15 — 11 fkjl;«}> EAolact pismo Glasbene novosti - ---- - 12,00 Poročila - 12 30 Zakaj Sc ukvarjamo z umeinostjo - trin*ijMih -- 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obveslila - 16 30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne nili - 18,00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18 JO Poročila BBC-ja - 19 00 Vktjučujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami 7 00 Druga jutranja kronika -Informacije v siovenSčini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8JO Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9-15 - - 10 on Poročila - T " ** ttMr7rvx, ...rm tono Poročita - tO.3D Kratki stik - 11-15 Mali oglasi ------- - 13-M3 Danes do 16 30 Poročila - 17 00 Tema popoldneva - T3G Informacije v Iščemo 7.a vas - 12 OO Poročilu BBC-ja 10.15 NSTSNMV - 11 15 Borzni uirip UIUCIKI avz.a- 12,30 Zakaj se ukvarjamo z umcinostjo - 1.5,uu 13,30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 .30 Doneš do trinajstih ... Dojjodki in odmevi - 16.25 Obveslila « 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas - 17 30 Mah oglasi - J8.IX} Na narodni farmi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek '^-Tao Prebu a te se z nami - 7 W Druga jutranja kronika - 7 30 Ctftrtvk - 2» ‘MJ rrcuujajic as. a,... _ Informacije v slovenščini, nem.ščini in madiarSčiri -7.35 Svetuje kmeiijski strokovnjak - S 00 Poročila - S. 10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gosT dneva 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - U) 30 Pika na i U 45 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo, z umetnostjo - n rin Danes do trinaiMih - 13 30 Popoldne iia MV - 14 00 Aktualno ".. , . !3 30 Fopolunc na mv - 14 00 Akiualno ; - n »TO S Najte^Veljč sče.utkam. in pozdrav, 18.30 Poročila BBC- scfnuiZ-l'...... ,,, iy .W) Radio Slovciup P tžDELOVA-lECBAKEt tl EILH. RAALEC IH PEVEC tELENTANO ameriška"' FILMSKA IGRALKA (Patricia] TELEVIZU* IGLAVCI MOŠKI PEVSKI I I l RIMSKA ENKA BEL PRAŠIČ IBORILMI DRAGO ^EKAV“ BOMGilkll I NEKVALI-lETNI IZDELKI, IZMEČEK ANGLEŠKO IME ZA VZHOD 'avtomo-" eiLSKA OZNAKA KRANJA tČCTRTA ilMENZUA OBOROŽEN NAPAD NA POLITIKA NEKDANJI IT PRED. BEDNIK IBANDRO) ^POHT. i ( 1 I I 2 1 POSrtČEN PROStOA T MUOIČ. ZLODEJ pFffUSl R3KI ŠAHOVSKI TEOBETIK 'J čOflUŽINA JZOELOVAL. KEV GOSLI JZ C» EMONI i f I I I I RESITEV prejšnje križanke - Vodoravno: ljubica, Jarovit, unileta, Dinara, oča, Ita, Žalec, S, Er, NASA, R, kc, LD. stripa, Trojane, vokativ, us, nika. stran 14 vestnik, lO.junjja^ podlistki I Iz župnijskih kronik: Kobilje (29) do ravno izrezal reže. Zdaj»j® matični« P" 5». ski obredi ne le v Osem nevest za osem ženinov Kobilje, ta oaza slovenstva, ima zanimivo zgodovin«, ki jo je lepo opisal domačin jezuit Pavel Berden, župnijski urad pa ju je 19^, leta izdal v biošnrici. Zanimivo Je, da cerkev na tamkajšitjem območju omenjajo že v letu 1271, dejansko pa je Kobilje postalo samostojna župnija šele 1. jmmaija 1944. leta, torej pred manj k«t 50 leti. Zakaj je bilo tak«? Židov ni bil jud Listino, ki 1271 leta posredno omenja nekdanje Kobilje, je izdal madžarski kralj Štefan V. Njegove čete so se vojskovale s Čehi in v bojih naj bi se odlikoval neki Zidov iz Mileja, kraja, ki leži severovzhodno od Kobilja na Madžarskem. Naš junak je bil v obrambi gradu Parapah ranjen, dva njegova sorodnika pa celo ubita. Grad pa so le ohranili. Za svojo zvestobo in junaštvo je prejel od kralja »terram Castri Zaladiensis Kebeie vocatam, in qua ccciesia sancti Marini esse dicilitur« (zemljišče Kobilje, ki pripada Žalskemu gradu in kjer je cerkev sv. Martina). Zgodovinarji so mnenja, da Židov ni bil Žid, oziroma Jud, kajti beseda, oziroma ime izhaja v tem primeru od korena žili, živeti,., Še zdaj imamo podobna imena, na primer Žida, Zidko, Živan, Živko... Jezuit Pavel Berden domneva: »Smemo to-rq upravičeno sklepati, da so leta 1271 na Kobilju še živeli Slovenci. Sinemo tudi sklepati, da Tatari, ki so leta 1242 pustošili v naših krajih in o katerih se je ohranilo ljudško izročilo vse do danes, Kobilja niso popolnoma uničili. Izročilo sicer pravi, da so .juesjani* vse pobijali in da so se nekateri pred njimi skrili ker je Krištof Banfy branil kalvin-skim pridigarjem oznanjati na svojih posestvih kaivinsko vero. Prav gotovo so kalvinci požgali nekaj hiš. vendar ustno izročilo trdi, da so Kobilje požgali in porušili Leta 1752 so KobiljaCani zgradili sredi vasi leseno kapelo 2 zvonikom. Božjo hišo so hoteli imeti v svoji vasi, hoteli so slišati »svoj« zvon, ki bi jim oznanjal jutro, poldne in večerni počitek ter jih vabili k molitvi angelovega poz-dravljenja. Šest let pozneje, leta 1814, pa so si zgradili zidano cerkvico. O njej je cerkveni preglednik leta 1830 zapisal: Število duŠ 449. Cerkev je zgrajena 1814. leta. Bila je zidana in blagoslovljena. Imela prevzel kobiljsko župnijo Franc Haias, rojen v Črenšovcih, ki je še sedaj tamkajšnji dušni pastir. celo v konjski gnoj b« Listina (darilna pogodba) iz teta 1338 pa pravi, da je na posestvu Kobilje »ecelesia sancti Manini la-pidea est constructa« (cerkev sv. Martina, zgrajena iz kamna). Kakšna je bila, si lahko predstavljamo ob pogledih na staro tumi-ško, soboško in marijansko cerkev, ki so iz tistega časa. Leta 1342 in 1372 so postali lastniki Kobilja lendavski groQe Banfyji (Baniči), listina iz lendavskega urbarja iz leta 1663 pa navaja: »Kobilje. Sodni okoliš HeteŠ. Posestvo. Last grofa .Nadasdv Ferenca. Nekdaj je bilo tukaj 42 četrtinskih kmetij. Zemljo imajo v najemu svobodnjaki od Sv. Jurija.« Nazadnje pa so po medsebojnem sporazumu dobili Kobilje v posest knezi Eszterhazy, ki so ga imeli do novejših Časov. Kaj je bilo s cerkvijo? »Urbarialni zapis kmetov na po- Turki, in sicer vsa naselja spodaj . je le en oltar, zidan stolp, dva V dolini ob potoku, porušili pa so tudi hiše in cerkev pri Sv. Martinu. Ustno izro6lo pravi, da so ljudje skrili zvonove in dragocenosti cerkve v vodnjak, ki je bil znotraj obzidja. Leta 1929 je nekaj Kobilj-čanov iskalo ta zaklad, a našli so le človeške kosti. Novo naselje, nova cerkev v 18. stoletju io po končani turški nevarnosti nastali za naše kraje mirnejši in boljši Časi. Za vlade Marije Terezije (1740-1780) je v gospodarstvu zavladal tako imenovani fiziokratizem, ki je nagla- zvona in kor s harmonijem. Zakristije ni bilo. Prižnica je bila lesena. Učitelj je pri cerkvi-matici v Bogojini. Razume se, da dobi pšenico, denar v gotovini in rž. KobiljČani, oziroma njihova cerkev, niso imeli lastnega duhovnika, pač pa je tja prihajal maševat Štirikrat letno bogojinski župnik, in sicer: tretjo nedeljo po veliki noči in na dneve treh svetnikov; sv. Martina, sv. Antona in sv. Roka. Po priključitvi Kobilja v župnijo Dobrovnik (1839) so dobili k omenjenim dnem še maše: božično polnočnico, na dan sv. Štefana, na velikonočni in binkoštni ponede- šal, da je moč države odvisna od . Ijek ter na dan 18. decembra, ko je kmeta... Lendavski veleposestniki so želeli opustošene kr^e naseliti, površine bolj obdelati, ker bi tudi sami imeli od tega večjo korist. Leta 1747 je provizor lendavskega posestva pisal predpostavljenim, da je dal k sebi poklicati tiste, ki so se javili zaradi naselitve Kobilja. Leta 1748 (9. maja) je bila na len- I B 1 I Ceikev sv. Martina v Kobilju so zgradili 1925. leta. Pred gradnjo se menda nis« posvetovali z dobrov-niškim župnikom, po čemer je mogoče sklepati, da so bile vezi ra- sestvih grofov Banfyev iz leta 1542 zrahljane, želja p« samostojni žup-navaja za naselje Kobilje (Villa Ke- njji pa velika. - Posnetek: Š. S. bele) imena: Blaž BČki, Matej Ber-keš, Simon Both. Blaž Nagy..., Blaž Sabo. Tomaž Santo> Blaž davskem gradu izdana Ustanovna Varo. Martin Ivan.... Tomaž Barla. Jurij Fejer, Mihael Kebelei, Sebastijan Buza, Jurij Cacok.. • Kot kočarje (želare) navaja imena: Nikolaj Var^a, Andrej Morton. listina, s katero je »knez svetega rimskega cesarstva Ga]athay Ester-bazy Pavel Anton, dedni gospodar Frankjonske graščine, vitez zlatega runa, tajni in notranji svetnik vzvišene gospe madjarske kronane kra- bilo celodnevno češčenje svetega rešnjega telesa. Ljudje pa so si želeli večjo cerkev. Leta 1924 so se dogovorili z ljutomerskim gradbenim mojstrom Jandlom za gradnjo nove cerkve. Glavnino stare so porušili, ohranili so 1e zvonik. Z gradnjo so očitno zelo hiteli, saj so |o sklenili že naslednje leto. Cerkev je 1925. leta blagoslovil škofov pooblaščenec. Ni pa znano, ali je prišel v Kobilje neposredno, ali pa posredno (ob posredovatiju župnije Dobrovnik), dejstvo pa Je, da je župnik izjavil; Brez mene ste jo zrušili, brez mene zgradili, pa jo Še brez mene posvetite! Če je bilo res tako, potem lahko tudi sklepamo, da odnosi med Kobiljem in Dobrovnikom niso bili vzorni. Taki pa so postali, ko je prišel za kaplana v Dobrovnik Ivan Zelko, ki je hodil pogosteje maševat v Kobilje, v letu 1937 pa daroval mašo že vsako drugo nedeljo, razen tega pa še ob štirih kobiljskih proščenjih. V tej zvezi je zapisal: »V tem Času so okusili dobrine redne pastoriza-eije, se oprijeli slovenskega cerkvenega petja in v cerkev se je uvedla književna slovenska molitev. Bila je večkrat priložnost za sprejem svetih zakramentov. Ob teh dobrinah duhovnega značaja... in s poudarjanjem njihove zgodovinske preteklosti... je končno v njih zavestno in podzavestno dozorel sklep: imeti lastno duhovnijo. S tem je soglašal tudi dobrovniški župnik G. Lejko.« Za ekspozituro na Kobilju sta se močno zavzemala takratni lendavski dekan Ivan Jerič in Jožef Klekl. Množična poroka Vsi kobiljski duhovniki so si prizadevali za ustrezno versko, moralno in ter siceršnje življenje svojih ljudi. 27. julija 1901. leta je bila na Kobilju množična poroka. Tega dne se je kar 8 kobiljskih deklet poročilo z 8 fanti, ki so prišli v Kobilje - podobno kot še množica drugih - sekat drevje. Franc Krištof se je potočil s Terezijo Feren-cek, Mihael Kogolšek si je vzel Uršulo Ferencek, Matija Cirk se je oženil z Uršo Ferencek, Franc Juvan si je izbral Terezijo Horvat, Ivan Metelko je popeljal pred oltar Uršulo Horvat, Matija Zalar je obljubil zvestobo Rozi Kort^c, Mohor Ufjančič si je izbral Suzano Bukovec, Gregor Mohor pa je bil ženin Nane Bukovec. Nekaj teh parov je že imelo nezakonske otroke. Zdaj seveda ni tolikšnega števila ženinov in nevest, saj, kot mi je povedal župnik Haias, so imeli lani le 8 porok, do konca maja letošnjega leta pa le 2. Lani je krstil 8 otrok, letos pa komaj 1; lani je bilo v celem letu 9 pogrebov, v tem letu, čeprav je poteklo le pet mesecev, pa je k večnemu počitku spremil že S ljudi. G. župnik Franc Haias mi je bil prijeten sogovornik. Nekaj pridobitev v času njegovega delovanja! Nove elektronske orgle, 8 vitražev (barvnih oken) s podobami svetih: Cirila in Metoda, Frančiška Asiškega, Slomška, Janeza Evangelista. Eve Krške, Avguština in Ladi- ampak tudi v kapelici na tinu, in sicer v nedelj« po noči, avgusta po godu sv. 8“*^ v nedeljo po 22. avgustu, ko f praznik Kraljice miru... s Kobilja pa občasno jnaioj® ®a v Motvarjevcih, kjer je ekoij*^ kapela, saj so tam ob katoličs^j^ ki so v manjšini, še pripadnik**^ vinske veroizpovedi. č obred skupen. Sploh pa jeg/ lahlrn šp tar nonoscn na ."'d!'. ..Hal** V(f slava. Temeljito so obnovili ostrešje, notranjost in zunanjost cerkve, v kateri je vse novo, razen oltarja sv. Martina. Nov je tudi daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu. 1968. leta, ko so praznovali 25-letnico župnije, ga je posvetil mariborski škof Vekoslav Grmič. V cerkvi je nov velik luster, nov križev pot je naslikal Geza Ko-con.,. 30. avgusta 1992 je mariborski škof Franc Kramberger posvetil na hribu Sv. Martin, kjer je stala cerkev že v 12, stoletju, lepo kapelico Marije kraljice miru, za katero je izdelal načrte Jože Kovač, poslikal pa jo je akademski slikar Štefan Hauko... Letos so vgradili na temelje župnijske cerkve v Kobilju izolacijske plošče. Delo je bilo zahtevno, saj je mojster Horvat s sodelavci pred tem s posebno žago vo- lahko še kar ponosen na s*«;'. 4, nike, saj se jih nedeljska službe udeležuje več kot 6***“^^. kov, k verouku pa šolarji. Očitno je vzpostavil stike s svojimi verniki, in takega mnenja sem podpd^^ zato, ker se ne zapira v ampak je nenehno med S*"*' tudi med gasiJa>*aterim FS Pmurugo iieiM ^.'O Rad ima rože, skrbi za .. - '---»A „,„. Al r k I,- 'tl t/' > Ii ii j Š I l k k i' si K i itHia** J Martjanci, župnik Erazem 10 ” prezbiterijski steni, Mojster pt) letu 1392 »4 Erazmu staji P**' mož krajših sivih las z brado. kodeks, ki ga drži z levico. Nje8'’''«.^i‘nU’ i tr v rahli S-liniji. Spodaj je oblečen * r nog segajočo tuniko, čeznjo P« vratom spetim plaščem svetlo podložena draperija plašča J® vim vzorcem, blago pa se pasu, kjer sta se napravili dve luov« -'-t -nožem, k' P* ik. naslikat* Ob klečečem leno Drugi apostol, sv. Jernej s v levem narodu in z i...-—, predstavlja značilen lik, naslikat* internacionalnega gotskega slog«' ,eii<*73.V naslikano v S-krivulji in se v 1™’, .jo v levo. V obrazu, ki ga karakter*^'jipa 1..:» „ nnva F>* .„h ' taFlT tl b rjavi lasje in brada, se nova 'M prav lepo manifestira tudi v l ustnic. Tu ne gre več za ujetje ti ^ic*^ (i7 t 6. .. Janež«.J izraza, kot ga kažejo liki . resnejši, morda celo ekspresivo«!*’ ' čila aposotola Jerneja, karitana I cem poslikana dolga tunika • dekoriran plašč, se lepo pr‘*«8«^ 1»*^ :, dasiravno pri njem ne opaŽai’**’, p , plastičnega gubanja draMfiJe kO v Turnišču. ' -//r. ' ' (Nadalje*^”' ■ de kori ra n plafit, se lepo t 93 10. junija 1993 stran 15 I ,ei' V- I kronika ju- : SpoiočBo za javnost ■lili tlJi sh liS tJ f jlts »('■ wi-«9 (M iiidi 1«-Ifr to: [J. s* f* fp »t ■ferstvo za notranje zadeve svetuje tiižavljanoin Re-™''*Bijc, ki si Se niso uspeti priskrbeti novega potnega lista, da to storijo ^'mprej; 26.6.19^3 ' valjati sten (rdeči) potni listi, izdam 'Ote tudi veliko tujcev, državljanov drugih SFRJ, ki so po prejSnjili predpisih prebi-»toveniji ati so imeli pri nas status tujca. Po 25,6.iyii3 ■ - .h? Poteega lista ne bodo mogli vet uporabljati za rvi pehai ■ t* pooo mogli vet' uporaoi/aii ^r^vnc meje. Se več: neveljavna bodo tudi vsa UTO (xa tačasno ali stalno bivanje) in vizumi (de- ’K-ni^ . • ^^®sno alt stalno bivanj v- potaih listih. ! pravrk> svetujejo, da storijo ’ UCasnO DnskrFtin rv\fni liGt vse potrebno in si ta priskrbijo potni list države, katere državljani tako, sc bodo izonndi n#Ttsriietnim ooslodiram uri In Jr:han’^^ iitognlli neprijetnim posledicam pri Miii ^*^''’** dieje alt urejanju statusnih zadev. 2unatsje zadeve Republike Slovenije je ta države, pri tem pa poudatja, da organi za Q(^ ,”'*"**' uicetvcf pri vem pa puuuarja^ ua vi go in 8*2^’“)'^ zadeve ne bodo priznavali listin mednarodno . jdimrinRU j^.w . .. i« of ik .1« f ^tih dtžav (Zvezne republike Jugoslavije, krajin, siajedntce Bosne in HErcegovine,,.) Ir. »i^ ii' 8- gasilci praznujejo 0\r Stročji vasi ustanovili gasilsko ' I bo v nedeljo, 13. junija, ko se bodo 1 h "Jri zbral' neaeljo, 13. junija» ko se bodo 'tiaši, nato pa položili temeljni kamen za nov '.t' '^uKljsb ° ho proslava, na kateri bo govoril povelj-■ ®*®ha civilne zaščite Miran Bogataj. Praznovanje i leu danes, v Četrtek, 10. junija, ko bo L ^2. '■ društva; jutri bo easilska vaia, nato Se nofiometna J k č iJit. ? Sok' —•■”1', juin DO gasiisKa vaja, nato se nogomeina - J kresovanje. Gasilsko društvo iz Stročje vasi ■ ................................... jutri bo gasilska vaja, nalo Se nogometna ga nameravajo zgraditi blizu osnovne šole, 14 metrov. p stllj 'k '»tek 1 . v ^iSiirik • J»»n«ja, sta 'Tina JO let is'‘'»divu j J se- M 1..'' nprn udaril 1^*^ ic.'’;,7 ni dal: prvega hotel prehiteti), Stefan F. je dobil pri trčenju hude telesne poškodbe. 1. i sprla 37-Ietni An- star Bogomir 1,7^ f ■ ____ Ufi—:?^£6al iz rok in “^anl n’ Boi 'gotnira L, in Itta "^jprei K — - kj ^‘^skocjo- CbH^^obraCi '■ PoSkodo- :unavanju povedala na tnili S^‘orek j>nda-prometna Sbuljal z Lendave "^^stje. Vozil 'it petih ie ^.pregled- S ----------------- "a ,wj voi *'it. ■'»lesi =: m , ®rneri nrir, se je zgo- .P‘’ehitel neki ''cndar se ^''oj vozni Se z mo- lu pa Težka nesreča pri Muri na dobrovniškem območju, dejanja nedovoljene posesti Vlomljeno je namreč bilo orožja ali razstreliv. V letoS-V koči lovske družine Kobilje njem 1ctu naj bi namreč preti-in gozdne uprave Dobrovnik hotapil s Hrvaške v Slovenijo ter v počitniško hišico Jožeta več ročnih bomb in pištol. Ne-T. v DobrovniSkih goricah. Iz. kaj bomb je odvrgel sam, in koč je storilec odnesel v glav- sicer 3. marca na avtobusnem nem hrano, iz počitniške hišice postajališču v Dolgi vasi, z eno pa zračno puško in tranzistor. bombo pa je 22. maja ob po-Vlomilci pa »operirajo« tudi skusu samomora ogrožal var- v radgonski občini. V prvih nost več občanov. Tri bombe pa naj bi skupaj s prijateljem dneh junija so iz počitniške hi- pa naj bi skupaj s prijateljem šice v Kraijevcih, katere lastnik odvrgel v vinogradu Stefana G, je Ivana P., izginili brivski apa- v Dolgovaških Goricah. Eno rat in drugi predmeti, tako da od bomb pa jc izročil Ladislavu K., ki jo je potem 15. aprila je škode za 18.000 tolarjev. Vlomilec tudi v Hrastovcu Nezanec je obiskal počitniško hišico v Hrastovcu v lenarški občini, katere lastnica je M. Š. iz Maribora. Pobral je razne tehnične predmete in povzročil v zgodnjih jutranjih urah odvrgel v hodnik ob Partizanski ulici, Le-ta je s tem storil kaznivo dejanje splošne nevarnosti. Jožef H. pa naj bi eno bombo izročil Še Štefanu G. iz Dolge vasi, ki jo je 1. maja aktiviral in tako storil samomor. Jožef H. naj bi ročne bombe za 700.000 tolarjev škode, jn drugo orožje nabavljal na Domnevajo, da je isti vlomilec Hrvaškem. V preiskavi je nam-skušal pridi Se v počitniško hi- .... ... šico F. Š., vendar jo je popihal prej, preden so ga odkrili. Padla $ podstrešja 45-letni Franc Ješovnik iz reč povedal, da je te reči mogoče dobiti od prodajalcev, ki se zadržujejo v raznih lokalih, za 5 mark po kosu. Smrt pri Komarnice v ormoški občini je delovncill Struju spravljal seno na gospodarsko Nova uredba o varstvu pted požarom F naravnem okolju Premoženje že za neprevidnost Vlada Ki^uMike Slovenije je skladno s svojimi zakonskimi pooblastili izdala Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki bo začela veljati 13, junija. Uredba določa, da morajo vsi, ki kaj kurijo, sežigajo ali uporabljajo odprt ogenj v naravi, urediti kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča pa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi najmanj v razdalji 10 metrov. Prav tako uredba določa, da mora biti kurišče oddaljeno od dreves najmanj 10 metrov, od gozda pa 50 metrov. Ves čas kurjenja mora nekdo kurišče nadzorovati, na kuriščih v naravi pa je prepovedano sežigati gorljive tekočine ali materiale, ki pri gorenju katerih nastajajo močan dim ali strupeni plini. Po končanem kurjenju je treba pogasiti ogenj in žerjavico ter kurišče pokriti z negorljivim materialom. Prav tako uredba določa, da je treba ob zmernem vetru, ki piha 6 metrov na sekundo ali več, prenehati kuriti in prižigati odprt ogenj v naravi. Uredba posebej določa, da je v sušnih obdobjih prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravi ter puščati ali odmetavati goreče ati druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. ( 4 j I J ' f' It f pripeljal Janez P. 5 P f: ■ v 11 Čil v |evi od tam »ista Ti-jc kot CJ ki poslopje. Pri delu pa ni bil dovolj previden, sicer se ne bi zgodila nesreča: z višine dveh metrov je padel na betonska tla in se hudo poškodoval. Nekaj dni pred to nesrečo pa se je hudo poškodoval 72~letni Ivan Petek iz OsluSevec. Hodil je namreč po podstrešju gospodarskega poslopja in hotel prestopiti razpoko v stropu, široko dober meter, Žal mu je spodrsnilo in je padel na tla v predprostor in se hudo ranil. Noč s petka na soboto je bila tragična za 31-letnega Josipa R. s Hrvaškega, ki je bil zapo- V Uredba prepoveduje tudi sežiganje sečnih ostankov gozdu (razen kadar gre za zatiranje lubadarja), kurjenje V soboto, 5, junija, se je , , „ zgodila huda prometna nesreča Odkrili »bombaše« zunaj Srednje Bistrice pri Muri (gostišče Kantina). Preded osebni avto Štefana L. s Spodnjega KamenŠčaka, ki naj bi vozil z neprimerno bistrostjo, peljal pa se je proti Razkrižju, je nenadoma stekel pešec Jožef R. s Stare Nove vasi, ki je hotel čez cesto. Posledice neprevidnosti pešca, za katerega se mnogi sprašujejo. Čemu se je zadrževal v samotnem kraju ob glavni cesti in tako daleč zdoma, so hude. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. Odkrili 150 nabojev Gornjeradgosnki cariniki so mco pregienom osebnega avtomobila, s katerim se je pripeljal iz Avstrije hrvaški državljan N. N,, našli 150 nabojev za malokalibrsko puško. Strelivo so zasegli, tihotapcu pa je carinski sodnik za prekrške izrekel denarno kazen. Odkar so prijeli vlomilčka, o katerem smo pisati v prejšnji številki, je nekam mirno, To pa žal ne pomeni, da smo poslej lahko brez skrbi za svoje premoženje. Zgled za to so vlomi ri 1, f' čl ■ 4' -iti 1 I « Delavcem kriminalistične službe in lendavskim policistom je uspelo izslediti osumljenca in pojasniti vrsto eksplo- s1en pri zasebnem podjetju Kovinoplastika v Čentibi. 5. junija je ob 22. uri začel delati v nočni izmeni v delavnici, v kateri je delal že nekaj let. Delal je pri stroju za pihanje plastike, ki deluje šele deset dni. Naslednjega dne ob pol Šestih zjutraj je odprl levo krilo vrat stroja in vanj potisnil glavo. Verjetno je hotel pogledati, kako je z orodjem v njem. Varnostno stikalo na vratih, ki pri odpiranju stroj avtomatično izključi, je bilo izključeno ali pa pokvarjeno, to še raziskujejo. Orodji v stroju se med delom približata na razdaljo 12,5 centimetra. Ker se stroj ni ustavil, sta orodji delavcu Josipu R. stisnili zij ročnih bomb na območju lendavske občine. Predzadnjo glavo. Nezavestnega je našel sredo, 2. junija, so odvzeli prostost 40-letnima Jožetu H. in Ladislavu K. iz iz Lendave. Privedli so ju k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njiju odredil pripor. Jožef H. je , osumljen stotitve kaznivega pn delu. sodelavec in poklical zdravniško pomoč, vendar je ponesrečeni umrl v zdravničinih rokah. Smrt je bila posledica preloma lobanjskega dna in možganskih kivavitev. Ponesrečeni je sicer utemeljeno imel vse preizkuse iz varstva " Vi* - «4' I magistralne ceste skozi Gornjo ’ ^Kr 1pri ureditvi križišča blizu hk-.-vevpn., Biagistralo stekaio ceste's Slebinverie- POROKE MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Alojz Žer-din. ključavničar z Mote, in Zdenka Šic, šivilja iz Turjanec; Franc Golob, prodajalec iz Spodnje Ščavnice, in Janja Kurbus, prodajalka iz Stavešinec; Andrej Dimeč, inž. metalurgije iz Gornje Radgone, in Lidija Mlinarič iz Gornje Radgone; Renato Svenšek, elektroinženir iz Radenec, in Vesna Sinokapčev, študentka iz Radenec; Miran Zemljič, monter iz Črešnjevec, in Klavdija Pintarič iz Hrastja-Mote; Jožef Štuhec, obrtnik iz Turjanec, in Nada Kozar, medicinska sestra iz Gornje Radgone; Miran Maruško, mehanik kmetijske mehanizacije iz Segovec, in Zvezdana Sobočan, prodajalka iz Žiberec; Robert Berden, mehanik kmetijske mehanizacije iz Stanetinec, in Irena Murkovič, bolničarka iz Ljubljane; Dušan Bratuša, carinski delavec iz Gornje Radgone, in Sonja Borko, carinska delavka iz Gornje Radgone. MATIČNI URAD VIDEM OB ŠČAVNICI: Jože Kaučič, kmetovalec iz Sovjaka, in Simona Pučko, gospodinja z Brezja; Anton Horvat, delavec z Murščaka, in Ivanka Avguštin, gospodinja iz Slaptinec; Janez Budja, delavec iz Grabonoša, in Alenka Sorčan, kuharica z Janževega Vrha, MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA: Darinka Fei-bar. pomočnica tekstilnega konfekcionarja iz Lipe, in Robert Matjašec, Iikaleč iz Li^; Milena Žižek, knjigovezni-Ska delavka iz Ižakovec, in Branko Nedeljko, tekstilni delavec iz Ižakovec; Marjeta Rešek, tekstilna konfekci-onarka iz Murske Sobote, in Ivan Mutvar, strojni ključavničar iz Murske Sobote; Brigita Plahut, upravna tehnica iz Rakičana, in Franc Vlaj, kuhar iz Rakičana; Ingrid Čer-nela, tekstilna konfekcionarka iz Murske Sobote, in Boris Lončar, ekonomski tehnik iz Černelavec; Helena Titan, laboratorijska tehnica iz Kroga, in Branko Fridau, steklar iz Kroga; Sonja Kodila, upravna tehnica iz Mlajtinec, in Igor Benkovič, avtomehanik iz Bogojine; Franc Flisar, zasebni prodajalec iz Murske Sobote, in Ana Pintarek, poslovodkinja iz Podravskih Sesvet; Štefan Port, policist iz Vučje Gomile, in Lilijana Marinkovič, administratorka iz Beričevega; Janez Nemec, barvar z Bukovnice, in Jožica Šemen, medicinska sestra iz Bogojine. magistralo stekajo ceste' s Šlebingerje- S?*!!* stekajo ccsie s Slebingerje- ter iz Majsirove ulice, ki vodi proti »4^^ 'f^rižjšče razširili v breg, so'morali i* la'^.šo,v zidov,, odstranili pa so tudi več. k, jc^' Ceste ra l^rižiščc asfaltirali. Upajifio. da še ’ .......................................................... 1 s. pregled večji, nesreče ne bodo Pa Se popravek! Nataša Zadravec iz Seta se ni jjoročila z Jožetom Fickom, kot smo zapisali v eni prejšnjih številk, ampak z Jožetom Puckom, iz Čikečke vasi. Zla to po ročen ea i Kerčmar ( Vestnik, št; 21) pa sjn doma v Vnčji Gomili in ne , v iVučji vasi, kakof se je-zapisijlo ' ■ ■ i ' i. našemu novinarju'.'Vsem-Cestitkel 'C . j ■ । , T I, .1. t v grmiŠČih in nasadih, kurjenje kmetijskih ostankov na kmetijskih zemljiščih, Če ni mogoče urediti kurišča ter zažiganje nepokoŠenih travnikov in ledin med kmetijskimi zemljišči in kjer lahko ogenj ogrozi gozd. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju določa tudi, kako poteka opazovanje in obveščanje o nevarnosti požara v naravi. Pri tem morajo sodelovati gozdarska, kmetijska in požarna inšpekcija ter policija. Posebno poostren nadzor je predviden ob suši na območjih, ki so razglašena za ogrožena. Za kršilce so predvidene visoke kazni. Pravne osebe ali posamezniki, ki se bodo prekršili zoper uredbo, ki jo je podpisal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, bodo morali plačati visoke kazni. Z najmanj 250 tisoč (1!) tolarji kazni bodo kaznovane pravne osebe ali posamezniki, ki bodo storili prekršek pri samostojnem opravljanju dejavnosti, če bodo v naravi uporabljali odprt ogenj v nasprotju z določili uredbe. S 25 tisoč tolarji pa bo za te prekrške kaznovana odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo 10 tisoč tolaijev, ki se bo izterjala na kraju samem, pa tio kaznovan posameznik, ki bi v naravi kuril v nasprotju z določili uredbe. Denarno kazen za prekršek bo izterjal na kraju samem gozdarski, kmetijski ali požarni inšpektor ali pa policist, ki bo neprevidnega kurilca ognja zalotil pri delu. Lendava T. KŠELA Kam gre gasilski tolar? v lendavski občini naj bi letos zbrali 12,3 milijona tolaijev, večino pa zagotavlja občinski proračun. Za izvajanje programa požarnega varstva skrbi 37 teritorialnih gasilskih društev ob dveh industrijskih društvih in poklicni enoti Nafte. Prostovoljna gasilska društva so kategorizirana v skladu s požarno ogroženostjo kraja tn se po tem načelu tudi opremljajo. S tako razporeditvijo je zagotovljena minimalna požarna varnost, vendar bo ponekod potrebno posodobiti opremo. Ker pa so za dobro požarno varnost potrebni tudi dobri kadri, bodo letos v občini opravili dodatno izobraževanje za 550 Članov ter 76 Članov za vodilne kadre v društvih. Financiranje gasilskih društev oziroma njihovih programov pa obsega zagotavljanje možnosti za shrambo opreme, vodo za gašenje (bazeni, vodnjaki, hidranti...) in dopolnjevanje opreme (osebna zaščitna sredstva, specializirane delovne obleke, sredstva za zveze) in voznega parka. Letos bo več gasilskih društev v občini praznovalo 70-letnico delovanja. Se posebej pa velja omeniti 120-letnico gasilskega društva v Lendavi. Sredstva za gasilstvo bodo letos, Čeprav skromnejša, koristno naložena. JANI D. Sindika! novinarjev Pomurja in pomur$ki aktiv Društva novinar' jev Slovenije sta na seji 4. junija !993 spregovorila o razmerah na področju informiranja madiarske narodnostne skupnosti. Člani obeh organizacij so sprejeli IZJAVO ZA JAVNOST Strinjamo se, da je pravica madiarske narodnosti na območju Pomurja do informiranja njihova ustavna pravica. Zavedamo pa se, da imajo pravico do ustrezne, kakovostne in politično neobremenjene informacije. Ob dogodkih zadnjih mesecev pa obstaja moinost, da pride do politično vodene in nadzirarte informacije. To pa člane obeh organizacij najbolj skrbi. Način, kako so se začeli postavljati temelji prihodnjega Javnega zavoda za informiranje madiarske narodnostne skupnosti, je doslej prinesel med Člane kolektiva Podjetja za informiranje, pa tudi med Slovence in Madiare nestrpnosti, za nekatere novinarje pa tudi vprašanje njihove nadaljnje zaposlitve. ' Sindikat in Društvo novinarjev Slovenije ter obe območni organizaciji zato odločno obsojata vsakršno spodbujanje in vnašanje razdora med madiarsko narodnostno skupnost in Slovence. Predvsem sindikat novinarjev Pomurja (tudi ob pomoči Sindikata novinarjev Slovenije) bo skrbno bedel nad spoštovanjem Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, in da bodo vsi do sedaj zaposleni poklicni novinarji, člani Sindikata, zaposleni pri novem delodajalcu. Se posebno skrb bomo namenili spremljanju uresničevanja Kodeksa novinarjev. Slovenije in drugih predpisov ki zdgo-lavljajtj rjovinarsko svobodo in politično neodvisno informacijo. ' ' J Šinililtai novinarjev Pomurja i 1 f •, jtrtuin-oii rurfruf^a i Ponturj/c/ novinarjev Sfovenrje j stran 16 vestnik, 10 Odbojkarski komentar m Šport Beltinci in Pomuije v drugi državni ligi r U Preskakovanje ovir Uspela konjeniška prireditev v Rakičanu Pomurske odbojkarske ekipe so bile v minulem državnem prvenstvu najbolj množično zastopane doslej ter tudi igrale pomembno vlogo v tekmovanju. V prvi državni ligi so prvič tekmovali odbojkarji Vigrosa Pomurja iz Murske Sobote, v drugi državni ligi so nastopali odbojkarji Ljutomera, v tretji državni moški ligi so igrali Beltinci, Radenci. Po-muqe II iz Murske Sobote in Cven, v tretji državni ženski ligi pa Pomurje - Pomurske mlekarne iz Murske Sobote, Ljutomer, Cven in Puconci. Odbojkarji Vigrosa Pomurja so tekmovanje v prvi državni ligi sklenili na šestem mestu, po končnici prvenstva, v kateri je sodelovala tudi ekipa mariborske Vr-lede, ki je postala novi državni prvak, pa so Sobočani zasedli sedmo mesto. Taka uvrstitev je bila bolj ali manj pričakovana, brez spodrsljajev z Bledom in Kamnikom pa bi lahko bila tudi boljša. Sicer pa je to lep uspeh, zlasti Še, ker so se v klubu zaradi nediscipline med tekmova- njem odpovedali igralcema Josipoviču in Mašiču, Tako sta imela trener Jure Čopi in pomočnik Andrej Šiftar na voljo le domače igralce. Kljub temu pa sta uspela ustvariti homogeno ekipo, v kateri so se uveljavili tudi mladi igralci. Vsekakor pa si po besedah tehničnega vodje in direktorja slovenske moške odbojkarske reprezentance Borisa Cipota od ekipe več obetajo v novi tekmovalni sezoni, ker računajo na nekatere okrepitve, vendar o imenih tokrat še nočejo govoriti, saj bo prestopni rok odbojkarjev Šele v zadnjem tednu junija. Z vadbo Sobočani po končanem prvenstvu niso prenehali, vadijo pa z manjšo intenzivnostjo, saj jih Čaka še pokalno tekmovanje. V drugi državni ligi so odbojkarji Ljutomera brez večjih težav zasedli prvo mesto in se uvrstili v prvo državno ligo, kjer bodo delali družbo ekipi Vigrosa Po-muija. O uspehu Ljutomerčanov smo že poročali. V tretji državni moški ligi so prijetno presenetili odboj- * * 1 I* s Odbojkaiji Vigrosa Pomutja iz Murske Sobote - člani prve državne lige. Stojijo od leve; Alojz Kerec, Dani Vnuk, Bogdan Marič, Danijel Poredoš, Stane Gobec, Robi Poredoš in Mitja Belec; čepijo: Bogdan Novak, Igor Prša, Roman Ratkai in Darko Žalik, manjkala trenerja Jurij Čopi in Andrej Šiftar. V Rakičanskem parku je bil odprti dvodnevni mednarediiG turnir v preskakovanju ovir, ki ga Je drugič pripravil KonjC"- . Murska Sobota - grad Rakičan. Na turnirju, ki Je Stel tudi za n : članski pokal Slovenije, Je sodelovalo 80 konj z okrog flO p tekmovalkami iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije. novem prostoru si Je v lepem vremenu ogledalo več konjskega športa. Organizuacija turnirja Je bila na visoko ravni, o čemer so se pohvalmo izrazih tako predstavniki tujin r tudi Konjeniške zveze Slovenije. Na prireditvi je sodelovalo domačih tekmovalk, ki so se v močni konkurenci lepo p 6 I, kurju Al (LOOm) je bila najuspešnejša Jožica Horvat zasedla tretje in peto mesto. Nina Meško je bila s konjem ,, četrta, s Capilora pa sedma. Marjanca Zrim (Hallag) Je hi petnajsta, Mojca Horvat (Dona) pa sedma in dvanajsta. V P (1,10 m) je bila Jožica Horvat (Chlum) peta in šesta. Nina MesK^’ ■iih^ r ■.. -1 iST karji Beltince, saj so kot novinec zasedli prvo mesto in se uvrstili v drugo državno ligo. To je lep uspeh mlade ekipe, v kateri se je posebej odlikoval Borut Prelog, uspešno pa jo je vodil igralec Janko Hochsteier. BeltinCani so r Odbojkaiji Beltince - prvaki v tretji državni ligi. Stojijo od leve: Vulje, Strniša, Čeh in Prelog; čepijo: Goršak, Lenarčič, Hochteter in Janža. Kolesarski klub Tropovci Obetavni rezultati mladih kolesagev Mladi kolesarji iz Apač.in Tropovec, združeni v Kolesarskem klubu Tropovci, že nekaj njesecev pridno vadijo po pomurskih cestah. Kljub težkim razmeram za kolesarski š^rt pri nas so si v klubu, ki ga vodijo Tomaž Škraban (predsednik), Stefan Titan (tajnik). Zvone Bevk (vodja sekcije v Apačah) in trener Dali voj Titan, smelo očrtali naloge, ki jih tudi uspešno uresničujejo. Prvi letošnji rezultati, Id jih dosegajo ttopovski in apaški kolesarji, so spodbudni. Ne gre pa tocir brez nevšečnosti. Letos so veliko pričakovali od Bernarda Omarja, ki je v mladinski konkurenci zasedel deveta mesto in prešel v najelitnejSo skupno Članov. Klub mu je kupil kolo, vredno več kot 2.500 DEM, in omogočil za naše razmere optuaalue možnosti za priprave. Žal pa je moral zaradi ! poškodbe toke dva meseca počivati in zanj je letošnja tekmovalua sezona končana. Najuspešnejši mladi kolesar lanske sezone med starejšimi dečki Tomaž Hanc, ki je bi) po točkovanju za poka) Fni tabel le uvrščen na osmo mesto, je letos prešel med mlajše mladince, kjer je delo veliko zahtevnejše in koniturenca veliko močnejša. Vsekakor gre za obetavnega kolesarja, ki sodi v prvo tretjino slovenskih tekmovalcev, dober rezultat pa je pokazal tudi na nedavni dirki v Apačaht, kjer je zasedel peto mesto. Od njega pa lahko ptičakujemo vrhunske rezultate šele v naslednji tekmovalni sezoni. Najštevilčnejša in najkakovostnejša je skupina mlajših in starejših dečkov, ki dosega zelo dobre rezultate. Med njimi najbolj izstopa začetnik Davorin Peternelj, ki se je z osmega mesta v Podturnu in Urha pri Ljubljani povzpel na Četrto mesro v Mariboru ter zasedel odlično drugo mesto na tekmi v BrSljlnu in v Apačah. Največje presenečenje pa je pripravil na prvi letošnji dirki v Pod-Riruu Goran Jagetič, ki je na gorski etapi na kronometer celo . zmagal in oblekel majico vodečega za poka) Fratabelle. Izkazal pa i se je še s tretjim mestom v Mariboru in Četrtim v Apačah. Med mlajšimi dečki pa je Se nekaj tekmovalcev, ki se vedno bolj uveljavljajo. Najštevilčnejša kategorija kolesatjev na slovenskih cestah so letos smreki dečki, saj jdl običt^no starta okrog 90. Med njimi se uveljavljajo tudi pomurski kotesaiji. še posebej velja omeniti Gregorja E>jura,kije v odličnem finiSu na dirki v Ljubljani med stotimi kolesarji za las zgrešil tretje mesto. Dobro družbo a« deta Primož Kavčič, Id sodi med prvih deset tekmovalcev v Sloveniji. Nekoliko v ozadju se še vra .Zlatko Erjavec, ki mora najti najprej samega sebe. Sicer pa so v KK Tropovci zadovoljni z doseženimi rezultati, zlasti Se ker je V Sloveniji raziti profesionalizacijo v kolesarstvu. Na prvi letošnji Itolesarski dirki v Pomurju, ki je bila v Apačah, Se je zbralo nad 5f) kolesarjev v treh kategorijah, kar je razveseljivo. Naslednja večja kolesarska prireditev, ki jo bo __orgaraziral KK Tropovci, bo tretji kolesarski maraton Ajda pod pokrovi te Ijstvom Zdravilišča Moravske Toplice - hotel Ajda (27. •junija). Rekreativci bodo lahko izbirali med malim, 40 km, in velikftn Biaialonskim tekcgri, 110 km. Sicer pa bo potekala proga A 'Vielilci marafonjki’ tek-po lepem Goričkem in bo tudi precej ' zahke^A GrganizatOrj’ pb< a kujejo, da' sebo kolesarskega mn -tema udeležilo veliko kolesarjev iz Slovenije BF Avstrije: ’ . - j FERI MAUČEC kljub nekaterim spodrsljajem prikazali najboljšo igro, tako da je njihov uspeh zaslužen. Z nekaterimi okrepitvami in strokovno pomočjo izkušenega Ludvika Janže imajo BeltinČani lepe možnosti, da se obdržijo v drugoligaSki konkurenci. Uspešno so tekmovali tudi Radenci, ki so zasedli tretje mesto in za las zgrešili najvišji naslov, saj za prvin^i dvema ekipama zaostajajo le za dve točki. Ekipa Radence, ki jo vodi igralec Primož Starčič, pa ima lepe možnosti, da osvoji naslov prvaka v prihodnji tekmovalni sezoni. Druga ekipa Pomurja, v kateri se pod stro- radi nerednega tekmovanja po jesenskem delu izključeni iz tekmovanja. Lep uspeh je dosegla tudi Ženska ekipa Pomurja - Pomurskih mlekarn iz Murske Sobote, ki je v tretji državni ligi zasedla drugo mesto za ekipo mariborske Palome Branika. Ker pa Mariborčani že imajo drugo ekipo v drugi državni ligi, so se v višji tekmovalni razred ~ drugo državno ligo - uvrstile Sobo-čanke. V ekipi Pomurja, ki jo Strokovno vodita trener ‘M- kovnim vodstvom Hoch te terja kalijo Ivana mladi igrale!, je zasedla sedmo mesto, s čimer so v klubu zadovoljni. Zlasti Se. ker imajo v svojih vrstah državnega mladinskega reprezentanta Alojza Kereca in državnega kadetskega reprezentanta Igorja Pršo, ki sta že zaigrala v prvi ekipi Virgosa Pomurja. Odbojkarji Cvena so bili za- Branko Mesarič in njegov pomočnik Robi GruSkovnjak, imajo tudi kadetsko reprezentantko Slovenije Petro Šlebinger, ki bo sodelovala na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo konec tega meseca. Strokovni štab: Laci Kepe, Janez Žalik in Tine Cipot, ki uspešno dela tudi z mlajšimi deklicami, ima v svojih vrstah tudi državni reprezentantki Petro Moreč in Blanko Denko. Od preostalih pomurskih ekip v tretji ženski državni ligi so se najbolje uvrstile Ljutomerčanke, ki so zasedle peto mesto. Ekipa Cvena je bila osma, medtem ko se je morala ekipa Puconec zaradi nerednega nastopanja posloviti od tekmovanja. FERI MAUČEC r 1 ■ .^■1 i” lom šesta in s Kordon deveta, Katja Bogataj (Juran) enaptJjjt V parkurju L (1,20 m) je bila Katja Sajnovič (Laie) štirinajsta. dia Katja Sajnovič (Laiej Stinnajj.-Katja Bogataj (Juran) Stiriindvajs^ • bila Nina Meško f Kordon) šesta, (Krodonj sedemnajsta in L_,,-----,--------- , vanju za pokal Slovenije je bila Nina Meško (Kordon) )' (Juran) pa sedma. V parkurju L (1.20) in MA (1,30) je v s zmagal Avstrijec Wolfgang Jager (Putzi Mann). Rokoboiba Zec najboljši tekmovalec F> V telovadnici soboške tretje osnovne Šole je bilo i . . j, Murske Sobote v rokoborb* za mladince do 18 let, domači rokoborski klub. Sodelovalo je okrog 60 letrJimul Hrvaške in Slovenije. Največ prvih mest so zasedli najboljšega tekmovalca pa so sodniki razglasili Cetif’’ zmagal v kat. do 68 kg. Poleg njega sta prvi mesti do 46 kg in LukaSev v kat. do 58 kg. Drugo mesto je "A ja z* do 46kg, tretji pa so bili; Vogrinec (46kg). Horvat U “ (63kg), (E.V.) ki ffi r Zec prvi, Lukašev drugi V Eisenstadtu v Avstriji je bilo mednarodno j*l mladincev v rokoborbi. Sodelovalo je 80 tekmovalcev iz A ske in Slovenije. Od Sobočanov se je najbolje odrezal j, [*J 'Li; mladincih v kat. do 74 kg), LukaSev (63 kg) je bil drugi. tretji. Med pionirji Je Časar (29 kg) zasedel drugo, Mihol*' Lhi*J'Lat Gomboc (48kg) peti. (E,V.) Badminton I i I I I ) t ( s i 4 f Jk I s li 'i'K Ob praznovanju 20-letnice ustanovitve Društva bolnikov z mul ti-plo sklerozo Slovenije so na športnih tekmovanjih dosegli lep uspeh tekmovalci pomurskega društva. Od leve proti desni: Milan Brenčič - tretji v plavanju na SO m, Guslika Horvat ~ druga v plavanju na Z5m in Milan Koren - tretji v šahu. (F. Matk«) Košarka Prvo mesto gostiteljem Košarkarski klub SolMita - veterani je pripravil prvi mednarodni košarkarski turnir veteranov. Sodelovalo je Šest ekip. Sklepni rezultati; Žicer ; Nagykanizsa 49:40, Lindau ; Koroška 44:33 in Sobota : IPC Sebe borci 55:35. Vrstni red. 1. Sobota, 2. IPC Sebeborci, 3. Lindau (Lendava). 4. Koroška. 5. Žicer (Ljubljana). 6. Nagykanizsa (Madžarska). Dva poraza Pomuija v tekmovanju slovenske košarkarske lige za mladinke je ekipa Ivec Vetrok iz Maribora premagala Pomurje iz Murske Sobote s 66:39. Najboljše strelke pri Pomuriu: Ivančič 18. Kar 1 ter Lang in Mate po 5. V tekmovanju slovenske košarkarske lige za starejše deklice je Ivec Vetrok iz Maribora premagal Pomurje iz Murske Sobote z 46:41. Najboljše strelke; Horvat 15, Ori 10 in Škoberne 6. (Z.T.) Zmaga Pomuga Lendavčani premagali * ® ■ r4r!>4Ty V 1 pndavi hiln driion Irnln tptmnvAniJ) V 1WTL ligi. OLHJCJVvčuc aer u i CMpc uapcii au 5 i so premagali vodečo Olimpijo iz Ljubljane s 5:4 T. ekipo BIT iz Ljubljane. Najboljši v ekipi Mladosti V Lendavi je bilo drugo kolo tekmovanja v prvi — ,, ligi. Sodelovale so tri ekipe. Lep uspeh so dosegli /j te' 5 ) J n.L JJSJ XX X X ■ xx LT ■ JW XJ v - ji ijj t v n-j ■ , Madžar Labodi, Bojan SekereS ter ženski dvojici Kanti, Nagy. (B.S.) Motokros Uspeh Kozaija in Gjergjek^ V Orehovi vasi je bila dirka za svetovno ] krosu. Med svetovno ehto sta kot edina slovenska Jure Kozar in Branko Gjergiek, Člana Motokros kluba dosegla solidne uvrstitve. Sodelovala sta v vseh tre osemnajsto, devetnajsto in dvajseto mesto. Košarka viiiba n*7.h (P (p Visoka zmaga Radgone V tekmovanju druge slovenske mladinske z visokim rezultatom 186:26 premagala Starše. goni: Niderl 68, Bratkovič 31 in Trstenjak 20. (B D > Najboljši Tehnostroj j J I- i k I že nekoliko pozabljene sindikalne športne igre d* sindikata zasebnega sektorja ljutomerske občine nizacijo turnirja v malem nogometu. Na igrišču 10 ekip, ki so igrale v štirih skupinah. V finalu Je ► Slovenske železnice s 4:2, za tretje mesto pa Mu rale f.lf' Vrstni red; 1. Tehnostroj, 2. Slovenske železnice-Agrotehnika. (N.š.) Balinanje DRSI drugi v Mariboru je bilo k 1 I. tekmovanje invalidov v e Slovenije Je zmagal ekipami iz severovzhodne Slovenije je zmagal rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota in Tenis ‘ Zmaga Sobočanov Sjovef' , if . V tekmovanju druge slovenske' mladinske košarkarske lige je Ponuiije 1 v leKmovanjo rretje orzavne tenisKc ngv jv -' premJgalo’Agrohit iz SLvpt^^^‘^^73. Najbojiši Štrejch Ba(ažic 28, Kpz- i Mežico s 3:2. Za Soboto so zmagali; Bežan mič 28 in donko 10' (S.D.) ' v dvojicah. ' v tekmovanj o Tretje državiie teniske lige je v dvojicah. ■1 I I t 1 )3 W. junija 1993 I stran 17 šport f^vna nogometna liga f“ra: Studio D 2:0 (0:0) I. SNL Olimpija 33 21 8 4 89:20 50 11» »b lit ii tl 'P ■p. K* W tt f (P i« Al »c S* ttni ■f i*. it * .jj 1^, 1^ f d S f, - Igrišče Mure, gledalcev 2,000. Sodnik: (Ljubljana). Strelca: 1:0 Ilič (60), 2:0 Jančar 11 m Kosi 7, Jančar 8, Ltbflr 6, Ilič ^etipp c (®elec) 7, Gutalj 6, (Omerovič Breznik S, ■ 0. Emeršič 6, : Potrošnik 2:1 (1:0) St', Šmartnega, gledalcev 800. Sodnik: Tabar (Portorož). *avič(l2), 1:2 Škaper (66), 2:1 Karič 11 m (75), t _T »v_____- -» *■ /B r F -»S . e, . v--/. * «..1 n.aiil 11 HI JI- f*č6 z'* Tratnjek 7. Hartman 7, Godina 6. (VoroS 7), ■'^pet 76, Šarkezi 7, Baranja 7, (Džafič 7), Prekazi 6, Črnko 6, •^»Per: Nafta 2:1 (2:1) '■^Sabaair Kopra, gledalcev 300. Sodnik: Žohar (Šentilj). Strelci , (2JL 2’1 Herceg (45). Požgaj 6, Šabjan 7, H ’ IL D. T n.lf J- fe.- - i-V So S f r II , 2:1 Herceg (45). , ..lik. 6, Požgaj 6, Šabjan 7. Horvat 6, Drvarič 5, Šavel >■ o. Herceg 7. Baša 5, (SarjaS 5). Rob 5, (UtroSa 5). dr^vna nogometna Hga : Gidos Turnišče 3:2 (2:0) i 0 iJ^*^ Korotana, gledalcev 900. Sodnik: Džaferovič (Celje). 2:0 Dobreva Hm (34), 2:t Markoja (52), 2:2 (78). IČ ‘(oveš A i/ ^l^menkovič, Ternar (Albin LackoviČ), Lebar, Zadra-^tijtlrica'' LackoviČ, Dominko, Rous, Pucko (Ropoša), Mar- dftavna nogometna tiga : Kovinar 3:1 (1:1) ft] Beltransa, gledalcev 300. Sodnik: Špiler (Laško). (JI). 1TK r; - ■ - ■■'(Slanah F Kovačič, Hošpel, A. Osterc, Sreš, Ž. Jv L Kutuš, Brunec, M. Osterc. Medolic, T 1:1 KutuS (39), 2:1 Brunec (52), 3:1 Kutuš (89). ; Rogašovci 2:3 (0:2) UhT, "-I Ižakovee, gledalcev 200. Sodnik: Vivod (Dolič). 2.,‘j’^c IZ 11 m (13), 0:2 ŠuSa (37), 0:3 B. Šalamon (57). 1:3 ■■ 2 ''t |r„ * ^^liiL I. Jaklin, K^ljlk (SreS), Šaruga, D, Vučko, J. Vučko, Poredoi, ^fim, S. SmodiJ, Kolarič, (Kustec). (tl Usa rt "m DonoSa, Kren, F. Gomboc, E Horvat, Vrt, ' "^rtiec, B. Salamon, J. Horvat, ŠuSa, (J. Gomboc). ler k bil kodein I Pt*0malni pionirski nogometni turnir za prvenstvo 7 je pet prvakov medobčinskih in občinskih nogomet-2:0 B Slovenije, Rezultati: Potrošnik : Nafta 2:0, Drava '^ii^^tij), 2 ■ Potrošnik 1:0 in Drava : Rudar 1:0. Vrstni red: 1, t (Velenje), 3. Potrošnik (Beltinci), 4. Železničar M (l endava). druga rLJ polfinalni nogometni turnir kadetov Slovenije. 7'1 ''.''rt Ml .prvakov medobčinskih in občinskih nogometnih Čidos2:0, Mura : Publikum 2:1, Maribor : Drava 1. ” (Ceij^A ^uta 4;2. Vrstni red. 1. Maribor, 2. Mura (MS), 3. ' ^rava (Ptuj), 5. Gidos (Turnišče), Dveri zmagale L*tni7^.'ti S!. .... . (l endava). I VIdllll Itu, 1. IVJ41IIUk?lT • Drava (Ptuj), 5. Gidos (TurniSče), pokal v malem nogometu je sodelovalo 22 ekip iz ((. Itl^ P * u J - - - - r so zasedli nogometaši iz Železnih Dveri, S sta ' Malo Nedeljo s 4:3 po streljanju kazenskih strelov, 'Pi pretnaonli ... tKi Č t r Ptetnagali Meteorplast oziroma Grlavo. (N.Š.) ’’>einorial malega nogometa prireja ob koncu sezone j^lern nogometu - Zelkov memorial. Na turnirju, ki juniL Borejci, bo sodelovalo vseh 68 ekip. Turnir junija 1993 na nogometnem igriJču TiSinc. C 1 Maučec podfiuji spuminsko plaketo Vesf- f^thnetaSu . .^1 tkŠil I? rlriavne lige iz PomuqB Kristjanu ■Ilire iz Murske sobote. Foto: N. Juhnov. iiilihi: 'iii-iij, I ■ Potrošnik l:l BoKatovci2:: : PotroSnik 2:1, Koper : Nafta 2:1, BogaSovci 2:3, Beltratis : Kovinar 3:1, & 2:1.' fVK'-.. .«.1.1 .i.a- a 1:t* I in, fl , ,.saj oobodep ni,napov^- I 1 ' ;< rit ■ - l,\ MURA Maribor Cosmos Živila N. 33 19 8 6 50:23 46 33 17 12 4 47:20 46 33 16 8 9 44:33 40 33 14 10 9 51:47 38 Kompas H. 33 13 10 10 35:32 36 Studio D Koper Rudar Mavrica Publikum Gorica B. Izola Zagorje POTROŠNIK Steklar Nogometni komentar 33 12 12 9 31:29 36 33 11 13 9 41:42 35 33 13 7 13 44:48 33 33 9 13 11 42:37 31 33 11 8 14 34:46 30 33 10 9 14 38:46 29 33 9 10 14 41:45 28 33 10 8 15 28:37 28 33 11 5 17 45:59 27 33 4 14 15 32:69 22 Železničar 33 6 8 19 29:58 20 NAFTA 33 6 7 20 30:60 19 II. SNL Primorje 28 18 8 Isiragas 61:27 44 28 19 5 4 69:29 43 Avto bom 28 16 7 5 52:32 39 Rudar Triglav 28 14 5 9 53:37 33 28 11 10 7 42:33 32 Medvode 28 11 6 11 32:31 28 Set Vevče 28 10 8 10 26:34 28 GIDOS T, 28 10 7 11 46:40 27 E.Šmartno 28 10 7 11 35:38 27 Domžale Korotan Tabor Dravinja 28 9 9 10 46:51 27 28 9 6 13 43:56 24 28 8 6 14 35:49 22 28 8 6 14 38:54 22 Dravograd 28 9 4 15 39:57 22 Ilirija 28 5 7 16 27:43 17 Napredek 28 5 3 20 24:57 13 III. SNL BELTRANS Impol Kovinar 24 15 5 4 63:32 35 24 15 1 8 30:19 31 24 11 5 8 35:28 27 SI.Gradec 24 10 6 8 43:37 26 IŽAKOVCI 24 9 7 8 36:42 25 Papirničar 24 7 10 7 30:24 24 Pobrežje 24 10 4 10 36:34 24 Pohorje Hmezad ROGAŠOVC1 Kungota Aluminij Rače Lipa 24 7 10 7 30:28 24 24 8 7 9 24:33 23 24 6 9 9 32:41 21 24 8 5 11 28:41 21 24 7 6 11 30:36 20 24 7 5 12 25:31 19 24 4 e 12 21:35 16 I. MNL MS Rezultati - zadnje kolo Čarda : Remet Puconci ; Cankova Salovci ; Bakovci Bratonci : Ljutomer Rakičan : Tišina Serdica ; Tigop Dokležovje : Gančani Bakovci Beltrans novi drugoligas Po predzadnjem kotu prvenstva F prvi državni ligi še ni povsem jasno, katero moštvo bo poleg Olimpije in Publikuma predstavljalo Slovenijo v evropskem pokalu, niti katero je četrto moštvo, ki bo poteg Nafte, Železničarja in Steklarja izpadlo iz lige. Nogometaši Mure so po pričakovanju premagali Studio D, malce presenetljivo gladko pa je Maribor Branik zmagal proti Cosmosu v Ljubljani. Tako bo o osvojitvi drugega mesta moralo odločiti zadnje kolo prvenstva, ko Mura igra proti novemu državnemu pr- gol pa je bilo Se več, ki pa so prav tako ostale neizkoriS- čene. Na/zaslužnejia za z.mago Mure sta bila Jančar in Ilič, ki sta bila tudi strelca golov. Beltinski Potrošnik se je z gostovanja pri Rudarju v .Smor(nCTn vrnil praznih vaku Olimpi/i v Ljubljani, Maribor pa doma gosti Koper. če pa tudi tokrat ne bo odločitve, bosta morala Mura in Maribor odigrati Se dve tekmi. Sobočani so na srečanju s Studiom D tu in tam igrali zelo dobro, vendar tudi zelo neučinkovito. Mura bi tekmo lahko odločila že v prvih petih minutah igre, ko sta imela Cener in Gutalj idealni priložnosti za gol, ki pa jih nista izkoristila. Priložnosti za rok, čeprav bi si zaslužil vsaj točko. Beltinčani so imeli namreč nekaj izredno lepih priložnosti za gol, ki pa jih Šarkezi, Džafič in Škaper niso izkoristiti. Veliko zaslug zato pa ima tudi vratar Čanič. Poteg lega pa je sodnik Tabar tudi prestrogo dosodil enajstmetrovko v korist gostiteljev. Lendavska Nafta je predvsem v drugem polčasu na srečanju F Kopru prikazala lepo igro in dala zadetek. Lahko pa bi dosegla tudi točko, če bi sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Nafte. Tokrat sta z igro pri Nafto predvsem navdušila Šabjan in Limoni. V tekmovanju druge državne nogometne lige je Gidos iz Turnišča gostoval F Prevaljah 'm izgubit tekmo z domačim Korotanom, ki si prizadeva ostati v ligi. Gosti- telji so izkoristiti medlo igro gostov F prvem polčasu in povedli z dvema goloma prednosti. Sele nato so gostje zaigrali tako kot znajo in rezultat izenačili. V finišu pa so si gostitelji vseeno priigrali dragoceni točki. V tekmovanju tretje državne nogometne lige je bila derbi tekma f Veržeju, kjer je Beltrans gostil moštvo mariborskega Kovinarja. VerŽej-čani so predvsem z boljšo igro F drugem polčasu zasluženo zmagali in si dve koli pred koncem prvenstva zagotovili prvo mesto ter se uvrstili F drugo državno ligo. To je doslej največji uspeh nogometa F Veržeju. Zanimivo je bilo tudi srečanje f Ižakovcih, kjer sta se v pomurskem derbiju pomerili moštvi Rogašo-vec in liakovec. Gostje so že v prvem polčasu vodili Z dvema goloma prednosti, ki so jo v nadaljevanju povečali na tri gole. To pa je bilo tudi dovolj za zmago in dragocene točke za obstanek v ligi. Feri Maučec Jb M M5 JIVJVKJ I , OOCOJlf«) ! J . ClHO J ' riRtx>jjK $ AMfr i rj£.o*ri ! jrO ■ l:p Pri ; p. 3 r I 1 M I l.J <:l ^■1 4.-2 OJ- J.-il I irO Jlf I «IJ TT-l-l? 0:5 " 0:2 <.-D TIT 2:ri • :l? TT T JO 22 TT 2jJ irO' , J;0 Tffrr NO 0;? £HJ e.'tf Jj4 0:0 7:0 011 Jf «:(] 1.'« l:£l 8:J ' 0;0 ' 0:2 JO:f Oixne igralcev SNL J992/93 0:2 1:1 2:2 3:4 0:0 1:0 2:1 MlDOj h ^SfifJMOirtr if5iViwrj l:i Dr< OrLi Irž . >r2 fl.-l ; Jv J J :"iji hJ o.-? ; 0:* l-P Or J 1 ' ■ Oji '(t l OjS 26 17 1 2 61:18 41 Ljutomer 26 14 7 5 59:40 35 Garda 26 10 10 G 35:27 30 Dokležovje 26 11 6 9 49:34 28 26 10 e 8 42:31 28 Rakičan Remet Tišina Gančani Cankova Tigop L. Bratonci Salovci Serdica Puconci 26 10 e 8 37:30 28 26 10 8 8 51:47 28 26 10 5 11 43:42 25 26 10 5 11 32:57 25 26 8 6 12 39:44 22 26 6 e 12 39:50 20 26 6 8 12 33:51 20 26 6 8 12 30:43 20 26 5 4 17 27:63 14 I. ONL Lendava Rezultati - zadnje koto Mladost: Odranci Nedelica: Dobrovnik Hotiza: Kapca Crertšovci: Mostje Renkovci: Bistrica Kobilje: Polana Odranci Dobrovnik Nedelica Bistrica Mostje Hotiza Renkovci Kobilje črenšovci Polana Mladost Kapca • -J; .1. ?:iol '5:10] jia G:J I 1.-4 Jr« žrD £|2ri Or I Or 0:. Atletika Špur v reprezentanci Po ozdravljeni poškodbi je atlet Pomurja Damjan Špur v zadnjem času dosegel nekaj odličnih rezultatov, ki so ga popeljali v slovensko Člansko reprezenatneo, kar je velik uspeh. Pomurski atleti so dosegli nekaj solidnih rezultatov tudi v finalu srednješolskega prvenstva Slovenije. Med mladinci je Madjar v skoku v daljavo s 6,46 zasedel peto mesto. Enako uvrstitev je dosegel Kolar v teku na 400m z 51,16. Pri dekletih je bila Hajdinjakova v teku na 100 m deveta, UrSka Berden pa v skoku v višino Šesta. v sklepni del tekmovanja za mali in veliki AŠPS za osnovne Sole se je iz Pomurja v finale uvrstilo 21 tekmovalcev, kar je lep uspeh. Tekmovalci A K Pomurje iz Murske Sobote se bodo v naslednjem tednu udeležili atletskih mitingov v Zagrebu, Gradcu in Kapfenbergu. M. Š Karate Namizni tenis Slabše uvrstitve v Ljubljani je bil tretji namiznoteniški turnir TOP 12 za člane, na katerem so z izjemo državnega prvaka Štefana Kovača nastopili vsi najboljši, Pomurci se tokrat niso posebej izkazali in se jim pozna, da so že na »dopustu«. V prvi kakovostni skupini je Komac zasedel šele peto mesto (na drugem turnirju je zmagal). Rihtarič je bil Sesti, Lasan deveti. Najbolj sta svoji uvrstitvi poslabšala Benkovič, ki je bil deseti, in Unger, ki je zasedel enajsto mesto (prej dvakrat peti). V drugi skupini je prijetno presenetil Strašek s četrtim mestom, saj je prvič igrat na turnirju. Kus je osvojil šesto mesto. Drugi regijski selekcijski turnir za pionirje, ki je bi! v Gornji Radgoni, je Pomurcem prinesel nekaj solidnih uvrstitev. V prvi skupini je bil Kocuvan tretji, Uhan peti, Cigut Sesti in Žbul osmi. V drugi skupini je bil Jarc tretji, Bukovec Sesti. V tretji je Koščak zasedel drugo, Puhan pa sedmo mesto. V Četrti skupini je bil Zver tretji, Ocepek peti in Gorčan sedmi. M. U. J iTTi 5 Tri medalje Sobočanom V Črnučah je bilo 10, tradicionalno mednarodno tekmovanje v katah in borbah. Med 70 tekmovalci in tekmovalkami iz 14 klubov iz Italije, Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi trije Sobočani in osvojili tri medalje. Pri dečkih je zmagal Matej Skaldali, pri kadetinjah je bila prva Sabina Jakovljevič, Vesna Zadravec pa druga (D.S.) Kajakaštvo Kuzmiča ni v reprezentanci Kajakaš Brodarskega društva Mura iz Kroga Simon Kuzmič $e je vrnil s tekmovanja za svetovni pokal v Franciji, kjer sta bili dve tekmi, finale pa v Švici. Kuzmič je zasedel 46,, 43, in 38. mesto, v skupni uvrstitvi svetovnega pokala pa je na 33. mestu. To pa je bito premalo, da bi se lahko uvrstil v državno reprezentanco, ki bo konec tega meseca sodelovala na svetovnem prvenstvu v Italiji. (^7 '' J1 'i ’E I t ’■■■ * ■ ■*£ : ’ ' ' ' — Zitnsltti nogometna ekipa IŽBkov'ec'. Stojijo od leve: Z. Seniea Ipredsed' nikj, P. Pi^ (trener), T. [jliirvat, Kirčku, Korpič;’ Seniea^ SŽšl^i. V)ijs, (i(nilnar; JandraSlc (Ith,, vuilia); (epiju: Rrapec, Katančič, U. Ptšsj Klkec, T.tferV^t, Denša in žnlig. ■ ' ' ' Veštiiik . r. • : * • □ ■ r- stran 18 vestnik, lO.juni^^^ iz naših krajev r Ljutomer Ratiznojnik na čelu ljudske univerze Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja so zbori ljutomerske občinske skupščine sprejeli sklep, po katerem ustanovitelj, torej SO Ljutomer, daje soglasje k imenovanju Toneta Ratiznojnika, vodje enote muzeja in galerije, za vršilca dolžnosti direktorja Ljudske univerze Ljutomer. To delo bo opravljal največ šest mesecev. Svet Ljudske univerze Ljutomer je v sredstvih javnega obveščanja razpisal dela in naloge direktoija, ker pa razpis ni bil usklajen s členoma zakona o osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju ter ni vseboval sklepa občinske skupščine (19. novembra lani), da morajo kandidati predložiti vizijo razvoja tega zavoda in svojega prispevka v njem, je svet LU sklenil, da razpis ponovi. Sicer pa se ljutomerska delavska univerza reorganizira, zato pričakujejo, da bo predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo in splošno izobraževanje odraslih sprejet na julijskem skupščinskem zasedanju. Tako bo moral bili javni razpis za direktorja tega zavoda najpozneje v septembru, imenovanje pa novembra letos. Za to prehodno obdobje pa je za normalno funkcioniranje zavoda M. JERŠE potrebno imenovati vrSilca dolžnosti. JI 1 ULIDJE PA TAKŠNI - Nekatere stvari je težko verjeti, če pa vidiš na lastne oči, tega skoraj ne moreš razumeti. Tako bi lahko dejali za nered na pokopališču v Ljutomeru. Čeprav je Komu-nalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, ki je upravljalec počivališča mrtvih, nastavilo 2 večja zabojnika za smeti in do njiju uredilo tudi primemo pot, so nekateri tako malomarni, da odlagajo kupe smeti, kjer se jim zljubi (so bili nekoč navajeni). Takšni kupi kot tale v neposredni bližini zabojnikov, nastajajo na več mestih, tako da jih morajo .komunalci’ pogosto odvažati z manjšim traktorjem ali samokolnicami. Kdo bi vedet, zakaj so nekateri tako malomarni! Posnetek in besedilo: J. GRAJ Prleški* fučkec Honga le, dureka zmešetdrjenega! Po šiimah store Agrarne skupnosti Železne Dveri, Bunčani, Krdpje, pa ič indi, na črno podirajo drevje, pa se pofiiikajo na moratdri, pa na Ibtmerškega precednika vlade, keri bi rad na fse mite viže prepreča to to črno podira je - ja, pa ne Prtečk, lote tak samč podnejo, gda pride ta p rovi, pač pa ta provo drevje. Krivi so prč glavdči, keri bi si radi pred denacionalizacijo rastblali najvekšč faldtč; podi pa do začeli vujdrihatipo bdgt raji; tč dč zndvič: »Cineadrija, cindadrdja, pleši, pleši boga raja!« ta kak jč bild f ta stdren sistčmi. Pošten človik je durhmarš napčekani, s fiičkicon, ali brčžjčga. Fučkec do mogli fteknoti v viisia tiidi Bbg^ci' na vek^n kriii na Rdžičkea vrhi; ka ga nčdo pbrnoli fsAko n6č v drtigo smer. Psi Bdžičari bi pre radi, ka bi Bbg gleda prta jihovoj hiši, pa ga vnbči ilegalno obroča jo. E ste čuti ali kdkše cirkusč mčjo ž jin! Nekč jin je diinilo f keblače, te pa zaj tod bogi križ vrtijo ta kak ringlšpil v luna parki- kmetje zat6, ka bi jin držbva večpibčala za zvbro pa živino, gasilci ga obrnčjo prta gasilskemi dbmi zato, ka je jihova šprico/ka za nič, penezof za novo pa nemajo; ena puca je zasukata križ prta jčnoj hiši, ka bi dobita bojšega deda, druga pa prta svojoj; pa namesto Marijč bi rada pod Kristuščka obesila kipec svetega Kaijasvenkoga. En stdri komunist pa jč prč Štčja namesto Marije to postaviti Josipa Broza, ka bi tč tan pri križi tidčn šteja juniske šmarnice od Titovega živleja, ka je pre Tito zaj zagvišno Že svetnik... Jeblan čuk, koke mlode jdrike so se krepelilč na radguaski tastovi štorih autov; pa kak so čehoki fučkati za jimi, ka bi jih radi šoferati. Bole so gledati tole jarike kak aute. H ja, autiso bti tak ali tak ne bogvekaj, ka so meti na tisti den rastdovo tiidi Afstrijči, pa Nemci. Nit, Afstrijči pa so vseeno poslati po zmogo Krauztvirt-hovo diklino z Grodca - fktiper z Mojco z R&dinec sta biti pjč lepši kak tisti' mustang, na kerega so diktini, gda sta bti zvdlčni za princeskT olttajmarof. Radgončanov p je nč naprckaŠ samo za Čno kisilo župo! Či so rekti, ka Ččjo biti ekološko napredni, tč pač so. Zotoma so šli štčt listih ilegalnih jbm, f kere fsi mečejo svijarijo - tČ pa so zavedno po smetjoktk Štčti fkraj fitkjene rdjngle pa drUgč črpdjč, kerih je pre na tožnte no tožnte. So ne vedli, kčn s pčnčzi, pa so pblek tistih nčmih« jbm za celih frtbl mlljbna tolaro/ postaviti kdle s tbblami z napison, ka je tan prepovedano metati odpbdkč. Zaj te jd fsi vejo, kbn naj še dale meččjo odpbdke, pa sibro klbžjo. NekepežU Naj rajši do jo penezč za kište za smeti, ali pa pengfoniston, ka do lehko šli kbn na Športni deni Tb pa Še je ne fse. Naprckanih jč tudi tistih ibžntšeststb delbfcof v Ibtmerski občini, keri ne dobijo službe. Na vodilnih položbjik pa mojo pre bliizik tristbsčdendeset Hrvbtof, kerin db skoro isciirile dovolilnice za delo, odpistiti pa jih pre nemrejo, k a sč mbjo prč za ta pred je hektore, kere je ščit ja ta stori sistem. FČbsik so Prič ki rčkti: »Čine de šlo, mo šli po HrvbičN Gnčs prbvijo: »,Bojšč bi šlo brčž jIhN He, Bog je tudi sebi najpret bradb nareda. Majko zeleno, tota Prlekija ali tiidi morč fse gor vzeti! Zaj so tč poslali s Prekmurja, z Lendafskih goric, naravnbč v Veržej tisto bčgunsko deco z mamikami vred. Za dombče invalide pa Lbtmčr-Čani ne včjo prdf, kbn bi jih poslali - prčt jin jč bito pre lepše v mčstnoj hiši; zaj, fkuči Doma pčnzjonLstof, pa je prč bble bbžno, na cintor pa tudi nermejo dokič šč dišejo. Ta pa srečno, Prlekija, ge pač si - ka se neš prčvčč Čreščjn nazbbala, pa Se kuše žvrgblce dobtla.t Zakaj ne more zaživeti objekt nekdanje vojašnice v Gornji Radgoni? Radgonski »Fiinfkirchni« pa čakajo V Gornji Radgoni se nejevolja zaradi dela Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine stopnjuje. Takrat ko bi jih potrebovali, da bi nam svetovali, jih ni, ko pa ni večjih posegov in se nam mudi, pa onemogočajo delo - nekako tako se hudujejo odgovorni na občini. Z,a strokovnjake spomeniškega varstva tedni, meseci in morebiti leto ne pomenijo veliko, zanje je pomembno, da se čez določen čas naredi tako, kol se zahteva. Drugače pa je z obrtniki in podjetniki: za te je pomemben prav vsak dan, ki ga izgubijo, ker se ne morejo vseliti v nove prostore. Ali so torej v občinski upravi prehitri ali na spomeniškem varstvu prepočasni in prelogi? Najbolj sveži zaplet je nastal pri obnovi nekdanje vojašnice oziroma objekta, ki je bil zadnjih nekaj desetletij vojašnica. Danes v Gornji Radgoni ni več vojske, zgradba za avtobusno postajo pa naj bi poslala nekakšno poslovno in obrtniško središče. Čeprav so v začetku, ko je občina pisno zahtevala uporabo objekta, in je bilo odločeno, da ga TO ne bo potrebovala, Se nekoliko premišljevali, če ga mogoče ne bi uporabili bolj v kulturne namene ali pa ga v celoti dali v najem, so se na koncu odločili, da prostore razdajo več obrtnikom. Seveda pa je to enostavno reči, nekoliko težje pa uresničiti vojašnico. Tu namreč spomeniško varstvo prezpogojno zahteva, da se objektu z obnovo S v zgradbi je bilo potrebno naredili izolacijo, kanalizacijo, telefonsko napeljavo. Lažje je bilo obnoviti nekdanji objekt TO in garaže, saj zanje ne veljajo tako strogi kriteriji kot za r f vrne nekdanja podoba, kakršno je imel dvorec Sc v času, preden si gaje prilastila vojska. Gradbeno nezanimivi Schacftieniurn, ki fe blizu pokopališča, se prvič omenja 1466. Do okrog lela 1930 je hit v posesti grofov Funf kirch-nov...« Takšen je skromen opis dvorca v krajevnem leksikonu. Kako je lahko dvorec, ki se prvič omenja že 1466. leta, gradbeno nezanimiv, medtem ko je »špitaJ« izleta J zaklad Gornje Radgone? j jetno bo potrebno verjeti si* | kovnjakom spomeniškega^ l stva in upoštevali njihove iS* I leve; od prejšnjih upravite^* niso mogli zahtevali, j bijo za podobo dvorca. I ga je uredila po svoji!) j bab. če ji jc bil kakšen zid vI poto, so ga enostavno ppdi”'. I Ne moremo pa se I sirokovnj^ f stva in it r 1. > 1 I I ti Schactentum sc prvič omenja že 1466. letu, zadnja desetletja pa si ga je prilastila JA. V prihodnje naj bi bil dvorec sedež obrtnikov in podjetnikov. Foto: Andreja Pirher Pri Sv. Antonu še poje kovaško kladivo s predlogom spomeniškega varstva, območje med zgradbo i ............... 'IJ ir oomocjc meo zgiau-.-' pališčem spremenili v ni-n,.fr,r Pr, mnfitliU dJ prostor. Po mnenju nih na občinskem oddd*^ varstvo okolja in ure;^^ štora naj bi tukaj uredili nih na občinskem oi ška in športna teren pravzaprav Ijen, v neposredni n” tudi osnovna šola-bi radi preusmerili I*’^li5i( skih otrok mimo in načrtovanega ign stopnicah do trgovine čenega križišča. (jjf gona zaradi gradnje stralne ceste ni le ibLCVlJIKl) parkirnih (ki so bili prej ob f številnih tudi brez' Štirih hosta pešce. Najbolj bosta nrphoftn nri nOŠti in kulrel :.l^ prehoda pri poSti domu. Bernarda B Kovač, ki je konje »obuval« Čijo« nedaleč od nekoč stala pt^^ »Vrsto let smo imeli takšen šolski sistem, da danes nihče od mladih ne zna niti konja več podkovati, zato morajo hoditi konji, kar jih pač še je v teh naši krajih, kar »bosi« naokoli...« pravi Alojz Fekonja, ki ga v Cerkvenjaku oziroma pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah vsi poznajo kot Kovačevega Lujzeka, čeprav že nekaj let redno ne dela več »kovaško«, saj je že v zasluženem pokoju. »Včasih pa smo veliko kovali in prekovali,« pravi zamišljeno Alojz Fekonja, ki se rad spominja Časov, ko so k njemu vodili podkovat konje iz vse »antu-jevSke« in sosednjih far. »Konja je spredaj držal gospodar, za nogo pa sem ga zgrabil sam, če konj le ni bil prehud,« se spominja kovač Alojz in dodaja, da so bili vCa- »Za hišo sem si sezidal tri stene, četrto pa sem naredil kar iz lesa. Inšpektorji so me nekaj Časa grdo gledali, potem pa so mi le dali dovoljenje, saj sem bil voljan delati, pa tudi kovača so ljudje potrebovali...« pravi Alojz Fekonja, sih nekateri konji tako »vražji«, da so morali enega konja držati trije ali celo štirje »dedi«, Ce ni Slo drugače, pa so mu morali dati celo »rinko« na rep in ga »obesiti pod strop«. »Najhuje je bilo, kadar so v poletni vročini konje napadali obadi, zato je moral biti eden samo za obade odganjati«, smeje se pravi izkušeni kovač in pojasnjuje, da je kovačija začela delati že pred 4. uro zjutraj, ko je bil v Slovenskih goricah Se hlad. Čez dan pa konjev niso podkavali, pač pa so popravljali kolesa, delali oje, popravljali »zobe« v branah, kalili in ostrili pluge... »Doma si kmetje pač nič niso mogli narediti sami, saj je bil za kovaško delo potreben vroč ogenj, priročnih varilnih aparatov pa še ni bilo,« pravi Kovačev Alojz, ki je v življenju pomagal skovati in dvigniti tudi veliko cerkvenih zvonov. Danes odzvanjajo od Prekmurja do Savinjske doline, pa tudi onstran naši meja, »Ker nas je bilo doma na Vanetini II otrok, smo morali vsi hitro začeli »služiti«, pravi Alojz Fekonja, ki je že z 8 leti zapustil domačo hišo in odšel služit najprej k velikemu kmetu v Brengovo, nato pa v Vitomarce in dalje... Po drugi vojni se je izučil za kovača in delal v številnih kovačijah v Slovenskih goricah in Prekmuiju, končno pa si je kupil majhno hiško tik pod vrhom Cerkvenjaka, ki še danes rad pomaga ljudem, kadar se »v nesreči« zatečejo k njemu. Temu se je zlomila os, drugi potrebuje kline za vinograd, treji ne zna dokončati ograje... Pri Kovačevemu Alojzu je vedno polno ljudi in še vedno veselo poje kovaško kladivo. Najbolj pa Alojza veseli, da je tudi sin krenil po njegovi poti in da tudi sam zna delali »kovaško«, pa Se avtomehanik in avtoprevoznik je. Sin Marjan Fekonja je začel sedaj graditi tudi novo veliko »kova- z leseno steno. Kovačija že bo. » ptavi za novo zgii'»~ Pekonja in smeje dar pa ne bo za kon/^' I za jeklene konjičke, Ce pa bo h - tako se hiši po '^edno pravi - kdo nja, pa (udi ne bo ‘-vi •vn:1 dar pa ne bo za teža*' Iijo, H« tf liko moči pa Še inw t-____________OP in r konja podkujem, semu« ne okoli...« V Lenartu so izdali doslej 65 odločb o denacionalizt^P Mnogi bodo letos zopet Želi na svoji zemlji številni kmetje v občini Lenart so letos po mnogih letih zemljiški knjigi ponovno orali in sejali na svoji pred desetletji nacionalizirani fotokopirni stroj; zemlji, kmalu pa bodo, če suša le ne bo prehuda, na .svojem lo ni moglo rešin R Občinska koinisU',gj m so zato lahko hitreje pn- cionalizacijo je pravih zahteve. ie velik del tistih tudi želi. »V občini Lenart je doslej komisija za denacionalizacijo izdala že 65 odločb o vračilu nekoč nacionalizirane zem- Občinska L|l I Ije.« pravi Marija Golež, predsednica lenarške komisije za denacionalizacijo. Občina Lenart je bila po sklepu prvega večstrankarskega slovenskega parlamenta nekakšna »vzorčna občina« za denacionalizacijo že pred sprejemom zakona. Zato so v Lenartu o denacionalizaciji na široko, pa tudi polemično razpravljali že pred sprejemom denacionalizacijske zakonodaje, hkrati pa so se pristojne občinske službe za denacionalizacijo prej in bolje pripravile kot drugod po Sloveniji. Navsezadnje so »predhodne« razprave pomagale tudi upravičencem do denacionalizacije, saj so se tako bolje seznanili s problemi denacionalizacije zadevajo izkljucn zacijo je kmalu po sprejemu zemljišč v nara*'-_^lj zakona prejela več kot 300 upravičencem zahtev, veliko pa jih je prišlo j4B hektarjev »Komisija za denacionali- in še prihaja v zadnjih dneh, zemljišč, sadovi^*^ Kakor kaže, bo terjalo vrni- dov. Večje lev po vojni krivično odvze- ko bodo upra^'^^A,e. lega premoženja okoli 500 čevali odšM’*i upravičencev do denacionali- ustrezni skladi zacije. Med drugimi so zah- blike Se niso tevo za denacionalizacijo vlo- tako, pravi žili tudi dediči grofovske rod- težave z dolgii^J^^ tek nih postopkov pd lastniki gradu Hrastovec, ki jjh. biiie Herberstein, nekdanji so jim po vojni nacionalizirali veliko zemljišč, gozdov in drugih nepremičnin. il’’. t ) 1 t b j t » V Lenartu eft -n dertaciottalizai^l nem redu - l^ttf vložene. Doslej za Po besedah Marije Golež vložene. Doslej je bilo nekaj problemov tudi s tem. kar so morali in mo- merov več precej ■ ov, ki bodo_ i - Ufiiri f J. 'ii t I . p J. IT rajo upravičenci do denaci- drugih pouo-- po- j onatizacijc zelo dolgo - več Zalo upajo, da mesecev • -lami;; . pOj - čakati na zemlji- nacionalizacije b.,t.,rr,r . - ....ao r .liV škoknjižne izpiske in katastr- seveda če . ske izpiske, kar je razumljivo malno delovati • glede na zelo povečan obseg republiški skla<^'A dela teh uradov. Občina je 1 93 10. junija 19a3 stran 19 iz naših krajev Kazmislek pred turistično sezono (JO V' IflJ-/#■ !je> ih-sn tjf li. jši ti iBr ii» Ki' (V t(Ž ii* Vr if id' go ifir It »f rtf a “dr s štirimi občinami, Lendava, Murska Sobota, Gornja in Ljutomer, ! ‘ “ , * ' " * ‘ ‘ vami, jezeri, gozdovi in navsezadnje to je FHd odrekanja vrlih Pomurcev, ki so turizmu se lahko ponaša z številnimi naravnimi ' »v jc nou tiiucKaiijd TI lili I vuiuivcVf «ki av luiuiiiu K potrebno,, predvsem da obogatijo sebe, turiste in oUdtevjilrF, ki zaidejo na ta košček naše slovenske k na^a py(;paj3n^ pr,. ‘^"vuis^"i'''''' prezasedenost HoravT’Terme, •«1 soboški ho- -aa, htrtiM Radin Ra-"hu^ p^^^^ruzalem v Ljuto-prihajajo tijo ds kraje vse leto, pra-^■'^1'111 prija zrak, domač- Gostje, li i“ ololjc, k^T pre- o , ■, — P“ rastlina uspešna turih mtaTrT’’’ W pripravljajo •'trie n,; šievrine za- Miklošev in v * Murski Soboti, •tgatev "l“*®'heru, lendavsko Eiti folklore in dru- •»Iftl radeonskim dai. irp V i,-'” i^adgonskim : roinuiju se zave-■ 1® turizem potrebno da i, ■.if J(l' .!< F 1f If f tudi reklamirati z reklamnimi tablami, knjižicami, kjer piše, kaj Pomurje obiskovalcu ponuja. uspešne gostilne, hotele, ribiški turizem, lov ipd. Pomurska turistična zveza se bo morala bolj podvizati z reklamiranjem, da se Pomurje Se bolje predstavi slovenski in evropski javnosti. In ko bo po Pomurju dograjena magi- stralna cesta od Počehove do Lendave, bo turizem Se bolj zaživel. Torej so na potezi pred turistično sezono (ponekod se je že začela) vsi, ki jim je kaj za turizem, delavci turističnih druStev, hotelirji, gostilničarji, ribiči, lovci in drugi, da se pokažejo v pravi luči, da gostu ponudijo tisto, kar pokrajina omogoča in kar gost zahteva, da bo zadovoljen, in se bo Se večkrat vračal. Vsa ta prizadevanja za boljšo turistično bero se bodo nedvomno poznala tudi v mošnji in predvsem pri zadovoljstvu gostov in tistih, ki s turizmom živijo. Pomurska turistična zveza je za letošnje leto sprejela obsežen in optimističen delovni načrt, ki je predvsem namenjen razvoju turizma. Morda ne bo odveč, če nanizamo nekatere pomurske turistične zanimivosti. Dejavno Turistično društvo Beltinci pripravlja pri cerkvi sv. Ladislava tradicionalno Markovo senje in folklorni festival, v Ižankovcih bodo buraški dnevi, na Melincih »ciglarski« dnevi, parada v Gornji Radgoni, lendavska trgatev.., Tudi v ljutomerski občini bodo pripravili niz zabavnih in drugih prireditev. Omenimo Se poletne vaške ve- selice; »krumplovo« noč v Lipi, »kupinarovo« noč ^®inen arhivskega ^3diva feh - - - - pomembna tudi pri denacionalizacij- nahtg zanje že dlje časa uspešno opravlja *e dulgulcliiP Iradicijo pri shranjevanju ariw v* “ » ‘-“■■J'' '•■J'- ■»»K'-®"*' J« ji, p Manbor, ki ravno letos proslavlja 60-letnico — o naravni in kulturni dediščini opravlja hidi 2t pomurske občine, med drugim za *Qi**I> kadrovskim, prostorskim, gradbenim n(S*****»9’^Prilož^'J?' zaslužka, zato je Jože, kot Se toliko rodij^ d s cepmi je mlatil pSenico. ..H. “trni. zdaj pa nnuiib šcst vnukov in večjim stolpom, v katerem je ' 'Irt “ zgradili pred 80 leti in jo posve- šfe ^'^ansko in drugo zvonjenje skrbi " ■ dso.kappljco obnovili, pri ' ičj Giy\-riijcE ‘■n Štiifitn .IGiniplirk, 'L 1^1 t " i I, I--' I ' . 1 H' 16 HARMONIKARJEV IN 1 HARMONIKARKA - Na tretjem srečanju harmonikarjev v spomin na znanega harmonikarja Franca Stivana iz Bodonec so sodelovali: Viktor Časar, Leopold Zorjan, Alojz Šnurer, Štefan Lovenjak, Štefan ŠparaS, Štefan Cbr, Ludvik Novak. Štefan Baranja, Lea Vlaj (stojijo), Marjan in Štefan Borovnjak. Jože Škerjanec, Janko Fujs, Branko Keršič, iefan Ficko, Venček Kolarič in Robi Režonja. Obljubili so, da bodo prišli tudi prihodnje leto, seveda če jih bodo bodenski KMim. ki so organizatorii tega večanja, povabili, To pa bodo m* siJi.Frknp* Sfivuna.-Jnojt^ra. hnnnointif. na . sračjo ppZailMD. M .Zl E' Kurann. । । । ■ -t. hJ h * -J Ih . j ■>. . ‘, , 1 . -Lj ■: '.-I 1 ) ■ Vest, da so strokovnjaki sektorja za raziskavo in črpanje nafte in plina začeli z lendavskim podjetjem Gidos pogovore o napeljavi [Minskega omre^a v mestu, je sprožila med občani različne govorice. Mlajši fnebivalci Lendave seveda ne vedo, da je imelo mesto nekoč že plinsko omrežje, da so se stanovalci greli s plinom, ki ga je bilo tiste čase, v petdesetih in Šestdesetih letih veliko, saj so ga na naftnih poljih spuščali v zrak. Potem je bilo plina č^alje manj, dokler takratna občina plinske kurjave ni ukinila. Ljudi, ki so bivali v zasebnih hišah in blokih, je čakala velika odločitev, kako se greti v prihodnje rdi z elektriko ali $ premogom ali oljem, Ker takrat kuriloo olje pn nas ni bilo v modi, se je večina odločila za ogrevanje z drvmi in premogom. Seveda pa je vsakega čakala dokaj velika naložba. Sedaj so razmere drugačne, lastnega plina ni dovolj, je pa možnost, da se omrežje priključi na slovenski plinovod. Gidos bi bil pripravljen sodelovati pri naložbi, če bi bilo za potrebe Lendave plina dovolj za 20 let. Lendavski strokovnjaki (naftni) bi plin zagotovili v prvih petih letih, nato pa bi bilo potrebno omrežje vključiti na slovenski plinovod. Odločitev o ponovnem ogrevanju s plinom bo torej spet težka, a odločiti se bo treba. Večina ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, je za plin, saj vidijo v tem ohranitev zdravega okolja, plin je narnreč ekološko najbolj čisto kurivo, novejša industrija pa je tudi v Lendavi začela uničevati naravA in zrak. ... . Jani D. t : 1 I i J ■ 1 ^1 rrr ‘ stran 20 vestnik, 10jug|^ iz naših krajev V Razkritju in še na krajšem postanku r Štrigovi Njihova ,vznemiijenja’ Nevesta poročena doma — Sprejet samoprispevek — Cmagerjevim je zares hudo - Jutri romanje v Rim - V Štrigovi želijo zlatorog Razkrižje. Kako pogosta tema v raznih časopisih in revijah, po radiu, televiziji in v politiki! Če ni kaj v zvezi .s tamkajšnjo cerkvijo, župnikom Slavičkom in slovenskim bogoslu^m, pri- tegne pozornost kakšna druga i Nazadnje je tekla beseda o nevesti Ivanki Šajnovič. ki se je želela poročiti v slovenskem jeziku v domači cerkvi, a je kazalo, da bo morala na ,zda-vanje’ v Ljutomer. Na njeno prošnjo ali zahtevo so zadnji hip pozitivno odgovorili iz zagrebške škofije, tako da se je ,velečastni’ Slavieek le moral ukloniti in dovoliti poročni obred, ki ga je opravil ljutomerski kaplan Matjan Rola. Kdor je bil tam, mu je bilo prijetno srcu. Rekli bi lahko, da je bil to dokaj nepričakovan razplet. To je bila vsekakor razumna in življenjska poteza hrvaške cerkve, če se zanjo morda le ne skriva kaj drugega - pridobiti si na primer naklonjenost faranov in jih odvrniti od prizadevanj, da bi se odcepili od zagrebške ter se priključili k mariborski škofiji. A to je skoraj neverjetno. Obljubljenega dekreta iz Vatikana pa ni in ni. Morda bodo zvedeli kaj več o tem tisti, ki se bodo jutri stvar. neje postavili Se pokrite čakalnice. Ena od refrendumskih nalog je tudi redno vzdrževanje in ši- ritev javne razsvetljave. Med letom, so tokrat prvič razdelili drugim bi kazalo vsaj na neka-krajevno skupnost na dve ob- terih mestih zamenjati (,pu močji, tako da so potem lahko klave’) drogove in namestiti ugotavljali rezultat glasovanja takšne, kot so v razkriškem za vsako območje posebej. V prvo so uvrstili Gibino. Ša-farsko, Razkrižje in Veščico, v drugo pa prej omenjene vasi. križišču, obenem pa urediti razveštljavo Se v spodnjem delu Razkrižja (v smeri proti Prekmurju) ter v nekaterih A glej presenečenje: drugo ob- drugih zaselkih (Šprinc, Ko- močje se je odrezalo celo neko- I I podali s sestro Vido na 4—dnevno romanje v Rim. Še nekoliko prej pa je med domačini nastalo nekakšno vznemirjenje zaradi referenduma o krajevnem samoprispevku, ko je šlo obenem tudi za odločanje o obstoju oziroma delovanju krajevne skupnosti. V tistem Času pa je krožila med ljudmi tudi govorica o domnevni visoki plači profesionalnega tajnika KS Stanka Ivanušiča. Te dni je temperatura spet narasla zaradi izjave hrvaškega veleposlanika v Sloveniji glede Razkrižja ter incidenta na mejnem prehodu Razkrižje-Banfi. STANKO rVANUSiČ si kot tajnik krajevne skupnosti z domačini veliko prizadeva za' boljše življenjske razmere in ohranitev skupnega premoženja, kot tudi pri boju faranov, da bi pri mašah v svoji cerkvi na slovenskem ozemlju in pri vseh cerkevenih obredih slišali slovensko besedo. priva. Globoka), kjer so pomembnejša križišča ali nevarnejši ovinki. Glede skupnega premoženja so najprej mislili samo na obnovo strehe kulturnega doma na Šafarskem, a se je pokazalo, da so tudi druge nujne potrebe. Poleg strehe je potrebno uredili tudi sanitarije, obenem pa bili pripravljen na obnovo ali vzdrževanje vaških kapelic in tudi razkriške cerkve, če bo to potrebno. Streha pa je vsekakor nujna naloga, saj je že precej načeta. Sedanji izračuni kažejo, da bodo lahko za uresničitev referendumskih nalog zbrali v petih letih 52 odstotkov lastnih sredstev. Za 1. območje pomeni to okrog 14.9 milijona to-laqev (248.000,00 mesečno), za 2, pa 4,3 milijona SIT (71.000,00 SIT mesečno). liko bolje (78%) od prvega Tako se bodo lahko z lastnim deležem potegovali tudi za republiška sredstva sklada za demografsko ogrožena območja mejni prehod med Razkrižjem in Banfijem. Kako čudno, mar ne? Tako jih vedno Čaka tudi kontrola policije in carine. Čeprav gredo iz Slovenije v Slovenijo. Če pa gredo na Hrvaško in se od tam vračajo, tega ni. V podobnem položaju so Se tri slovenske domačije (Mesari-Čevi), ki pa so zaenkrat uradno še na hrvaškem ozemlju. Ali v krajevni skupnosti razmišljajo tudi o tem problemu? »Tam je bila že republiška komisija s predstavniki ljutomerske občine. Seznanili so se s problemom, za konkretno rešitev pa se niso dogovorili. Rečeno je bilo, naj bomo strpni, ker se stvari urejajo in bo rešeno tudi to. 2!aenkrat je ostalo vse po starem in znano je, da imajo Cmagetjevi in tisti, ki so namenjeni k njim, večkrat težave ob prestopanju meje. Delno bi ta problem zmanjšali, če se bo hrvaška carina preselila nekoliko naprej, kot je to že videti. Najboljša rešitev pa bi bila seveda nova cesta, ki bi jo bilo treba speljati do Cma-gerjeve domačije, vendar krajevna skupnost (in najbrž tudi ne ljutomerska občina) za to naložbo ne more zagotoviti denarja. Nova cesta bi bila dolga čez 500 metrov in potrebna bi bila velika zemeljska dela. Moram povedati, da so v podobnem položaju tudi nekatere hrvaške domačije, do katerih vodi pot samo čez slovensko J «s -- > $ r r Do Cmageijeve kmetije na Razkrigu št. 48 se je samo čez mejni prehod Razkrige-Banfi, kajti del cttV hrvaškem ozemlju. Vedno jih torej čaka kontrola carinikov. Zaradi lega prihaja večkrat do zapletov, pr^‘ I celo incidentov. precej hudega incidenta med našim potnikom, ki je bil pri Cmagerjevih, in hrvaškim policistom (grozil je celo s strelnim orožjem). Na srečo mi je mož . ■ so* v drugo, Cntagen®*! medtem vrnili. mizo in kar precej dOjP V Ijali, čeprav jih je čJJit*’ .»t v uniformi samo zamahnil z roko, naj nadaljujem. Najbrž ni slutil, da sem novinar in da imam namen poizvedovati na bližnji domačiji, kako se razumejo. Zal nikogar ni bilo doma, zato sem se odločil za krajši obisk v Štrigovi. Svojčas si lahko videl tamkaj kar precej avtomobilov s slovenskimi registracijami, tokrat sem zagledal enega Sele, ko sem se že vračal, potem ko sem se ustavil v gostišču Škorpijon in nekoliko pokramljal z njegovim lastnikom. Med drugim me je zanimalo, kako mu gre, pa je dejal, da vedno slabše, ko pa je vsak mesec tako visoka inflacija. Zdaj še gostov iz Slovenije skoraj ni več, ker je vmes mejna kontrola in ker odnosi niso takšni, kot bi morali biti. Posebej je omenil probleme na znana polju. Njihova k*'!, po pridelovanj« t' vrtnin. .i«'i in drugih vrtnin, s’^’ '■ ukvarjajo tudi z živin«*^” prašičerejo. Dobil tek, da je gonilna liji Marija; ko ni v seveda pomaga mož ‘V d “ .za katere je potrebno zbirati vse pripravljeno, ter ureditev novega pc^tajaliSča za Vmčico |Xcl Ndlt_iv JV p^kl^crilM (lUVCgd pVdi;^daj tudi poSrat. . ^sedje Mesariče^!: Jafi domačije na marsikdo dmg-kaj zaplete (udi na ^1 niejnem prohtklu-zelo boli, zato sef ’" krat precej gala. Včasih si gače ne morem f*®, uV«9 Lik’' i 1993 1Q junija 1993 stran 21 Sil so' li?! $ ,1? r 3 ! Svetinjsko poletje ^'’’*b'ega Svelinjskega pole^, ki bo julija in Mietie Jeruzalemu in drugih krajih Pomutj^, je p iz Ljutomera. Načrtujejo več raziskovalnih laueffi' ™ *’® ukvarjal z biodinamič- Glavni namen tabora je spoznavanje možnosti kmetovanje v Prlekiji in Prekmuqu, pri J« bodo letos pomagali mentorji iz Nizozemske in Av- niel Moreau. Poleg tega pripravljajo več spremljajočih prireditev. Na otvoritvenem koncertu 4. julija se bo predstavil Zoran Predin, pozneje pa pričakujejo Se Vlada Kreslina, Trinajsto ISjulija bo razi-Ohranjanje sc v 0)^ tnoloskega izročila. so- ^^Pin iskali korenine zdravilstva. tali j^j '''^‘^TOvanja, prouče-fertske iti lov,i družini . -^"0 zgodovino. Sledil ir bo J . ■ ■— ‘Buuuvino. Mcau 518. do^2'?®'’,”3pevtski tabor •'teeaJuJ ■ -■ ______________ mlajSih inva-i;,".'^hahljalo za delo na drugih obrteh. Raziskovalni v okviru ka- '(J deset mlajSih inva- tabor Bioturistična vas Bukov-nica bo od 25. do 31. julija, od 31, julija do 6. avgusta ter od 23. do 29. avgusta pripravljajo tabor Zdravljenje zemlje, ki naj bi pripomogel k prepoznavanju duhovne vrednote krajine. Nove poti spoznavanja narave pa je naslov raziskovalnega tabora od 10. do 14. avgusta, ki se bo ukvarjal s fenomenološkimi značilnostmi rastlin. Od 15. do 22. avgusta pa bo tabor Barve v estetski vzgoji otroka, ki ga bo vodil v Nemčiji živeči francoski slikar Da- prase, Marko bando, folkloriste, bučkovske pevce, Tomaža Pengova, godalni kvartet Enzo Fabiani, Sagar, Ljudi z reke, predstavili pa se bodo tudi glasbeniki z diatoničnimi harmonikami ter izdelovalci domače obrti in gospodinje z do- mačimi jedmi. MILAN JERŠE ( floČnilt na r Vestnik Odhod k Zdravniku določi tudi osnova za nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni. Ker predvsem kmetom, katerim je bila ta pravica na novo uvedena z zakonom v letu 1992, prostovoljno zavarovani, da se lahko v tridesetih dneh od prenehanja delovnega razmerja individualno zavarujejo enako ugodno kot prej, ko so bili skupinsko za- še vedno zelo neredno izdajajo varovani. Premijo torej lahko od- Novi zneski bolniške liste, velja opozorilo za- plačujejo mesečno. To velja tudi I -L - varovancem kmetom, da morajo za vse, ki so na enak način ostali zavarovatnib osnov m pri osebnem zdravniku mesečno brez dela pred sprejetjem tega prispevkov za pokojninsko dvigniti bolniški list. Prinesti ga sklepa upravnega ot^ra. Zava- ........... morajo na Zavod za zdravstveno rovanei morajo pnti na enoto Za-zavarovanje zaradi rednega in voda za zdravstveno zavarovanje nemotenega izplačila denarnega t« pokazati zdravstveno izkaz- nadomestila. nico, sklep o prenehanju delov- in invalidsko zavarovanje za širši obseg pravic Devetnajstega maja je bil sprejet sklep o novi najnižji pokojntn- ski osnovi, ki velja od prvega maja. Neto najnižja pokojninska - osnova (podlaga za odmero pra- prostovognem Novost pri vic) znaša 27 tisoč 48 tolarjev ali zavarovanju brezposelnih bruto 44 tisoč 523 tolarjev. Pri- delavcev spevek za pokojninsko in invalid- nega razmerja, izkaznico o prostovoljnem zavarovanju, ali če so jo že vrnili delodajalcu, sklenitelju zavarovanja, podatke o njem. Za vse zavarovance, ki so stle- 'jcTi* L jr Pn^cini Ok- Mtndki So-tetieti končali !Ki„ "haniAr>e ’i ™ Koncaii i i r; ■ [ r' J' K 1 er ^Bv; « ®*tcva ko- »•ss- varnost i saijtiost varnosti na Odseku^pa so ID za Ia«csiitor investitor »* *® Stala vsa ng m. 3511 ™ plof- (■ L I” 4 •Ir i7 !• 1 r| IH- h l»* r_\ ?'ll t i-j [ C ti. I? r -1 It’ pa pa «0 iz MI fetnek Ustnik sko zavarovanje (31 odstotkov ) znaSa 13 tisoč 802 tolarja, za kmetijske zavarovance (15,5 odstotka) pa 6 tisoč 901 tolar. To je pomembno vedeti, saj se od najnižje pokojninske osnove nili individualno prostovoljno zdravstveno zavarovanje in preže v prejšnji številki smo opo- mijo plačujejo mesečno ali zorili na novost pri prostovolj- obročno, je dobro vedeti, da mo-nem zavarovanju. Zavod za rnio imeti v izkaznici o prosto-zdravstveno zavarovanje torej voljnem zavarovanju tudi potr-omogoča zavarovancem, ki so iz- o plačilu premije. Medicop opremil reševalno vozilo Skoraj deset let bo, odkar je Medicop, uspešno zasebno podjetje Aleksandra in Zdenke Podlunšek iz Čemelavec, začel z izdelavo medicinske opreme in skorajšnjo obletnico bodo lahko proslavili tndi s svojini novim doseidtom. Opremili so prvo reševalno vozilo tipa Volkstvagen v Sloveniji. Notranja podoba vozila je nastala po zamisli ali načrtu Aleksandra Podlunška, zaposleni v podjetju pa so ji potem dali dokončno obliko, saj je skoraj vsa notranja oprema plod njihovega dela. Gre torej za veliko delo in dosežek, v katerega so vložili ogromno dela, časa in tudi denaija. MV Sloveniji smo torej dobili opremljeno reševalno vozilo, ki je načrtovano tako, da ustreza našim potrebam in zahtevam ter delu in organiziranosti reševalnih služb. Prisluhnili so prav njim, zato so, kot je dejal Aleksander Podlunšek, ustvarili univerzalno ali vsestransko reševalno vozilo, s ka- terim lahko prevažajo več bolnikov ali hkrati dva ponesrečenca, notranja oprema pa jc takšna, da lahko v reševalnem avtomobilu zdravstveni delavci bolniku dajo tudi zahtevnejšo prvo medicinsko pomoč. Gre torej za vozilo, ki jc opremljeno po »naši meri«, meri slovenskih reševalnih služb. Pri Medicopu pa se lahko z vsakim naročnikom posebej dogovo- rijo o njegovih potrebah in željah in jih upoštevajo. V Medicopu torej izdelajo takšno notranjo opremo reševalnega vozila, s katero se lahko ponašajo tudi pred tujino, pomembno pa je, da so tudi s ceno konkurenčni. Program pa pomeni tudi, da bo v prihodnje pri njih dobilo za- poslitev Sc nekaj ljudi. ------ seje pred letom dni ^akaj je moral umreti? - Ib T" f j® poteklo leto dni od taapfanga hToH j* lataii hudih p^odb “vljenje 56-le(ncgit dobrotnika in 5a®^'*lata Ivana Krambergt-ija od Negove. hi j^dUi p J*’® riortlca Felra RoIuJb Iz JBtnvskega Dola in ^(^^»1. Ta^’**®® jow, toda obsojeni zd^ znova trdi, da thnK *** HtllAoivn llan^AUM ra na vrG i^Lania^ntf. š1* llf •nnogim ljudem se ne zdi »h»gični>«, da bi sočloveka samo zalo, ker ga ne bi tfiogcl žad ■ '’”®***® samo zato, ker ga ne M mogei '"^^krinkavaiye temnih stranih naic p*ti Ll 'Jfl _h 11* bLlsL. a. * V* ■ • • J ,hl L. 1.1 _ ■ I ■_ ■..£ r^hj- 'VTIGII a" ‘“•'■MMIIhlirUJmip šViUllflU StiaillK uan. ir-r,, k šh pluralno družbo »podžu>a« Irditve thllh, ki v Jurovskem Dolu politični umor. Kdo 'I"*'! - -’.Hp! .PolicpiiiiSču J'®beigCr Ivan tmentj. ■h'tj v ,'*dclaia sta ' fo>aL^'''.P*Pir, ki .le i» zvi- ' lutii mar- ^^^di lega ??«®vskemu smrti so spomenik simbolizira ponavadi v kateri j& opisala svoje ob- čutke in ravnanje Krambergerji vih dveh mladoletnih otrok, na katera je pazita, ko so hodil naokrog v črnem in s klobukom na glavi, ko je agitiral za »svojo« stranko, prodajal svoje knjige ali pa govoril na predvolilnih zborih. Ponedeljkova slovesnost je bila kratka. Negovski župnik Anton Petek je po krajšem verskem obredu blagoslovil nagrobni Krambergejev _ spomnik m njegov doprsni kip in povedal nekaj spodbudnih besed o življenjskem poslanstvu tragično preminulega. Nekaj deset navzočih pa se nas je zdrznilo, ko smo posluSalj črtico Cilke Žerdtn. gubili delo in so bili skupinsko MH *■ NOVA ŽAGA V PEČAROVCIH - Zasebna družba z omejeno odgovornostjo Pertomerz iz Brezovec je v soboto odprla v PeČarovcih žagarski obrat v velikosti 360 kvjidratnih metrov. Naložba je stala 400.000 mark v tolarski protivrednosti in zanjo jc prispevala denar tudi LB - Pomurska banka. Slavnostni govornik, ki je tudi prerezal otvoritveni trak, je bil predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, pridobitev pa sta blagoslovila katoliški duhovnik Ratnik in evangeličanski duhovnik Balažič. Š. S., fotografija: N. J. MH Foto: N, JUHNOV Pozivamo vse cicibane in pionirje, ki so tekli na maratonu in še niso dobili priznanja in spominske značke, da nam na dopisnici sporočijo svoj naslov. Zaslužena priznanja Jim bomo postali po pošti. Še enkrat prisrčen pozdrav iz Radenec In na svidenje, če ne prej na XIV. Maratonu treh sre. Organfzaci|sl(> odbor Ma- Ponovno smo svetu doka- . zali, da ob Muri živimo ljudje treh src ae najlepše dobre volje in odprtih src, Mhvaljuje vsem, ki ste sode-Česar se lotimo s srcem, P*”* l^edbl največje mora uspeti. prireditve v naši pokrajini. z doma pri Negovi na oddaljeno vaSko pokopališče. Te- daj se je še nebo zdrznilo, saj je grmelo in ulil se je močan dež. jima očeta (od)peljali ertlje življenje gre naprej. Vdova Marjeta Kramberger zdaj živi za svoja mlajša otroka: 7-letnega Iveka, ki bo šel jeseni v prvi razred osnovne šole, in 3-letnega Denisa, ki hodi v vrtec. Krambergerjevi so znova odprli gostišče, ki ga vodita 2I-letni Boris in 20-letni Bogdan. Gostov tudi zdaj ne manjka. Mnogi so že doslej obiskovali Ivanov grob, zdaj ko je na njem njegov doprsni kip, pa bo Se več takih, ki se bodo prišli poklonit njegovemu spominu. Bil je dobri človek od Negove. Bil je človek, ki - kot pravimo - ni imel dlake na jeziku in je na glas pove- . .dal, kar je mislil. Je zato mo- ral umreti? Ga je spravil s poti tisti, ki mu je bil na- poti? Je bil napoti samo VRSTNE HIŠE v NASELJU PREKMURSKE BRIGADE V LENDAVI Pri nakupu do 30. junija zelo ugoden popust in ugodne možnosti nakupa. Možnost bančnih posojil in posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenija. Izkoristite zelo ugodne cene in posojilne možnosti do konca junija! Informacije: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK, Kranjčeva 6, LENDAVA, tel.: (069) 75890 KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI obvešča krajane, da Ožaloščena vdova Marjeta na dan blagoslovitve spominske plošče in doprsnega kipa Ivana Krambergerja od Negove. Te dni je iqavila: »Želela bi vedeti resnični vzrok moževe smrt, A to bo najbrž možno šele čez kakšnih deset, dvajset let... Mislim, da obsojeni ni Čisto sam kriv za uboj...« FotograUja: N.Johnov p »uradnemu« morilcu opitemu Petru Rotarju ali pa Se komu? Vse to (in ne samo to!) so vprašanja, ki se postavljajo. vendar so vsi odgovori lahko le domneve, S. SOBOČAN namesto vencev in šopkov na grob pokojnika lahko nakažejo proslovljne prispevke za gradnjo mrliške vežice in urejanje pokopališča na žiro račun KS Martjanci za 51900-645-30117 KS MARTJANCI 1 stran 22 vestnik, 10-junija^ v SODELUJTE V NAJVECJI NAGRADNI IGRI SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Inlorma-cije:(062)731 443, vsakdan po 16. uri. PUJSKE prodam. SkakoTOH-'^'* 174. mOOOl MLADIČE doberman kom prodam. Tel.:4S69O' postanite avto « moto - sponzor reprezentanci Slovenije m-10 PUJSKE prodam. Zvezna tel.:23 421, 23. )«•»* 4 ri . innfisiKscjBi Wu^o s 1000 SIT Msfibof YAM*HA ilElTI lEM KRŠKO MT' J J r !f M J T O SOJMY mobitel Slovenilo ADAivt I' •.V4R J? NS 016679 na dirki P-J 24" LE MANS” 10 X 50HY HI-FI KOHPtNCKTt ESPRIT 10 X SOKV BARVM TELEVIZOR TRMITRON KV-E 3431 100 X SOKV BARVM TELEVIZOR KV-E 2531 1l»xSOM¥V1DEOKAMERACCEWT(500 100 xSONY AVTOCO RAOIOCDX-U 300 + 15.000 NAGRAD SONV 30 x MOBITEL BEN EFOK C LABS NMT 450 KRAVO, staro 4 leta, kontrola A, s teličko, prodam. GradiSče 23, po 16.00. m0002 PUJSKE prodam. Pečarovci 92 mOCKM BREJO TELICO prodam Dolina 31, tel.: 77 043, m4741 NESNICE, MLADE JArCICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, cepljene, uvoz iz Nemčije, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi I zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakov-cih, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda (zidarstvo), Galužak 6, lel.: 68 044. mpp , NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, cepljene, uvoz iz Nemčije, prodajamo po zelo ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ti bij a Horvata v Nemčavcih. tel.: 24 393; ali v gostilni železen v Beznovcih, tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE lARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, cepljene, najboljše pasme v Evropi, prodajamo po zelo konkurenčni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja), Jože Špindler, Zg. Ročica 9, pošta ZG Ščavnica, tel,: 062 732 036 Večje količine pripeljemo tudi na dom. mpp PUJSKE prodam. Panonska 37, Rakičan, 4635 KRAVO z 2 teletoma ali kravo 5 mesecev brejo, 5 let staro prodam. Bogojina 105, m-4637 AGENCIJA ALBATROS ženitna posredovalnica, inf. vsak delavnik od 16. dalje po tel : 063 411 648. PRAVILA IN CARAHCLJE ;^3?3OiX>SO&&®SS^'ESC^ 1 Zittin)] 90 pvria 1 Oavn *i Mžai ir(44i^ jno tntariB 26. ft 1993 4. ' h«aq nagraire iyi AvMMMCKSpCrUCr bodo OCf^i^ 3«dfTi dan po tretun^ f bnpsih Delo, Večer in n«aiK. cU} Puev 3 tu GoM hotei Bed Repu^ Chijo treCiarie.Jl. 7 1993-------------------------- miB z» e E390 PofioroJ. roie^ eeinajciri lb*» iiBOvie 9 1993 U>i60f. siaiMh LmdSlu id 3 Za doOA-e » Ciaaoe carcke in da**™ Ončeinoslf PipiJs«*!* hkjbi 7 s ZaOifi uk izd^a člcMliin' e ^esidoset ISO j pO e Ski.^ eingits nagradre igre Asti-MciK-Spanzor jc 7 Skucna MsilNKl pC"?eMje GP Ppnuslh l»k. Kkrsha SebaU motorna vozila LADA 1300 S. letnik 1982, vozna, na-priMiaj. Tel. 46 639, m-21 ZASTAVO 128. letnik 19S7. prevoženih 40.000 km, prodam. Cena po dogo-rovu. Tel.:65 061 ali Beračeva 25a, pošta Radenci. GOLF diczel. letnik 1990, rdeče barve, prodam. Franc Grab. Grad 20 a. m-28 ZASTAVO 128, lehnik 36. december, dobro ohranjeno, dodatno opremljeno, prodam. Nedeljko. Ižakovci 174. m-32 ■ OPEL ASCONA 1,6 D Eks.. letniTc 86/ 12, J. lastnik, prodam TeL:O69 26 636, m-35 BT 50 prodam. TemJin, Gradišče 38. m-4512 FIAT RITMO 70, letnik 1986, modre barve, registrijska številka, prodam za 40 000 ATS. Klavdija Kuster, Sp. Ivanjci 12. m^lJO GOLF JX. letnik 1989. prodam, Stanko Horvat, Trstenjakova 51, Murska Sobota, t^l.: 22 276, zvečer. II14645 W.4RTBURG prodam v celoti ali za rezervne dele, motor generalno obnovljen Lesjak, Lendavska 37 c, M. Sobota, m4649 FORD ESCORT KARAVAN, slarejSi letnik, brezhiben, in pluge SLAVONEC 12“ čolne, prodam, Tel.:53 110, m-4623 AUDI 80» Jetnik 76. ugodno, prodam. Mota 57a. Tel :82 272. ni-4624 SUBARU JUSTY, letnik 1987,prodam Tel.:81 761. m-4625 LADO> letnik 76. vozno, registrirano, po ugodni ceni prodam Tel :75 560. m-4626 OPEL REKORD 19 S, letnik 1979, prodam. Naselje Jožeta Kerenčiča 34, M. Sobota m-^27 BT so M prodam. Mala Nova 8 a. m-^ General Mana^er TRGOVtHA MAJ80U ZALOŽENA IKOVMAZAVTODEU iraiiNuu Ledavsko naselje 31 Tel.: 069 31 250 VAM PONUJA PO UGODNIH CENAH: - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - VLEČNE KLJUKE - REZERVNE DELE: ZA- STAVA DAIHATSU, RENAULT. LADA, GOLF, 126P, FIAT TIPO 1,4S 3V; 23.000 DEM v tolarski prot. FIAT. LADA, SAMARA, ALFA ROMEO. TOVOTA AKCIJSKA PRODAJA - UNIOR ORODJE po ugodnih cenah OPEL, Skoda IZPUŠNE LONCE - AVTOPREVLEKE 4.500,00 SfT Že od za vsa vozila - AKUMULATORJI »TOPLA Mežica" NOVDl VESPA T5 - že za 146.790,00 SIT VESPA PAL HONDA za 3.151,00 DEM v tolarski protivrednosti PRODAJA; ,, ALARMNE NAPRAVE {za za- 1 varovanje pred krajo L u:i»'b AO 4-1 fs r r SCHARADE: - AVTOTEPIHI »Škorpijon" (1 grt) 3.588,00 SIT - OKR. POKROVI KOLES že za 2.355,00 SIT PRODAJA KOLES - MOŠ. in ŽENSKO GORSKO KOLO Rog (18 pr.) za 27.996,00 SIT - DEKLIŠKO IN FANTOVSKO GOR. KOLO {18 pr.) ATAU\ za 26.844,00 SIT - ŽENSKO KOLO College za 23.676,00 SIT - BMX 20 - 15.461,00 SIT - BMX 12 - 10.354,00 SIT - OTROŠKO KOLO »KEKEC« - 12,668,00 SIT Možrtost nakupa na 3 ieke! 1 "Ji ' [i" J > J rt rtrt A-rtJ -A-A-A A J J' J m-11' . PUJSKE prodam Doinncr 107. PUJSKE prodam, HodoiS’ ni-37 - S(.W ISčem oporočni prlil. 1908 podpisali oP°Suii’ pok. Kristine Proslii j,* Benedikt. Vljudno Javita na telaton Viktor ProalČ- ramo VINO, belo in rdeče, m dam. Tel.. 89 183. mdgjO VINO, i-Kmamico«. “i - - n n’-' VINO, belo, cepljeno, 329, ni-^640 HRASTOVE .lom,,. ječmen, seme ... , prodam. TeL: 46 493, m4641 VINO,»5maniico*. 32, tel.: 48 606. itt s prod’® m4646 _ 1, frf’ BRAKO PRIKOLICO staro dve leti, ugodno. P' JSl. .J I_ I ml 73' 15 AŽ panjev 5 čebe a^l J. lastnika nujno 1"^’!, ij, Jože Rogan, Miklošič® ■ 15.^ m-25 1,5 m’ SUHIH etažno peč za PERBOSCH zslo . Cankarjeva 42, M Sobo"' m-31 IGRALNI avtomati. kerjev 5x5, jolly pikado Vse v zalogi-TRONIKA, Trubau®*’., tfkj bor, lel-Aelefaks Čas od ponedeljka do P ure. m.op i. T?' V- Soh ob mofetn grobu > dovoij sem pretrpel, zato le h grobu prisiopU^ in večni mir mi zaielit^l zahvala Franc Duk upokojenec Radi bi se zahvalili vsem, ki ste ga med boleznijo el LADO 1300, letnik 1985, prodam. Davidija Lipič, Kot 12. tel.: 76 317, popoldan. m4749 R 4, letnik 1978, 81 000 km, registriran do marca 1994, ugodno prodam. Grabe 9, pošta 69242 Križevci pri Ljutomeru m4944 JUGO KORAL 45, letnik 88, prodam Informacije teL.31 133. po 17 uri. m-7 R 4, letnik 90, prodam po ugodni ceni Bogojina 36. m-17 FORD SIERA GHIA 2.OL 77 KM. letnik 1983. z vlečno kljuko, registriran do 7. 9< garažiran, naprodaj 24 447, m-19 Tel:069 kmetijska mehanizacija TRAKTOR STEVR 18, z reduktor jem, in traktor Torpedo »Janezek« 55, obračalnik pajek, 4,5 m. rotacijsko kosilnico SIP J65 prodam. Tel : 55 074. m4642 KOMBAJN JOUNDEERE 430 pro dam. Jožef Gerič, Pod logom 19, Turnišče. 1^4644 ENOOSNO PRIKOLICO, 5-lonsko, plug OLT in male brane prodam Kuzma 96. in^525 BOČNO KOSO za traktor URSUS335, dobro ohranjeno, prodam. Žižki 104. m^29 SLAMOREZNICO kupim Tel.:S2 056. m-4634 BELORUSKI TRAKTOR MTZ 57 KM, nov, s kabino in pogonom na 4 kolesa prodam samo za 13.600 DEM. Možnost dostava na dom. Marko Berlot, Šentvid 22, 61225 Lukovica, reL;06D9 611 123 M-8 TRAKTOR ZETOR 6211 , letnik 91, registriran , prodam. Maks Petek, Slap-tinci 13, Videm ob Ščavnici, tel.:68 507, m-5 DVA KOMBANJA EPPLE prodam. Janez Ožvalt, Čepinci 45. m-23 TRAKTORSKI NAKLADALNIK, čelni, za nakladanje gnoja ali gramoza, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 062 796 422. m-4534 posesti HIŠO, Maro 45 let, na 15-arski parceli, dobro ohranjeno, na Ptuju, prodam. Možna je zamenjava za stanovanje ^^M.Sobori Informacije vsak dan Jcf p-20 21. ure po tel.:l)69 21 097. \urL'ilir<‘ si svet duNevl.ji* MOBITEL blliirucih*- pri-rki].!. l d>^p HiLhil r-n^l. iFkiinn a.kMJ. ibl.:hVJ M-Ml nr^kiqErM. HIŠO, slaščičarno in parcelo v ulici St. Kovača 82 v Tuniišču prodam. Cena po dogovoru. Tel :72 090. m-22 STAREjSO HIŠO na 18-arski parceli in njivo, 14 arov, prodam. TeL:21 342, po 17. uri (hišnik). m-29 VRSTNO HIŠO, V novem 1 nioO, MARLESOVO, naselju v Čemelavcih, skoraj končano, prodam. Tel.;042 813 494. M-34 PARCELO, 66 arov, primemo za vinograd na Vratjem Vrhu prodam Naslov v upravi lista. m-4iL8 HIŠO V SHEDiSCU LENDAVE, primemo tudi za obrt, prodam ali oddam. Tel,; 75 722, im. 3008, m4762 STANOVANJSKO PRAVICO za dvo-sobo stanovanje kupim. TeL; 31 481 m4638 PARCELO, 25 arov, za dve stanova-nujski hiši, možnost razdelitve v Zen-kovcib. prodam. Tel..62 085. po 18. uri m-4630 VINOGRAD na lO-arski parceli v LvCn-davskih goricah, star 7 Jet^ prodam. Informacije na teL;76 350. m^i63l 3-SOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam ali zamenjam, Tel.:23 261. m-9 NOVEJŠO ZIDANO POČITNIŠKO HlSlCO. opremljeno, vinograd, travnik 14 arov, prodam za 12.000 DEM. Tel.:062 38 824. m-4622 STANOVANJE NA LENDAVSKI ULICI 57 v M.Soboti in ZASTAVO 101 prodam Tel 43 108. m-16 živali KRAVO z dvema teletoma ali 6 mesecev brejo, staro 6 let, prodam Bogojina 105. m4637 PUJSKE prodam. Mežič, D. Slaveči 69. m4639 PUJSKE prodam Farkaž, Zvezna 15, Rakičan in4643 PICE IZ KMEČKE PECI Lovski dom Cankova J U'3'.V-«-' . rt Š lepo besedo, vsem, ki ste darovali cvetje in za svete ri\4n1ia [-Tvj.v|ei L A iS t <■ n ■ ■ 2, .e. i n 2 L* ZV PTi 3 /VC^hilC kirUlETlJ^ ' sebna. hvala gasilcem za spremstvo na njegovi K sožalje. Hvala kaplanu, govornikoma, osebju kirurgijn Vsi, ki smo ga Imeli i> P ■1 0» tf p delo ISTO M744 M3 PODJETJE ADL išče območje Pomurja. Tel.: PRODAJALKO trgovini v Lipi. Tel.:22 LLV ±3 "Efri Starejše osebe na mudiuKL sU’ okrepčevalnica ČmnSovci, tel.:70 023. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga teta TERENKA, d.o.o., redno in pogodbeno zaposli vse, ki imajo svoj avtomobil in veselje prodajati tekstil (30 vrst), na primer perilo Romeo in Julia. ber-muda. srajce . trikoje, meCkanke itd-.Prodaja na 3 Čeke in najviSja možna provizija 30%. Možnost napredovanja. Vodji skupine s potniki dajemo posebno stimulacijo Tel :b6Z 724 662 m-4528 storitve AGENCIJA ALBATROS. Ženitna posredovalnica, inf vsak delavnik od 16.00, Mariborska 3, Celje Tel.: 063 411 548. mpp Klara Režonja roj. Koroša, iz Renkovec '"■Iti Sle jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, iskrena hvala. Renkovci, 14. maja 1993 I k« Sanjal sem in življenje je bita veselje. Zbudil sem se in življenje je bilo dolžnost. Delat sem in dolžnost je postala veselje. I Tagore) Sedaj sem mrtev, umorili so me. Krivi so. Krivda je najhujSi zapor. Krivde se ne da pozabiti, krivda te ubija in tudi ubije - želim, pričakujem! V SPOMIN 'v Jf I 'H f Žalujoči vsi njeni Tomu Bošnaku ]l deset bolečih let. odkar so ti na tako krut način odvzeli 'j.kp živli«™" 1”^' Ellisveih (gostilna Siftsr) Za vedno boS ostal ii{i" 3^ bodo Doiiu' zvezda, naše pričakovanje, naša Ijube- pred na! 'li' b>onio hodili po naših skupnih poteh in ob Ml? ^riel prijeten Šepet... in povsod boš z nami ti ° bstala, nihče je ne nadomesti, in to je listo, kar tako 'T ■lih bo naDii Pf’ njegove I :m preranem grobu 11. junija (10. obletnica niaiure nekaterih). "J* mama, oče in vsi, ki to imeli zelo radi I ietu ZAHVALA 2 ■ Iztekla življenjska pot naše drage in prababice mame, babice GizelePojbič Mayer, učiteljice v pokoju ^1^’f'Slii. Iskrino 22.5.1993 na soboškem 2a,hvaliuiemr^ VRpm snmrfriiVnrn nriiji-uoiovano cvetje m izrečeno sozatje. *6stri “f Save: za zdravniško pomoč, višji ^'eren Dora za večletno nego na domu, Verbanovi za sosedsko pomoč, k- ” “1“ SCninrill T ^l^^^^lV■^l Mrvi/ilfu -ro nz-vdrvi/blna ^banci :eni — žahvaljujemo vsem sorodnikom, prija-darovano cvetje m izrečeno sožalje. besepB ■’ Ludviku Novaku za poslovilne ■ in pevcem za odpete pesmi. i 511 Sinova Jožka tn La« i družinama r !« 5.V, 'i Ljubezen, delo in trpljenje rvoje je bilo življenje, nam ostala je praznina m velika bolečina, . -e srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra r' S- Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Helena Gorčan iz Polane 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in vsem dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala pevcem za odpete žalostinke in g. duhovniku za pogrebni obred. Posebna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Gizela z možem Ferijem, vnukinja Tatjana z možem Francem in pravnuk Domen r' ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. dedek, tast in brat Ludvik Zver iz Lendave Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, za svete maše ter hvala za darove za našo cerkev. Posebno zahvalo izrekamo dr. Alojzu Horvatu ter osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki so mu ob njegovi bolezni vedno zelo pomagali. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožefu Bernardu za pogrebni obred, pevcem iz Dolge vasi za odpete žalostinke ter prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu spremljali na njegovi zadnji poti. Lendava, 29. maja 1993 Žalujoči vsi njegovi t? Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vsakega osrečiti sLznal, vendar pred usodo neizbežno ves nemočen si obstat. ZAHVALA V 70. letu nas je nenadorna in liho zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek Ludvik Gorčan iz G. Moravec, Cuber Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku in pevcem žalostink. Hvala tudi za pozornost vsem gasilskim društvom, sodelavcem Agromerkurja in Potrošnika ter 22 borcev. žalujoči vsi i^egovi Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vsakega osrečiti si znaia, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si obstala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Marije Tratnjek iz Ravenske 59 v Odrancih I I i- ii / Terezija Hujs foj- Terplan, iz Lončarnvec na nj*!”®®™či vsi njeni ■ t ; : " I Žalujoči: mož Franc, hčerka Marija z možem Francem, vnuka Boš Han in Dantjan, brata Štefan in Jože z družinama ter drugo ■i-ir = ■ iotodstvo ' - - 9 L v ■ ■ * I L I i ZAHVALA I V 72. letu starosti nas je za vedno : zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Kardos iz Polane Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in dobrim sosedom ter prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. duhovniku in pevcem žalostink. Posebna hvala zdravstvenemu osebju Bolnice M, Sobota Žalujod vsi, ki sme ga imeli radi Kje si dragi očka,' dedek, kje tvoj miti je obraz, kje je tvoja skrbna dobra roka, ki skrbela je za nas. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Janez Ciglar $ Petanjee 58 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in za sv, maše. Iskrena zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žaiostinke, govorniku g. Mlinariču in gasilcem s Petanjee. žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Marija Andrejc roj. Bertalanič, iz Rankovet V SPOMIN 11. junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mati, sestra, teta in babica Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči vsi, ki smo jo Imeli radi Dom je prazen, dom je tih, ker tebe, dragi mož, oče, od nikoder ni, na tvoji gomili noč in dan le sveče v spomin gorijo z dokazom, kako smo te imeli radi. V SPOMIN 12. junija minevata žalostni in boleči dve leti, ko je umrl Karel Bedek iz Kovacevec 5 Še slutili nismo, da boš tako kmalu k sebi poklical svojo komaj dvajsetletno ljubljeno hčerko, ki si jo imel nadvse rad. Vajini življenji sta ugasnili v Avstriji, vendar vaju krije domača zemlja. Vsem, ki se ju spominjate ali prižigate sveče ter prinašate cvetje ali obstojite pri grobu, prisrčna hvala. Vajini najdra^ J Minilo žalostno je teto, zapustil nas si. Na tvojem grobu raža le cveti, ki grenka solza jo krasi. v SPOMIN ! 16. junija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Peter Bagar iz Gornjih Petrovče Hvala vsem, ki se ga spominjate ter se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu ali prižgete svečo v njegov spomin. , ; Žalujoči vsi njegovi stran 24 vestnik, 10. junijaj^ S n Pri nas lahko izbirate • SUHE IZDELKE: - TROJIŠKI ŽELODEC - GAMSOVA SALAMA - CIGANSKA SLANINA - SUHA DOMAČA KLOBASA S mesarija 62235 Sv.Trojica v Slov. G. 9a ^062/724-600 • POLTRAJNIIN OBARJENI IZDELEK • VSAK DAN SVEŽE DOMAČE SVINJSKO, GOVEJEINTELEČJE MESO! Večina ljudi nas pozna po kakovostnih domačih hrenovkah in obarjenih klobasah, ampak to še ni vse. Leta 1991 smo prejeli 2 zlati medalji za trojiški želodec in suho domačo klobaso, prav tako leta 1992, v letu 1993 pa srebrno in bronasto kolajno. Trudimo se, da bi bili naši izdelki iz dneva vdan kakovostnejši! OD PAŠTETE DO SALAME Vse zgoraj naštete izdelke lahko kupujete ob četrtkih na tržnici 'j___ v Murski Soboti v naši potujoči trgovini. Ustanovljena Združena lista socialnih demokratov Kun«c tedna je bil v Ljubljani združitveni kongres Soda Ide- niatike slovensko-hrva^' meje ter izrazili zaskrbijo niatike mokratske unije, SDP in Delavske stranke Slovenije v novo , levosredinsko stranko Združeno listo socialnih demokratov, zaradi nedavnih S tem se sklenili več mesecev trajajoči proces povezovanja večine slovenske levice- V nove stranko sta se vključili tudi zaostril^ v odnosih med Slovenija * Hrvaško, ki so nastale ditvi mejnega objekta ‘ skupini socialistov in upokojencev. Za predsednika stranke so . „ . izvolili Janeza Kocijančiča. Program, statut in predloge za čovljah kljub veljavnim novo vodstvo so s soglasjem sprejeli v vseh strankah. vorom med obenia^ ' 17. Sk" ttr l Opozarjajo zlasti na mehanizme notranje demokracije, s katerimi naj bi preprečili prevlado močne manjšine. Resolucije so po besedah darskih temah pa namenjajo posebno pozornost gmotnim in socialnim razmeram držav- vama. Kongresa so predstavnikov strank PrcaSlavni KOV - venije udeležiti tudi J 5e€p; predlagateljev udejanjenje programskih toCk, v gospo- Ponujamo vam: - domače bučno olje - sončnično olje - repično olje mešano olje Ijanov. Na kongresu so sprejeli tudi posebno resolucijo, lije. s katero so opredelili svoje stališče do urejanja proble- in predstavniki članic stične internacional 5ved>L‘- Madžarske, Francije, Španije in f M. iz IH- JEP-^ Benedikt 1 telefon: (062) 731 426 CVETLIČNO - "darilni » Možnost predelave oljaric. š J SAS4‘ poletje časraznib prainovaiu zatorej'^ ponujatue „ rezat’*’ cvetje, iz katerega nar od t"®^ poročni .jrf va”' aranžm^ k ml I lahko - vBHiP dniMUt" Kar ne znaš izreči z besedo, laa dl*' li^^ s cvetjem! V * r^fljJfEZVESTNIKOM IV SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH! POČlTNIšt^* li VESTNIK ZREŠKO POHORJE -■ ZELENA PUUČA SLOVENIJE RTCUMOR ZREČE DRUŽINSKI PAKET NA ROGLI ZNOVA NAGRAJUJE!... Tokrat s sedemdnevnimi počitnicami za dve osebi v slovenskih naravnih zdraviliščih. Le malo se je potrebno potruditi in prislužili si boste prijetne in zastonj počitnice. ■ « It - 7 penzionov v hotelu Planja : ~ izlet s kopanjem v Termah Zreče : - pohodniška tura pod strokovnim vod Samo sredi obsežnih gozdov, skozi katere vodijo tiste, ki bi se radi resnično spočili od vsakdanjega prijetne stezice brez večjih vzponov prek planjav, zaob- vrveža, kajti tisočletni gozdovi ne spustijo blizu nič, kar Ijenih belih vrhov in mimo poledenelih bodourniških bi lahko molilo njihovo spokojnost. Onesnažen zrak in grap, lahko resnično doživimo razsežnost gorskega hrup sta še vedno nezaželena gosta. Tu se lahko zadiha sveta. Na najlepšem delu tega pravljično zimzelenega s polnimi pljuči, spočijejo se oči ter srčrto-ožilni sistem. Zreškega Pohorja, samo 17 km od Zreč, je rta nadmor- ■ - turistična taksa -| - sprehod do Mašin žage z večerjo - že od 234 DEM Izjemni popusti za otroke, če se počitnice, v juniju 10% popusta ze 7. izrezkom tega oglasa: - I KONECTEDENSKI V TERMAH ZREČE PAKET ll Komfortno opremljen hotel Planja z depandanso in _ 2-krat Dolni penzion sfc/ višini 1500 metrov rekreacijsko-turistični center Ro- bungalovi omogoča oddih, rekreacijo in zabavo. Poleg ■ ■ gla - beli paradiž -- tako za liste, ki $1 želijo razgiban številnih športnih objektov in igrišč, zaradi katerih je oddih, kot za tiste, ki želijo mir In stik z naravo. Rogla postala priljubljen kraj za kondicijske priprave - kopanje v vseh bazenih - turistična taksa in zavarovanje vrhunskih športnikov, so poleti najbolj priljubljene CENE: Od 109 do 129 DEM I, KAKO? Rekreacijsko-turistični center Rogla leži na nadmor- steze in stezice, ob katerih rastejo različni gozdni seski višini 1500 metrov. Poletje je na Rogli pravi čas za deži in redke rastline. POSEBNA UGODNOST ZA Pazljivo predstavitveni preberite članek nedeljska kosila v Termah Zreče polovična cena kart za kopanje Informacije in re/gl O zdravilišču, pravilno odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu, zalepite ga na dopisnico in nam jo pošljite do torka, 15. 6., na naslov Vestnik, Slovenska 41, M. Sobota, s pripisom za nagradno igro Letujte 2 Vestnikom. Srečnemu nagrajencu bomo potrdilo o letovanju z vsemi potrebnimi napotki poslali po pošti. Z R E C E tel.: 063 762 451 telefaks: 063 762446 Terme Zreče - termalno zdravilišče je v čudovitem okolju mesteca Zreče, ki leži v objemu zelenega Pohorja. Umeščeno je na rob čistega in urejenega mesta, obda-nega*s pohorskimi gozdovi. Položaj termalnega zdravilišča je edinstven, saj se dopolnjuje s ponudbo klimatsko-turističnega centra na Rogli na Zreškem Pohorju. Čudovito naravno okolje, zdravilna termalna voda, bla- .•Sr Rus .t ' ij J ( žilno srednjegorsko podnebje in prijazni ljud/e so jamstvo, ' da bodo vsaj za hip pozabljene tegobe vsakdanjega perifernega živčevja, motnje krvnega obtoka in psihične Časa. Naravni zdravilni /aktorji so akratotermalna voda, s kalcijevimi-magnezijevimi in hidrogenkarbonati, topla obremenitve. Hotel Dobrava je prijeten s 104 ležišči v 51 sobah. O 34,5 stopinje, naravno zdravilno b/ato /n b/aži/no srednje- restavracijam/, konferenčnimi dvorarjam/ /n števi/nimi dru- gorsko podnebje. žabnimi prostori. V zdravilišču so pokriti bazen in bazen V Termah Zreče uspešno zdravijo degenerativna rev- na prostem, bazeni s toplimi vrelci, savne, turška kopel, matična obolenja lokomotornega aparata, stanja po po- individualne kopeli, več vrst fizikalne terapije, kozmetični škodbah in operacijah, stanja po poškodbah in boleznih salon in kavarna. vprašanje: iJ? ' rr Kolikšna je višina organe še posebej btažilnosrednjegorsko Rogli? ODGOVOR: Nagrada- tedenski v Termah Zreče v juniju kopanje v termalnih baz®*^ ii I 2 ’ * I J j J I I 1 ■I C A stran 25 ■j g[nik, 10, junija 1993 pisma, mnenja, stališča lajava 00 SKD Gornja ^gona in poslancev SKD SO Gornja Radgona ob Wjemanju proračuna za leto 1993 in ostalih ^^kunientov 1 kvaliteto vode. Za tak projekt pa bi se dalo pridobiti i tudi sredstva iz republiškega proračuna. Menimo, da ij je osnovni namen občine in njenih predstavnikov tudi ij /c nurrttrrt P skrb ZO zdravje in zdravo okolje občanov. - Za koriščenje proračunskih sredstev iz naslova turistične takse morajo vra lurElična društva izdelati e* in ■J-> eS lo-S !>• S. t-i I ff (ff Gornja Radgona je preko svojih postan-o^oka o proračunu občine Gornja let(j predlagal 12 amandmajev. Sovori o Osnovni šoli Kapela je t ■'*' poslanec v Državnem zboru, tia je bito ob sprejemanju P''oračuna izglasovanih 14,099.099,09 ■ Oi Kapela. 4^ v katerem predlagamo, da morajo Ptaračuna nabavo opreme, inve-^^^i^valna dela praviloma oddajati s pobiti *'* javnega razpEa, je IS SO Gornja « "d Prav tako je IS sprejel amandma, ki ■"±■.7.117 Dajnkove domačije, saj je povečal w 200.000,00 SIT, tako da predvidoma znajva za obnovo Dajnkove hEe 300.000,00 ' ^tcieta ‘*^*‘"timaiev IS ni sprejel, prav lako pa jih tem želimo dati ’ ■1'^^ poslanci dali na Odlok ZO bili rf07I. i namenom racionalne in P'‘^’’ačunskih sredstev. Zato želimo, f®'"*’ presodi, ati so bili ruiši predlogi ■* '■vrif ž2ir J« J ali ■ki^ govorjenja o likvidnostnih le- umandmaju št. I predlagali, '^tizira na podlagi mesečnih načrtov. le delali mesečni plani prilivov in odlivov roij' J ^tlje reševal likvidnostne težave pose-^“"dmaju Št. 2 predlagali, da F‘'t^fi’^una posredovati mesečne ifcdstvih do 15. v mesecu za .... rJdt dober finančnik mesečno planira. ft. 4<. ''»lo/t, ' 1‘tiancntK mesečno pianira. ^4ri Pjaniranja se je uveljavila v podjetjih, ' ^inEtrstvu za finance republike '''“J proračun občine ■f'''"’ rnrfi brezpogojno zahtevati, A//7jc-fr«v« Ztf finance republike ki proračuna uporabljati le za na- r tem proračunom. Ker IS od b proračuna ne zahteva letnih na- Ifvmit, kar pomeni, da uporab-‘^‘^^kih sredstev ta sredstva trošijo brez let- t ’ /i ‘^''^f’^^nsko, če pa bodo poslovali z iz-OJjuJrri haL-.J (________________________________ . _________-tS 2^ t..‘l , »v /J . ---»'-'J b-* •<. -A, p brez prevajanja ali je bita skladu z načrtom ati ne. predlagali, da mora za 1» )] mC rnufit JredjMv <^^Z^JPC^v v Zn? in višino sredstev letne programe. 5) Zaradi Številnih dezinformacij o uporabi republiških in občinskih proračunskih sredstev, je potrebno poslance in s tem tudi javnost sproti obveščati, da ne bi . na račun neobveščenosti prišlo do strankarskih obračunov, kot je to bila prakso v preteklosti. Kri naši amandmaji, kakor tudi nastopi naših poslancev v občinski skupščini so biti in bodo dobronamerno naravnani, zato so vsa natolcevanja, ki se pojavljajo v javnosti brezpredmetna in tudi ialjiva. Pri svojih volilnih obljubah bomo vztrajali tudi v bodoče, pri tem pa za svojimi dejanji in pisanjem vedno stojimo Z imeni in priimki in nam razne psevdonimke niso potrebne, zato tudi zavračamo namigovanja Radgon- •'^^'^ianci foliive in imenovanja. IS. kakor , ^učinski skupščini tega amandmaja i^'ltdrla pooblastila, dc ''■uv», „„ n. ^TTlr. L । *■' wMi J5 i tu pooblastila, da lahko po J* tiesprejetje amandmaja št. 8, s ka-da prenosa sredstev med '^'rčinskega proračuna ni mi^ i« skih mehurčkov. Poslanski klub SKD in OO SKD Gornja Radgona Predstavnik za stike z javnostjo: Kajdič Ivan Kdaj bo naše mesto zares mesto? Murska Sobota je imela ob zadnjem popEu prebivalstva 13857 meščanov kar jo tudi po danes aktualnih priporočilih Evropske skupnosti uvršča med kraje, ki bi po novi upravni reformi v Sloveniji lahko pridobili status mesta. Ce gledamo na zadevo v administrativnem smislu potem ji ne moremo oporekati ničesar; imamo to kar mesto mora imeti, t.j. ŠoEke ustanove, zdravstvene, upravne, kulturne ustanove, imamo industrijo, banke, pošto... itd,, manjka nam pa nekaj bEtvenega kar tudi zahodnoevropska adminEtracija ni predvidela in kar MESTA seveda imajo, to je zgodovinska tradicija; zgodovinska tradicija kot nosilno steblo m vse njene posledične veje kakor npr. BIVANJSKA KULTURA, HUMANI URBANIZEM, ODNOS DO JAVNEGA IN SKUPNEGA, PRIPADNOST MESTU, ODNOS DO SOMEŠČANA... Ud.. Da ne bo napačno razumljivo, M, Sobota ima pravice, ki so se podeljevale mestom, že od konca 15. stoletja naprej in sama historična plat ni sporna, ' ' ' ' *• ---- ----- sporna je pa lahko kulturna in socialna diskonMu-T . , .•#- JrtCA >'m bf id nrd/fJT,^/ mestnih vaščanov nazaj v svoj prvi dom, kjer se bodo lahko na ostankih svojih kmetij vsaj prehranili, potem ko bodo ostali brez zaposlitve. In kaj bi to pomenilo v prostorsko-urbanEtičnem sniElu? 3) K središču mesta Je kaos?! Posledica nepremišljenega razvoja je tudi ta, da imamo v najožjem področju mesta veliko koncentracijo stanovanj, poslovnih prostorov, poslovnih objektov, poleg tega še avtobusno postajo, parkirišče za bolgarske kamione, parkirišča za vse Prekmurce... etc., skratka v centru mesta je »živi kaos«, ki se odraža v vsakodnevnih zamašitvah ulic, zelenic in parkirišč Z avtomobiEko pločevino, da o smradu in hrupu sploh ne govorim. Na ta problem sem se v uvodu ozrl s pojmom humani urbanizem; le kaj je to? In Se mnogo bi se dalo napEaii o tem mestu in njegovem razvoju vendar naj bo to dovolj z.aenkrat. Skratka, to mesto, ki je bilo nekoč znano po zelenju, cvetju, kopalEČu, vrtovih in rožah na vseh balkonih je postalo »živi kaos« in v teh nekaj dejstvih, ki sem jih navedel kot izziv za razmišljanje je že moč najti velik del odgovora na m začetku omenjeno vprašanje in tezo da nam manjka odnos do skupnega, bivanjska kultura, pripadnost mestu... itd. ter predvsem z vidika stroke tudi humani urbanizem in arhitektura. Nad tem bi se morali zamisliti vsi, ki kakorkoli krojijo itadaljno usodo tega mesta (vsaj danes, če so donedavnim res za vse strokovne kikse biti krivi ko-munEti?) po strokovni plati, morda tudi občinski politiki, mestni svet... ter vsekakor vsi pravi meščani, ki jim ni vseeno kaj bo s tem našim mestom v bodočnosti!'! meščan in morda še kdaj tudi vaščan, Stojan Habjanič M. S. Razočarani taborniki v bodoče ne dovolijo, da se pripeti kaj podobnega, kajti (e se že odločijo za organizacijo neke razstave, potem jim mora biti cilj, da si razstavo ogleda čimveč ljudi. Člani Taborniškega rodu UVDSKA PRAVICA LENDAVA P. S. Čeprav se je direktorica Pokrajinskega muzeja po telefonu ie opravičila ter obljubita vrnitev prevoznih stroškov, smo zaradi naše nekrivde pri organizaciji ogleda razstave in zaradi lažjega opravičila pri starših teh otrok bili dolžni, da neprijeten dogodek posredujemo javnemu mediju - VESTNIKU. Upokojenci - grešni kozel za težave in napake Upokojenci ugotavljajo, da so že postali nekakšen grešni kozel za težave SPIZA, vlade in poslabšanje ekonomske moči podjetij. Drugače si ni več možno pojasnjevali pripetij s pokojninskim skladom, kjer vlada po miti volji razpolaga s sredstvi in se ravnajo po trenumo nezavidljivi situaciji: vzemi tam, kjer še je. Tako so skladu odtujili denar za obrambo in sklad brščas izposojenih 8 milijard SIT od vlade nikoli več ne bo videl. To se dogaja kljub protestom upokojencev pri sprejetju omejitve pokojnin. Vsa čast poslancem, ki so glasovali proti lemu zakonu. Ta omejitev se že srhljivo odraža pri nakazilih pokojnin. Ta linearna omejitev, ki vsem enako v odstotkih odvzema prislužene pokojnine Že pravo bogokletstvo. So še tudi invalidski upokojenci, z minimalno osnovo 12.500,00 SIT ali pa še manj, ki so najbolj prizadeti ob tem interventnem zakonu. Tudi poračunov za nazaj več ni. Nazadnje kaj ob tem meni dr. Ljubo Bavcon, saj so pokojnine najbrž tudi neodtuljiva pravica in omejitev pokojnin je kršitev Človekovih pravic. Znižanje po odstotkih je zelo relativno. Bržčas gospodje iz statEiiČnega urada ne hodijo in ne kupujejo pa linicah in prodajalnah ter niso r statistiko vračunali vEokih cen pomladne sveže zelenjave, za minuli mesec. Pa še tiho vztrajno padanje tolarja v razmerju DEM, kar pospešuje zvišanje cen živil in izdelkov, ko se vse ravna po naraščanju cene DEM. Za sanacijo bank in neperspektivne železarne se je našlo 300 milijonov DEM, medtem so gospodje pretekle vlade prepustili ELAN svoji žalostni usodi. Le kje so hodili v ekonomske šole? SPIZU se pa z veliko žlico odvzema denar. Delno je tudi posledica odločitev pretekle vlade G. Lojzeta Peterleta, ki se je elegantno umaknil in za nagrado dobil mesto zunanjega ministra. Sedaj ga RTV Slovenije večkrat dnevno prikazuje kot najmanj rešitelja Republike Slovenije. Ta odločitev g. dr. Drnovška ni bila nikakor primerna, vsekakor upokojenci v prihodnje ne bodo več glasovali za LDS. imajo tehten vzrok in tudi za snedene predvolilne obljube. Jože Kaučič Lomanoše 6 1 69250 Gornja Radgona Po tej poti bi radi seznanili javnost o dogodku, ki se nam je članom TabornEkega rodu Ljudska pravica Lendava pripetil dne 19. 05. 1993. Že nekaj časa je v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti na ogled razstava z naslovom Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Ker srno taborniki nasledniki skavtov in gozdovnikov, smo si želeli omenjeno razstavo ogledati. In razstavo bi si tudi ogledali, če... Po večkratnih predhodnih informacijah s strani delavke Pokrajinskega muzeja, smo ugotovili, da si je razstavo mogoče ogledati vsak dan razen nedelje od 19. do 12. ure, v sredo pa tudi od 16. do 18. ure. Ker ___ bili skupina, ki mora svoje delovne obveznosti opravljali dopoldan (oEoci v šoti, odrasti v službi), smo se morati zadovoljiti z možnostjo, da imamo za sic« na razpolago le bori dve uri in to le sredo popoldan. Pa smo tudi to sprejeti. K sredo, 19. 05. 1993 smo ob 17. uri z avtobusom (najetim) prEpeli v Mursko Soboto pred stavbo Pokrajinskega muzeja. Skupino 45 otrok in 5 odraslih so namesto odprtih vrat Pokrajinskega muzeja pričakata zaklenjena vrata. Ne na vratih stavbe in ne na reklamnem panoju ob vhodu ni bilo nobenega obvestila, da si razstave iz tega ali onega razloga ni mogoče ogledati. V skupini je zavladalo veliko razočaranje, pri otrocih zaradi neizpolnjene želje, pri odraslih pa zaradi odgovornosti nad ravnanjem zaposlenih (odgovornih) v Pokrajinskem muzeju ter zaradi zaman vloženega truda pri organizaciji ogleda razstave. Noben od prisotnih ni mogel dojeti resnice: »Razstave z naslovom smo ^fPkrr Hit f.re^ »ur« rt v , iteta, ki je nastopila po letu 1959 in ki je predmet nadaljnje obravnave tega zapisa. Naše mesto je umetno ustvarjena metropola Pomurja, katere pospešeni kvantitativni razvoj se je začel j>o letu 1959, ko je temu do takrat majhnemu mestu ta nova vloga tudi bila jzodana. Tntenzivno so se rušili objekti, ki bi še danes lahko biti ponos mestu (Soči-čeva kavarna, židovska sinagoga,...) in namesto njih so se gradile tovarne in objekti za delavce. Osnovno vodilo takrat mislečihj?) projektantov »novega« mesta je bilo predvsem kako vanj stlačiti čintveČ delavcev in temu najbolj primeren način se jim je verjetno zdelo bivanje v ortogonalnih betonskih kvadrih po vzoru Čebeljega sautvja; nato je bilo zopet premalo delavcev in jih je bilo potrebno zbezati s podeželja v mesto, skratka ČimveČ kmetov spremenili v delavce, nakar je bilo zopet premalo kvadrov za bivanje in je bilo potrebno zgraditi nove, po možnosti seveda Čimveč na čim manjšem prostoru, ...in lako do danes, dokler nEmo dobili takega mesta kot ga imamo sedaj. In kakšne so posledice tega »načrtovanega« razvoja? 1) V M. Soboti skoraj ni vel meščanov temveč imamo v večini mestne vaščane!? Pozabimo na privzgojene predsodke o »razrednem« poreklu enih in drugih ter si oglejmo zadevo z drugačnega zornega kota, t.j. z vidika funkcioniranja mesta. Mestni vaščani, tako imenujem prebivalce M, Sobote, ki so rojeni na vasi, ki so začetek svojega življenja - !. .n...it, ,,.rr»,l-»,v naselUi og/ed razstava v v Skavti in gozdovniki na slovenskem st danes ne bomo Ali bomo to še naprej dovoljevali? Zadnje ledne se držim znanega pregovora: Kdor molči, devetim odgovori, vendar mi je tokrat, kot že ne vem kolikokrat, prekipelo. Smešno, boste dejali, komu pa v teh vročih dneh in z napovedmi o suši, ne bi. No. pa me suša še toliko ne moti, saj sem optimut, bolj me bolijo nekatere politične zadeve, katere človeka resnično spravijo ob živce. Kar na začetku se bom dotaknil primera župana občine Gor. Radgona g. Alojza VOGRINČIČA, katerega obtožujejo za hude prekrške. Fred nedavnim smo imeli občutek, da bo sramotnih dogodkov v naši občini konec, ko nam je uspelo zamenjati mandatarja, tokrat pa smo ponovno na tapeti. Kaj je in kaj ni (drugo sem dodal samo zaradi lepšega), bodo verjetno ugotovili za to pristojni organi, a upom, da se bodo resnično zmigali, saj so za to namreč dobro plačani. Gospod Vogrinčič je čuden človek, čeprav ga osebno sploh ne poznam, sem pa ga velikokrat moral poslušati rad ali po ne in že takrat sem bil mnenja, da si ne zasluži po svojih sposobnostih niti mesta direktorja nekdanjega VG Kapela, kaj šele mesto župana občine Gor. Radgona. Na vEoke položaje so se postavljali Že pod prejšnjo oblastjo krščanskih demokratov in potem ni čudno, da je tako, kot je. Škoda samo, da so morali na takšnih in podobnih mestih ostajati ljudje, za katere vemo, da niso sposobni. Zadnjič me je nekdo vprašal, kako je lahko sploh postal župan našega mesta, a nismo in numo našli odgovora, kako je to bilo mogoče. Podobno je še marsikje po naši Sloveniji, kot npr. (I Kranju, kjer še vedno »kraljuje prizadeti« g. Gros. Morda bi lahko še našli kakšno mesto, vendar bo najprej bolje pomesti pred lastnim pragom, smeti nam v resnici ne manjka. Pa da ne bom predolgi Zopet bomo morali stopiti skupaj ter se potruditi, da se rešimo sramot, ki nas obdajajo in naj nas stane, kolikor hoče. Konec koncev je mesto Župana Gor. Radgone takšna čast, ki si je resnično ne zasluži vsakdo, mednje pa sigurno sodi tudi g. Alojz Vogrinčič. Roko na srce, občani Gor. Radgone, in pamet v glavo.' Rojan Matoh Drobiinci 2! I 692S3 Apače ogledali.« Zalo smo pomoč poiskali v knjižnici, kjer knjižnjičar kljub dobri volji ni mogel pomagati (ni imel ključa). Otrokom smo skušali pojasniti, da brez naše krivde nEmo dosegli namena prihoda v Mursko Sobota. !n kdo je kriv? Kdo nosi odgovornost pred otrokom, ki je Željan spoznati zanj nekaj novega in mu nam te soglašajo prizadeti uporabniki zavrnitvijo lega amandmaja lahko U ^**rnp ..^,1 MK*«*'*«-'*«/*- ---------- f<)iikc^’''uide,i tn jih da drugemu, na ta sklep more pritoiiti, ker ima IS vsa b hT’*’ jf 'občinske skupščine niso tiii^ ^''(hrhnn >' katerem predlagamo, da je ^‘tdt kazenske določbe, ki IHL. r?* _ m U„J, n____i.._ l„l. so : Zd ™ adiok. Proračun je Mhkp ne bo odgovarjal !i Irt. ' ki je po odtoku odgovoren za rtrjh' i? ki smo ga dati k Od- ie zdravstvenega zavoda Gor- ? ‘ ''or’h.?, 7“,'' (''^"'ebno dejavnost za zoboz- predšolskih otrok vklju-ni ^idem ob Ščavnici in Apače. lA izJ^‘ ker je direktorica dr. tr I dejavnost že opravljajo. «7 čt tl ''Prašanje, kaj bomo občani .^‘ tn Ttdl defelL ere odnosu do okolja v mestu m na deželi, gre '------------------------------------vsa po- dvojnost v ---------------- za to dvojnost, ki je implicirana, vpletena v vsakodnevno manifestira dračja bivanja, ki se nam vsakodnevno 'namjesuru nešteto oblikah in ki jo lahka strnemo v nešteto ooiitcan m m jv ---------------- . . se do mesta obnašajo res samo tako kot da ni naše!? 2) Politiki so ukazovati, strokovnjaki pa ubogali? Celotnemu diktiranemu razvoju socialističrte industrializacije mesta je seveda sledita urbanistična in arhitek- tonska stroka. j Posledice tega so, da imamo danes v I __ _ J— .. X.'-. u /loafrnjlj s nekako artikulirana področja naselitve. M. Soboti V mesta (notranji krog, prstan. . , In- centru mcsia r -— nenrmg)imamo Predvsernsajovja^^^ dda^_ imestorodci« večinoma že v zaseb- erv, medtem, ko so »i,„.„,„_______ nih kEah v tki. drugem krogu (nem. Mittelring), to tisti, ki so tarn Že od začetka povojne rasti mesta, potem je tu še tretji, zunanji ali prej primestni krog (nem. Aussenring), kjer prebivajo prejšnji meščani, ki se jim je že uspelo odselili iz prej omenjenega notranjega področja. Za poznavalce urbtme in socialne geografije to ni čisto nič novega, to se dogaja in se je dogajalo skoraj v vseh svetovnih mestih. Razlika med svetovnimi mesti in našim mestom je pa seveda v velikosti (vsaj lO-lOO taio kpr bi nas moralo zaskrbeti, saj * ““ '■vi'jjrt rflsri mesta. Jn krat) in to je l—~ , nehali biti »vas« Že smo lakorekoč na '' faši občini. Čudi nas obrazloiiiev, da je ob ±5 kai denar uporobm detaljno študijo, na osnovi VgotoviJj Vje VJrrtt'* npr. Chicago. Ali si sploh kdo upa predstavljati kaj se lahko zgodi, če npr. tovarna Mura ne bo vzdržala tekme s svetovno konkurenco sedaj ko nismo t^-^ti-nntha država ■> ’ več balkanska driava ^se vzroke za slabo s ceneno ‘delov^ sito? Zgodi se nam lahko to, da se kar hitro odseli nekaj tuoč nam iz središča mesta lo ne uspe? Kdo bo podal opravičilo staršem teh otrok, ki so nam odraslim Članom Roda Ljudska pravica dovolili, da popeljemo njihove otroke po iskanje novega znanja, a nam to ni uspelo? To so vprašanja, ki so se nam odraslim ob čakanju pred zaprtimi vrati poslavljala. Kdo bo poravnal strošek prevoza iz Lendave v Mursko Soboto? Ker spadamo med organizacije, ki so finančno Šibkejše, se naša dejavnost financira iz dotacij, predvsem pa smo odvEni od samo financiranja. Strošek prevoza iz Lendave v Mursko Soboto je znašal 6.999,99 SIT (kar je mnogo ceneje kakor pre-' voz 59 oseb z javnim prevoznim sredstvom) in zato ker si nikakor ne moremo dovoliti nenamenske porabe sredstev, vztrajamo, da nam Pokrajinski muzej ta strošek povrne. Nemalokrat letijo očitki na ljudi, da jim je za kulturno dejavnost malo mar. Ali ogled te razstave ne spada med kulturne dejavnosti? Menimo, da si ustanova kot je Pokrajinski muzej nikakor ne bi smela dovoliti, da v obratovalnem času Človeku prepreči dostop do omenjenih kulturnih dobrin. Če pa ima pokrajinski muzej mogoče kadrovske težave, posledico le-teh nikakor ne sme nositi občan, ki pričakuje s sEani Pokrajinskega muzeja dejavnost v potni meri. Mi, taborniki obsojamo za nemofnost ogleda razstave Pokrajinski muzej kot ustanovo, menimo pa, da je v pristojnosti direktorice Pokrajinskega muzeja, da pokliče na odgovornost osebo, Jci v svojem delovnem času ni izpolnjevala svojih delovnih dolžnosti. Z gorkim okusom pelina smo se Vfrnili domov. Delavce Pokrajinskega tnuzeja pa naprošamo, da svoje delovne obveznosti izpolnjujejo resno ter da THGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel: 42151 črenšovci, stara šola Posebej ugodno; • ženske bluze • »pajkice' • džins SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA Dr. Vrbnjaka 2, Rakičan - razpisuje prosto delovno mesto - UČITELJA KEMIJE za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobrazba, smer kemijska tehnologija ali kemija ali kemijsko izobraževanje (enopredmetno) Začetek dela 1. 9. 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po razpisu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. stran 26 vestnik, 10. j unija od vsepovsod l Mesto, Iger žalostni v2 [ I golobi CeSfcoslovaSkih nekdanjih p: r kov in Se česa. V nekaterih tr- govinah je Še gneča. Predvsem živilskih. Kruh stane 15, v koncert, - ^-'1 t adaptacij, čez leto ali prej bo i veliko novih trgovinic in buti- mest. Obnavljajo in prenavljajo jo. Kot turist se zaletavaš na vsakem koraku. Nešteto I* I Bratislava. Danes prestol: niča Slovaške,Jši več eno od Predstavo, koncert, opero, polne gostilne, lahko pa si iz- M t XZ1 rt Ti O if ...'^ s I »»iKl ■ I . t t ■J 1 o .5 r C CZl r M .L _ i* T o t f > '•^' -S ■ mleko 12, meso 100 kron. Sliši se malo. Za Slovake dovolj, preveč. Za koncert kvarteta ali jazz skupine je potrebno odšteti 20 kron. Bratislava ponuja vsak večer kaj zanimivega. berete osamljenega Rusa v sta- ' rem delu mesta z orglicami in kitaro, ki nostalgično zapoje kakšno o ruski »žizni«... Ljudje zaradi svoje skromnosti radi poklepetajo. Nata- karji so prijazno prijazni. 'jfiir: ".ž. ERIKA ZELKO 7 rs -.'.. ' -- T-r- ■- IF- 2 V središču Bratislave ni velikega prometa. Ljudje se vozijo na delo z avtobusi in tramvaji. Z osebnimi avtomobili redki. Vsako jutro se ob velcblagov-niči zbereio orodaialci sreče... niči zberejo prodajalci sreče... Z golobi pa je tako: žalostni so. Nikjer v mestu ni mogoče opaziti koga, ki bi jim kaj nadrobil. Ne zbirajo se v gruče, tu in tam je kakšen sam na oknu. Kot Slovaki. Čakajo novih toplih vetrov. n Si s«.'-’ P**«^"* ***'^ 'J i •JJŽ; L^- S5. a I Vestnik tudi v BratisM Afrika - ljudje in običaji Zadnjič sem se razpisala o otrocih, a še ničesar nisem omenila o porokah in zakonskem življenju v Zambiji. Tu Se zmeraj lahko srečaš »srečneže«. ki imajo več žena, a jih je čedalje manj. Morda se bo kdo vprašal, za kaj. Tudi v Zambiji je življenje Čedalje dražje in enemu od misionarjev sc je pritoževal možakar s 43 Ženami, da ga preveč stanejo in da bogastvo plahni. V Zambiji so pri nekaterih plemenih obravnavali Število žena kot statusni simbol. Čim bolj si bil bogat, tem več si si jih lahko privoščil, s tem seveda več otrok, ki so pomenili več delavcev. In ravno sodobna Zambija je nastavila past takšnemu razmišljanju. Otroci naj bi Šli v Sole, za vse žene je potrebno enako poskrbeti, jih odplačati. Seveda žene ne moreš dobiti zastonj, tudi če si jo sam izbereš. Staršem neveste moraš plačati ceno, ki jo postavijo. Moji bi bili sedaj bogatejši vsaj za trinajst krav, kar za zambijske razmere ni niti tako malo, če... Če takoj ne moreš plačati, lahko za določen čas dobiš ženo na posojilo. Po izteku tega časa ti ženo. Če je še nisi odplačal, enostavno odpeljejo. Kar prikladno, še posebej. Če se je naveličaš, bi pripomnili zlobni jeziki. A za moškega v Zambiji je to hudo ponižanje. nesejo v čarno še danes. Mestno Življenje pri tem ni nobena ovira. Žal ima tradicija tudi senčne strani. Še danes se lahko zgodijo obredni umori, čeprav se vlada trudi, da bi jih preprečila, a tradicija je med ljudmi Še zmeraj zelo močna. Zelo znana slovesnost je selitev kralja plemena Loži. Z velikimi častmi vsako leto pred deževno dobo preselijo kralja iz zimske v poletno rezidenco. Za to priložnost Čolne Še posebej okrasijo in kljub strogi kontroli se v katerem od bobnov lahko najde glava dečka - sveta žrtev duhovom za srečno preselitev. Druga posebnost so bobni, ki stoje pred hišo enega od šefov. Nanje zaigrajo samo takrat, ko Sef umre oz. volijo novega. oz. ravsanju se zffL fsb jj na koga od navz j rej kriv, in krsta ne .fu. ■'"'onino vsoto t^' jJiF-lj.^ u .odreSi« « “I" dejo »krivca«. . jcii^td ogromno vsoto kleta. Ceremonija cisungo je bila opravljena, ko so se začele razvijati prsi, včasih Sc pred prvo menstruacijo. Ena od Številnih je potekala tako, da so punčko posadili na oltarček sredi vasi. Do pasu gola je sedela na oltarčku ter sprejemala darila in različne nasvete starejših žena, ki jih potrebuje za življenje odrasle ženske. Drugod so tudi za dekleta organizirali posebne kampe, v katerih tako ali tako veČ žensk kot moških. Naloga moških pa je. da osreči čim več žena; zakaj bi nekatere ostale same, saj niso krive za neenakomerno porazdelitev števila moških in žensk. Narava je nepravična, zakaj bi bili taki tudi moški?! Preprosta, zanimiva in za marsikoga kar sprejemljiva razlaga. Mar ne? Ženske se običajno med sabo ne prepirajo. Tako nam jc vsaj povedal eden od študentov, ki smo ga spoznali. Njegov očim ima namreč tri žene. Vsaka ima svojo hišo, v kateri živi z otroki, on pa obišče enkrat eno, drugič drugo... Zvestoba je relativni pojem. Je in je ni. Aids je nekoliko znižal promiskuiteto, a vendar,,. Spolno življenje jc za Zambijce najbolj naravna stvar na svetu in marsikateri se kljub bolezni - o kateri kar presenetljivo veliko vedo, a je nekako niso sposobni dojeti - ni pripravljen odreči užitkom. Uporaba kondomov pa ni razširjena, kljub precejšnji propagandi . Zasluge za relativno malo tabujev o zakonskem in spolnem življenju med mladimi imajo obredi inictacijc. Iniciacijske ceremonije se pri različnih plemenih nekoliko razlikujejo, a osnovni namen je isti pri vseh. Iniciacija pomeni poka- menu Lunda, niso imeli kakšnih posebnih obredov. Dokazati so morali, da so se sposobni združiti s punco. Fantje plemena Lunda pa so morali na začetku pubertete v kamp, organiziran posebej v ta namen, Tu so se ob pomoči posebnih učiteljev učili različnih ročnih spretnosti, življenjskih resnic in modrosti, s pomočjo duha so se naučili tradicionalnega plesa makiši. Najtežja Ith polbOtlOV KiX't^ 5^5^: "š* f rs v Zambiji večina mamic tako prenaša svoje otroke zad osebi, kako začeli nekaj zlag? Na ^sve;tu je ■ ^-novega/Pan^, ra^n pri pie- Zanimiva .je pravzaprav ra- j Preden zaigrajo nanje, jih morajo poškropiti s krvjo nedolžnega fanta in deklice, V Zambiji pridelajo indi precej koruze, in Če le-ta ne raste grebna ceremt^^^'^dJ^ liodLim kcščiifS’ ' |.j Jf izpodrivajo mora izpolniti ' ^ot^/ Vič, zadovoljit^^ umrlega ter Drugi pogoj - umrlega, d^.-. Pogrebni obred k ^ipravljen.Eti^if^l^J jezen in bi sc kom ter ^Lrfidil^r:. je bil NktfjL^ dobro. žrtvujejo majhnega otroka ter polje poškropijo z njegovo krvjo, da koruza bo- Ije raste. Senčne strani tradicije _ nntrl.s'^ . Icri jc unid snni i3 ■ati' ter posai , dievo. C.cL'f'P\- in se v.--- TJ-posajeno Drugi ločil, kdaj [1? j poklical j posebej ižfta naloga je bila glavarjev, fljfr rezervirano P / liSče in pot'’* JU P; lahko trajalo leg starejSip’ . ^,0 j .' vanju po . . . . _ . . .... ifci Z*exii, ki sc je nekdaj, ko je ob njej še tekel ikieihivala D(>bray, o očetovem izkustvu, ki je kol veliko J’'’takovaiije vedno znov« prihajalo na sina, pripovedoval kof duhovnem rodbinskem doživetju, kot o nečem, kar njegov rod. Kol porajanje slovanskeua z nod o vino tvor-elementa, “^ogvadu In .... ;«*j"fetenseni o -........porajanje slovanskega zgodovinotvor-To spoznanje ga je najglobje prevzelo na Študiju nekdanje očetovo doživetje je postalo bistven in lakole: izvora svojih gnani znova vrelo njegovo poizkuša-nje. Titanov svetovni nazor? vedno vzgibe, ki prihajajo od vsepov- Nemara nekak panteizem, pandemonizem, panvitalizcni. Vsepovsod je sveto in božje, vsepovsod je božanska sila. »To je del mene. Če tega ne I i sod. To je kompendij navdihov. tukaj ni meje med šolskim in domačim, odraslim in otroškim, mestnim in deželskim, svetovnim in domačim. V Titanu je vse naenkrat, on hoče in poskuša, se začasno razočaran umakne in vrne znova. Vse, kar je dobrega videl in izkusil, hoče imeti zdaj in tukaj. ko pa ugotovi, da tega ni, da se velika upanja razsipajo v prašnosti in malenkostnosti vsakdanjika, je notranje ogorčen, In užaljen, »Vsak, ki trdi, da se iz tega ljudstva ne da narediti nič, laže. Ne ve, kaj govori,« Med tistimi, ki so vplivali nanj, da je postal to, kar je. zanesenjak in ustvarjalec, so tudi gimnazijski profesorji Vilko Novak. Karel Jakob, profesor latinščine Slovak Petraševič, ki je obvladal 12.000 latinskih terminov in se nikoli ni mogel odločiti, katero besedo naj nam pri prevajanju priporoči, ter katehet Šoštarič. »To je moja kvadriga, ti profe- AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje 52 a, Kranj objavlja za poslovno enoto Murska Sobota prosta delovna mesta 1. Vodenje poslovne enote 2. Prodaja kmetijske mehanizacije in rezervnih delov, skladiščenje bo, mene ne bo. Vedel sem in to elementarno vedenje določa, kdaj se vračajo lastovke, kdaj smem v aprilu prvič bos steči v gozd, kdaj mi bo v sobo zadišala prva akacija. Preganjal sem martinčke, zvečer sem poslušal vojaško trobento iz garnizije na našem robu mesta, spominjam se poletnih vrtinčastih vetričev, ki so dvigovali »plastiče«, v gozdu sem se zdr-zinil pred svetlečimi sc štori, kakor sta se jih v pravljici prestrašila Janko in Metka.« V Titanu se vrtinči od asociacij in nekega nemira. Doma so imeli biblijo z lesenimi platnicami in inicialkami. Kot gimnazijec - iz Sobote so bili v tistem času trije gimnazijci, se spomni - se je poskušal v okra- "Zahtevani pogoji: Pod 1. višje-oz. srednješolska izobrazba tehniške oz. komercialne usmeritve, zazeljena praksa in znanje vsaj enega tujega jezika, komunikativnost Pod 2, Srednješolska izobrazba tehniške oz. komercialne smeri, Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a. Prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. v Evgenovi profesorski retoriki. Danes o vsem človek takrat v Beogradu in pozneje iig^l 5,,**'*^'’ liočem imeti svoje vodstvo in svojega vladarja. In •*' pomembno, kakšen je bil, če nanj s stališča današnje zrelosti in po vsem, kar sem doživel »« etnem Ev-nekako kon-hiL. L ’^an rad dela izre-lii "itriči kst, lih. Net o njem, ne-...uiiMV osebnostni morala prikazovati koncentričnih krogov, zlivajo. Kot gladina rib-'uterejia je nekdo kamnov. Od morala na v: PfElf; '■'j 'Ul IV. vr- So ^"'anov. Ud mesta, ! v’ dotaknili I %ia ’‘^-P^i'*-,Ssiik izvor va- vodo in dojila. Rodil sem se pri minus tridesetih stopinjah, tistega leta devetntijstodevetindvajset je od mraza pokalo drevje, voda v lavorju je zamrznila. Spominjam se nekega daljnega otroškega ležanja na hrbtu sredi travnika, oblakov, ki so plavali nad mano... V moji ontogenezi se ponavlja filoge-neza našega rodu,« s na ‘ središčem niestu. Tako kot potapljajo ■•'••a dušo in ga spodbu-delotanju. Ob ribniko-pa se združiin v en ?! I S »•r i tf 5 jf I* f r X !)?■ i * 'd / f (f 5 f j 'p-i? (1; r f P K 'f f f [• '^16 k * eno samo ^^^anjc roba, k' nikoli. ptavi Evgen Titan, i-v eno samo dejav-1^' kobnvi tega vala so spletih '^1 valovanj, to je človek srečuje na ne-of' angažiranem "■ treh ribam, u v i mladosti doži Šole. V park ‘"Otviiske logai ’ “^teiše... kaj vse je kuj v«'. Ztla} pa podlesnc y «‘.L0 >n ga spodbu- združijo nemirno ni Titanu, ‘nikih v soboškem -S- doživljal u so logarice. vetrnice in se- Preprosto! Obiščite nas, vse drugo bo naša najprijetnejša skrb! sorji so v meni zanetili ogenj, "Sn iskrice na moje netivo. t' ' ilovnatem Na nabitem da sem zagorel in Še gorim,« Titan hoče pripovedovati. Mora se izpovedovati, ker ga k temu nagiba njegovo notranje tlenje. Zaveda pa se tudi neznanske moči besede. V času duhovnih vaj, na katerih je bil kot gimnazijec, sta ga med govorniškimi vajami prvič prevzeli akustika in moČ govorjene besede. Gostilna Pri Štajercu Beltinci, tel 42 026 Titana stvari. so prevzele mnoge Tudi jugoslovanstvo. Uh iftHrittr I •sa«! «».1 V beograjskih letih, ko jc študiral in se mu jc zdelo, da je to tisto, o čemer jc pripovedoval oče, ko se je vrnil iz ruskega ujetništva, v katerem sta se ga dotaknila revolucija in slovanstvo. »Takrat so bili redki ljudje, ki niso sanjali. Tisti, ki so sanjali, pa so se dali lažje zapeljati. Sanjali smo o slovanski Evropi«. Iz Beograda je hotel emigrirati v Kanado, po resoluciji in form biroja, »ko ulica ni I 1 RAZSTAVNO PRODAJNI IST INTERIER SALON SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI Pohištvo, bda tehniko CANDY, vzmetnke, svetila h ostalo T ■ tfiimvvf umi ■mnomv Wlllir T&lVlvrilv^Vf 9WIIIU ■! V>||1IU oprema za voj dom.Vse to lahko po VEDNO UGODNIH pomih dobite v novem rozstavno prodainem salonu, IST INTERIER v Murski Soboti, Blcnoimo troovtnski center, Nemčavci Id. TeCkifai 069/31 -4U. ■Kii grttj- i J se* bili njegovi daleč L ''ajbržT ’ Faziinenji. S'iv/nt „;^ ^3’anape-'Ska grajska l J'’*'" Je po-Sg?sniose'^'^^ poplavljal, splavi, /‘^Slečn "? doživljali i?Na , (svoooo ""pev Oče je ,mel t S^ TitS^n^k dola.? C?' , Pri vedela, ulica,« kaj misli sosednja h, ipe .« postojanka. prebujalo smo (svobod- kolikor par t.. Ul gumnu domače hiše si je zlomil vrat Evgenov starejši brat Franc, ko je na doma narejen Ševaini veščini, krasil je palice, izrezoval lutke, vendar tudi telovadil pri sokolih, Nenadoma ga preplavi drugačen val spo- Vsak četrtek Vestnik mnogo I______ op. 1^ gozd v Ti-■ J' ciolg,., f kot drogu telovadil. »To je določilo moje nadaljnje življenje. Mati me je namenila duhovniškemu poklicu, družba pa za diplomacijo, za politika. Zasu- minov, pripoveduje, da se spominja obeSencev Cvetka in Kardoša, rtZrinskemu sem začel , j svoje ko- 1^ tako, da sem študiral , Napisano povprečno oceno 9,8 diplo-ostri miral prvi v letniku na Visoki fizkulturni šoli v Beogradu.« Čeprav je bil in je še pod Napisano, ohliv. ostri *l» 11 Ir.,... “OHJ .I?"" podpis« 'iSl. . .J vplivom sodobnega sveta in ci-^hov, platnic vilizacije, čeprav je bi! pod po- ' ' ' ' liričnim in ideološkim vplivom. sam ■ po-naredil Se dijakov. ■ od l^aterih Preo- b i itiK ^Nili Tu- m Se ’«t, vpričo madžarskih žandarjev Ostal je, V Prekmurje se je vrnil leta 1953, V slovanskem navdušenju, ki ga ni zapustilo, je pozneje veliko potoval. Tudi po domačih krajih, markiral je planinske poti, skupaj z Dimčkom, Mirkom Baligačem iz Beltince, ki je postal lokalna legenda zaradi svojih odhodov na Triglav, Njegova potovanja v tujino so imela na sebi nekaj vzhodnjaškega, neko rado-vednst, ki je dandanes značilna za Kitajce, Japonce in druge vzhodnjake, ki hodijo po svetu zato, da bi se učili. In naučeno potem porabili doma. Razočaran je, ker mu niso pustili, da bi v javno življenje uvedel reči, s katerimi se je seznanil na potovanjih, Ne samo tiste z njegovega profesionalnega področja, pri pouku telesne vzgoje, marveč tudi druge. Študijsko se je izpopoljeval v Budimpešti. Londonu, obiskoval galerije in muzeje po Evropi, zelo impresivno je bilo porova- r nje po Švedski. »Gledal sem I Naltup IM tli Ceh« l»r«z obresti. Posojilo od S do 12 mesecev brez pologp. Popust za4>la£llo v gotovini. i Men^ ias: vstA tim otl IS^stAota itd 12^ Dobrodošli in ne pozabite - naše gesto je iST INTERIER - VEDNO UGODNO ! ■Lovska družina Rankovek prireja v nedeljo, 13. junija tekmovanje v > STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE • tekmovanje bo na stre- ilšiu pri Belem kriiu • Za jedačo In pijačo je poskrbljeno • Vabljeni'. J TERME LENDAVA, d,o.o. Tomšičeva 2a Lendava razpisujejo na podlagi sklepa upravnega odbora družbe ’ ''"kil spomi- Tie je je na dnu vedno ostajal isti. »Tistega nekaj mi civilizacija in sodobni svet niso mogli vzeti ne ukrasti. To je del mene in sodim, da je vse drugo od muh, da je vse drugo v meni drugotno, Kadar je april in maj, v meni je ukaz, da vsako mlado grlo mora peti,« Ob takih zagnanih verzih se skozi metež fragmentov Titanovih zgodb kaže neko središče. Neka trajna inspiracija, ki ga je vedno opredeljevala. Nezavedno. V vseh okoljih in v vseh časih je iz tega trajnega Evgen Titan, profesor telesne vzgoje, ki mu bodo slovenske šolske oblasti najbrž kmalu po skorajšnji upokojitvi podelile naziv Šolskega svetnika, je vodil gradnje stadionov in igrišč, Tiran: »Stadion oziroma Športno igrišče je mesto transmutacije, je prostor agonistike, prostor notranjih človeških bojev, na katerem se vojni nagon transformira v kulturni nagon,« Tukaj je naštetih nekaj Titanovih poligonov kulturnega nagona: soboški stadion pri nekdanji gimnaziji, prvi osnovni igrišča: Petrovci, Cankova, RogaSovd, Tišina, Mc^čanci, Selo, Fokovci, »tudi v Lendavi sem imel prste vmes«, Ljutomer, Benedikt, Apače, Krog. Bakovci, Odranci, Sebeborei.,. Zakaj je to počel? >Tudi zato, da bi mladino odvrnil od gostiln, da ne bi zašla v Babilon, ne ne Babilon, Babilon je bil kulturen, v Kafamaura,« dal cigarete, prvo srečanje z orožjem sem imel 1942,..« Večkrat poudari, da je bil vedno nagnjen h kulturi, h kulturniški kreativnosti. Razumljivo. Samo pisanje, slikanje; oblikovanje more spraviti med seboj tolikere vtise, tolikere rimske katakombe, akvedukte. Meštroviča v Splitu, Plečnika v Pragi; nič me ni pustilo nedotaknjenega, Ob vsem tem kipim, tukaj šem nemogoč, tukaj mi ljudje ne sledijo, tukaj nastopi v meni hudournik,« ŠTEFAN SMEJ javno dražbo za prodajo garaže v velikosti 56,73 m^ in pripadajočega zemljišča, 203,28 m=, v Kranjčevi ul. 6 v Lendavi. Javna dražba bo 24. 6. 1993 ob 12. uri na kraju samem. Izklicna cena je 1.510.245,00 tolarjrev Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom položiti varščino v višini 10% od izklicne cene na žiroiačun prodajalca št. 51920-603-31567 pri SDK Lendava. Neuspelim dražiteljem bomo varščino vrnili po končani dražbi Kupec mora znesek kupnine, ki bo dosežena na javni dražbi, plačati takoj po podpisu pogodbe, pri čemer se kupnini prišteje že plačana varščina. Pogodbo o nakupu mora kupec skleniti v osmih dneh po dražbi, sicer vrščina zapade Vse stroške s prodajno pogodbo in zemljiškoknjižnim prenosom ter davek na promet nepremičnin plača kupec. Prodajali bomo na način videno - kupljeno. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 069 75 044 vsak dan med 8. in 14. uro. Vestnikov vlak, 12.6.1993 stran 28 Črna gradnja Moravske Toplice Dolga ul. 103 d.O,O. tel.: 069/48/428 fax ; 069/48/699 CENIK OLJNI GORILNIKI - ABIG NOVA 2000 E - ABIG NOlVA 2000 BE - ABIG NOVA 2000 AC - L1BELA01K - MINOR1 - MINOR 1 R - MINOR 4 - MINOR 4 R - RIELLOG3 - RIELLOG3R - WEISHAUPT WL 10 R - WEISHAUPTWL20 R - WEISHAUPTWL15 - 67.000,00 SIT 70,000,00 SIT 77,000,00 SIT 57,900,00 SIT 43.000,00 SIT 47.500,00 SIT 44.000,00 SIT 48,000,00 SIT 46.530,00 SIT 56.000,00 SIT 118.961,00 SIT 126,157,20SIT 88,830,00 SIT POPOLNA AVTOMATIKA ZA CENTRALNO OGREVANJE S TIPALI IN DALJINSKIM UPRAVLJALNIKOM - TERAMATtK - HRCIOU - HRC10 UK - HRC 10UBK 35,000,00 SIT 48,800,00 SIT 60.500,00 SIT 68.300,00 SIT AVTOMATIKA ZA SOLARNO OGREVANJE S TIPALI - SOLARNA REGULACIJA KOI - SOLARNA REGULACIJA K02 KOTLOVNA REGULACIJA - KOTL, REGULACIJA KOVAČ - KOTL, REGULACIJA SELTRON 9.800,00 SIT 13.200,00 SIT 12,500.00 SIT 13,500,00 SIT SOBNI TERMOSTATI S TEDENSKO PROGRAMSKO URO - DIGITALNI TERMOSTAT COMAP 15,900,00 SIT - TERMOSTAT Z DIG. UROSELTRON 13.200,00 SIT MOTORNI POGON ŽA MEŠALNI VENTIL - MOTORČEK FIRŠT - MOTORČEK SELTRON 15,100,00 SIT 13.200,00 SIT KOVINSKE CISTERNE ZA OLJE - STANDARDNE (V CENO NI VRAČUNANA DOSTAVA NA DOM) - CISTERNA 10001 - CISTERNA 15001 - CISTERNA 20001 - CISTERNA 25001 - CISTERNA 30001 OLJNA GARNITURA BREZ MERILNIKA NIVOJA 18,000,OOSIT 22,000,00 SIT 26.000,00 SIT 32.000,00 SIT 36.000,00 SIT 6.900,00 SIT MENJALNA VRATA - ZA PEČ TVT - VRATA FERROTHERMSTF - VRATA FERROTHERMFKB/N 7.800,00 SIT 1.800,00 SIT 2.950,00 SIT v CENE JE ŽE VRAČUNANA MONTAŽA LITOŽELEZNI OLJNI IN KOMBINIRANI KOTLI - OLJNI KOTEL SIME AR 3 (20-24 KW) - OLJNI KOTEL SIME AR 4 (29-34 KW) - OLJNI KOTEL SIME AR 5 (40—46 KW) - OLJNI KOTEL SIME 1 R6 (59-68 KW) - KOMB. KOTEL SIME FB 4 (28-34 KW} 47.000,00 SIT 51.500,00 SIT 59.100,00 SIT 98,000,00 SIT 120.000,00 SIT BOJLERJI, LEŽEČI, KOMBINIRANI (ELEKTR., CENTRALNO ALI SOLARNO OGREVANJE) - LIK01001 - LIKO 801 ___________ BOJLER, STOJEČI, KOMBINIRANI ^TikoTooi - LIKO 801 24.700,00 SIT 22.500,00 SIT 21,500,00 SIT 19,600,00 SIT V CENO PEČI IN BOJLERJEV NI VRAČUNANA MONTAŽA NA NAVEDENE CENE SE PLAČA 3% PROMETNI DAVEK! MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA OD 3 MESECEV DO 3 LET NA IZDELKE, KI JIH VGRADIMO, DAJEMO 1 LETO GARANCIJE, SERVIS TER STALNA ZALOGA REZERVNIH DELOV! Spremembe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zaradi nelegalno zgrajenih objektov 10. 4. 1993 je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, objavljen v Uradnem listu RS, št. 18 z dne 9. 4. 1993, ki prinaša bistvene novosti v zvezi z nelegalno zgrajenimi objekti oz. drugimi posegi v prostor ali drugače povedano v zvezi s »črnogradnjami« in »črnograditelji«. Zato želimo bralce seznaniti z novostmi, kijih zakon prinaša. »črna gradnja« je po definiciji zakona vsaka gradnja ali drugi poseg v prostor, ki je bila brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o priglasitvi del. Tako se za »črne gradnje«, za katere je po zakonu potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje, štejejo vsi posegi, ki so bili opravljeni brez lokacijskega dovoljenja od dneva uveljavitve Zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1967 (z uveljavitvijo tega zakona se je uvedel inštitut lokacijskega dovoljenja) ter vsi »posegi«, za katere je potrebno pridobiti odločbo o priglasitvi del in ki so bili izvedeni brez priglasitve od leta 1984. tj. od uveljavitve Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Bistvene novosti uvaja zakon pri inšpekcijskem nadzorstvu. Po spremenjenem 73, členu, ki govori o gradnji brez lokacijskega dovoljenja oz. odločbe o priglasitvi del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani ter vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, in sicer na stroške investitorja, če tega ni mogoče ugotoviti pa na stroške lastnika oz. uptav-Ijalca zemljišča. V primeru potrebne sanacije odredi pridobitev dovoljenja za sanacijo (slednja določba je v celoti novost). S spremembo zakona je črtan dosedanji 74. člen, po katerem je inšpekcijski organ investitorja posega na območju, kjer sta bila sicer gradnja ali drug poseg v prostor dovoljena pod določenimi pogoji, napotil k pridobitvi dovoljenja za že opravljeni poseg. Ker je ta člen črtan, te možnosti ni več. Inšpekcijski organ v tem pnmeru izreče ukrep odstranitve objekta. V prehodnem obdobju, tj. v 90 dneh od uveljavitve tega zakona (do vključno 8, 7. 93) pa lahko vsi investitorji nedovoljenih posegov v prostor, za katere je predpisano lokacijsko dovoljenje, vložijo pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora vlogo za odlog prisilne izvržbe, in sicer ne glede na to ali jim je bil kakšen inšpekcijski ukrep že izrečen ali ne. Bistvo te vloge je. da začasno zadrži ukrep izvržbe (odstranitev objekta), in sicer do sprejetja prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora. Če upravni organ na podlagi tako sprejetih PUP-ov ugotovi, da je za nelegalno zgrajen objekt možno izdati lokacijsko dovoljenje, l^hko investitor zahteva podaljšanje odloga prisilne izvržbe za največ 9 mesecev od sprejetja PUP-a oz. izteka 15-mesečnega roka, ki je po zakonu predpisan za sprejem PUP-ov. Poudarjamo pa, da ni mogoče zahtevati odloga prisilne izvržbe za pomožne objekte (ute, lope, čebeljnjake, garaže ipd.). ■Vloga za odlog prisilne izvržbe mora vsebovati poleg podatkov iz 67. člena ZUP-a še podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta in skico objekta, k vlogi pa mora biti priloženo dokazilo o plačilu depozita, plačanega na račun Stanovanjskega sklada R Slovenije, Štev, 50102627-900-7407. Depozit se plača v višini 2.500,00 SIT po kvadratnem metru bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000,00 SIT oziroma 150.000,00 SIT za druge nedovoljene posege v prostor. Za lažje razumevanje podajamo primer nelegalno zgrajene počitniške hišice (vikenda), ki je zgrajen v treh etažah (klet, pritličje, mansarda). Če so zunanje mere objekta 5,00 X 7,00m, je izračun depozita naslednji: virne informacije; natančnejše pa pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pri lokacijskih referentih ali vodji referata. V zvezi z vlogo za odlog prisilne izvržbe naj omenimo Še to, da inve- stitorji nedovoljenih posegov v prostor na nezazidljivih zemljiščih dejansko izgubijo možnost »legalizacije« objektov, če te vloge ne vložijo v zakonsko določenem roku, tj. do vključno 8. 7.1993, kar pomeni, da se bodo objekti morali odstraniti. Isto velja tudi, če bi investitor nedovoljenega posega v prostor, ki je sicer podal zahtevo za odlog prisilne izvržbe, nadaljeval z deli (gradnjo) med moratorijem, saj bi v tem primeru inšpekcijski organ uvedel nov postopek (17. člen zakona). Zakon uvaja še druge novosti, in sicer glede načina vročanja inšpekcijskih odločb oz. drugih aktov (npr.: za kraj vročitve se šteje tudi lokacija nedovoljenega posega, za klet: 5,00x7,00x0,50 pritličje: 5,00x7,00 mansarda:' 5,00x7,00x0,75 = 17,50mr = 35,00mr " 26,25 _____________ 78,75 in-x2,500,«SlT = 196,875,00517. Obrazce za odlog prisilne iz-vržbe je možno dobiti v sprejemni pisarni občine Murska Sobota (vhod III - pritličje; pri »oken-cih»), kjer stranke dobijo tudi ok- mesto pribitja pa objekt, del objekta ali vidno mesto na drugem nedovoljenem posegu v prostor), dalje predpisuje v 76, a členu plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora, ki ga plača za investitorje kotizvajalcCF’^ nih in drugih del, nizacije, oz. nih nildlTlie 23 investitor na podlagi odločbe nih naprav, nadalje za — strokovnih podlag za I PIA, upravne organe m ys cije, za dejanja v nasprotju - - v P 1.1 upravnega organa, pristojnega za izdajo lokacijskih dovoljenj; v primeru, da so z nedovoljenim posegom povzročeni onesnaženje, poškodbe ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini, pa še odškodnino, ki jo določi sodišče ob upoštevanju kriterijev iz 76. čili zakona, Z zakonom so Tud' Ljjjj nameni, za katere se plačani depoziti in nado® uzurpacijo in degradacij' preostanek depozita, tj-da so stroški izvržbe opremljanja stavbnega , ^^na. nižli nd 75% volačanega io i-v prestop' pnitioP: . Štros*- b člena zakona. Prav tako so v zvezi z nelegalno zgrajenim objektom prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, npr.: - priključitev na komunalne naprave “ dodelitev hišne številke - prijava stalnega ali začasnega prebivališča - vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru - promet nelegalno zgrajenih nepremičnin in zemljišč, na katerih le-te stojijo ipd. Predpisane pa so tudi sorazmerno visoke denarne kazni tako nižji od 75% vplačaneg’ pa se vrne inveslitorju- 'P valoriziran brez obresti._ I!? Upamo, da smo z zapisa vsaj delno odgow vilna vprašanja m '.u*Sari mi se srečujejo ' odgovore na pa smo pripravljeni po® našem upravnem organ ■ Da bi se ob pomoči - ; čim bolje seznanili vloge za odlog prisilne > dajamo v nadaljevanju vloge (le-tega je v sprejemni pisarni ot*’ -nriii "M; .Jinvafl*" ,ir>J bota). Sekretariai^tO ja in urejanje p | okolja in I 1 ZAHTEVA ZA ODLOG PRISILNE IZVRŠBE ZA OBJEKI^ PODATKI O INVESTITORJU ime in priimek stalno prebivališče (v 3 izvodih) M. Sobota, dne SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA IN UREJANJE PROSTORA ZADEVA; Zahteva za odlog prisilne izvršbe oziroma morebitne prisilne izvršbe po o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov SRS, št, 18/84 ,., Uradni list RS, št, 18/93) Podpisani , stanujoč , rojen 11. Členu sai iko«' v prostor urejanju (Ur. iti' prosim, da v skladu zli. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju na . posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/^, Uradni list RS, St. 18/93) odložite prisilno ^eitil]'^ । morebitno prisilno izvršbo rušitve mojega objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja pare. St. k,o. PODATKI O OBJEKTU: vrsta in namembnost objekta tlorisne mere: dolžina število uporabnih etaž skupaj višina: kap - dvokapnica - simetrična - drugo (opiši) m, širina m. ., skupna bruto etažna površina m^ , sleme , streha: oblika: (ustrezno obkroži) - asimetrična - s čopi, brez čopov - enokapnica - ravna - smer slemena: (ustrezno obkroži) - S-J, - V-Z, - SV-JZ, - SZ-JV, naklon (v stopinjah)._____ PODATKI O KOMUNALNIH PRIKLJUČKIH: (ustrezno obkroži) - elektrika - vodovod - kanalizacija - javna cesta - tlakovana - makadamska - neutrjena - telefon - plin - drugo (opiši) NAČIN IZVEDBE (vrsta materiala in konstrukcije): - nosilni zidovi - stropov! - ostrešje - streha - fasada NAMEMBNOST OBJEKTA: da da da da da da da da da da n« ne n® ne n« ne ne ne ne ne i< I OPIS TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA - SAMO ZA OBIEKTE Z DELOVNIKI ^il>^' . Site, kako opravljate svojo dejavnost, vrste in količine surovin, izdelkov in motebio”^ način proizvodnega procesa, emisije, vrsto, frekvenco in količino transporta in podobno) / Izvirniku zahteve, ki jo vlagam v treh izvodih, prilagam kopijo katastrskega i' zdoicvCt KI Jv vjdgarTj V trcn izvouin, pnidgdjn Kopijo KotssirsKcjj*! * oziroma nedovoljenega posega ter dokazilOt da sem na račun stanovanjskega sklada St- 50102*627'7407 z navedbo imena naka2al(-a) depozit za odlog prisilne izvrSbe F depozit v znesku SIT. Podpisani investitor jamčim za točnost podatkov. (podpis C 10. junija 1993 stran 29 Tl K? al' k« (K uh !» 1» Ii. n. 9> 0 iii, ic A'd »r« Jrnpen.,t» MOTEL VINDIŠ 62230 LENART, Cmureška 2 TeL: (062) 724-074, Fax: (062) 721-021 TRGO, EX,PQR1^ ^PREVOZ / M P O R T PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE 62230 LENART V SLOV. GOR. PTUJSKA C. 16 TELEFON: 062/724 6 75. TELEFAX: 062/724 617 4 lif iB- ji*' ()• o« ih iof: £ diii th r 1 I I I I ^^eiroe ^^'iboraijt "^ish^meje. ^Lti .4 HtTEl. : iL- i ^aoiifc-. KiaTS*.^.. ■"a ^"•rtu obiščite i-is V'. '^r .rf '=«W •• ^15 c? 5«! •F/; * S/- sj #> . Dober tek pri pogrnjeni . mizi z mnogimi kulinaričnimi specialitetami, predvsem ribjimi. Nazdravile pa s kozarcem dobre kapljice. f. ■■■t*':. T skupina se boste dobro «1««- ZAseje in pogovore ! '“J** sejna soba. M ■ J ■t.' :r< ffi t—' VIT r: ■ ’4V', i 'I' J prenočite in se sobah. i t Prodajamo traktorje GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRAKTORJE UnivEVsal I T T J St; /* ! Ii Ogodoe cene 9«*” - 'I ! 1 .w M Prodajamo vse izdelice BCS I s J Odslej tudi v MALI EMBALAŽI za 10 litrov vode v VODOTOPNI VREČKI! Bupas^C ^teliina: 15 g 50 WP [ Ridomir MZ Vsebina: 30 g 12 WP i i I i. 'k"- ■ 'j Tit; IBečki 10 litrov votle v vodotopni TOVAANA DildlKA HU^K A TO/AAH* DUaiKA A KCMia^ d. 0.0. L 4 L Za 10 litrov vode v vodotopni vrečki C1BA-G£(GY TOVARNA OUSIKA RUŠE KEMMA <1.0.0. tovarna dušika ruše kemija d.o.o. ,g| e23tf m/SE JOVAftNiSKA 27. SLOVeNIMVKOeif «61-106, T£l£FAX (OtS) 661-031 ; stran 30 vestnik, 10- liia f ZASTAVUUNIGA rastlngdoo. DISKRETNO, ZANESLJIVO, HITRO GOTOVINSKA POSOJILA ZA ČAS, KO ČLOVEK POTREBUJE DENAR » TAKOJ « Smo v prostorih biroja RIJA v Slomškovi 25 v Murski Soboti, Delovni čas od 8. do 15. ure. Telefon; 069 32498 J aklimat ponuja bogato izbiro radiatorjev na slovenskem trgu n, 1 'i {_ i •hi ima večjo ogrevno površino J: ll .■1^ I • preprostejši način sestavljanja členov • zaradi majhne globine člena prihrani dragocen brvalml prostor ■ • pobarvan je z različnimi temperaturno obstojnimi barvami v •rnogoče ga je priključili na enocevni & sistem •višino lahko izberete po želji. Koristno dopolnilo radiatorjav AKUMAT ja lično izdelan radiatorski otsašalnik za sušanja parila, hi ga lahko Pobite v treh različnih dolžinah. tudi do 5m Izbirate lahko že med znano različico aluminijastih radiatorjev aklimaC/k in novejšo aklimatVm I I V sodelovanju s priznanim evropskim proizvajalcem jeklopJočevina$1ih grelnih naprav ponujaniD kakovostne panelna radiatorje VOGEL & NOOT • znane po: • veliki og revni površini •suhopraSnem lakiranju • različnih tipih in barvah. MLM -aklImaVd.o.o. 62230 LENART.Kraigherjeva 22 Tel. centrala: 062/724-161, komerciala: 062/721-931, taks: 062/721-644 Vsak četrtek J Svet OŠ Ivana Cankarja I ! Ljutomer, Cankarjeva tO Vestnik : razpisuje po 86. členu statuta delovno mesto POMOČNIKA RAVNATEUA I Z il«paln|efan|ein obveze. i Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevali I splošne pogoje, ki jih določajo o|^iv^i lo t\i j*'■ Ut-rii.n,FCi|LJ । Zakon o zavodih. Zakon o OŠ j I ZETOR - MOTORPAL in Zakon o organizaciji in finan- ' ciranju vzgoje in tzobraževa- f nja. I Kandidat bo imenovan za Zagrebška 66, 41280 Sveti Ivan Zelina telefon: (041) 860-941 • 25-letna tradicija servisiranja traktorjev ZETOR I • popravilo visokotlačnih črpalk in črpalk MOTORPAL • v zalogi zobniki menjalnika, gredi in drugi rezervni deli. • po naročilu vam izdelamo zobnike za traktorje IMT, Ursus, Torpedo, Deutz in druge. 4 leta. Začetek dela: 1, 9, 1993, Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov s pripisom »za svet šole«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. I SGP POMGRAD ABi d-o.o. SGP POMGRAD - ABI Lipovci, tf.o.o. TRGOVINA tel. 42474, 42403 l N^večja izbira betonske galanterije v Pomurju: be- ; tonske cevi od 0 12,5 do 0 150, betonska opeka, ; goveje In svinjidce rešedke... - Ponujamo tudi raznobarvne betonske tlakovce ter termo-tn hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. ULTRAZVOK cm,rTacT/a Miroslava DOMANOVtC dr. mpil. 69000 Murska Sobota, Kardoieva S, tal.: (0691 32-415 Ordinacija odprta vsak dan razen v nedeljo od 8,00 do 15,00 Na pregled se naročite po telefonu. Pridete lahko z napotnico ali brez nje. MATERINSKI M PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM’ Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, Štev. 50101-603-43533 HVAU\i UGODNO - mopedi TOMOS (možnost plačila na 6 obrokov brez obresti) - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija Ueiallia Trgovina Tamar CraniovcI d. o. o., fe/. .- 069/70-762 metalko 2» !}udl s posebnimi meriit »r ALOJZ BERTALANIČ DELAVNICA: 61370 Logatec Tržaška c. 18 Tel,: 061/741865 PRIVAT: 61000 Ljubljana Vodnkova 86 Tel,: 061/653170 061/815730 nžQpln p.p. 45 FENIKS podjetje za finančne storitve, trženje in svetovanje. Murska Sobota, d,o.o,. Štefana Kovača 12, Murska Sobota olCland r^Ovdvd l-i-s iviuiai^d omumi« Posredujemo pri prodaji stanovanj, stanovanjskih Tzimluicn IZ TVTiircLi f ,C*n<)dVl« zazidalnih zemljišč v Murski Soboti, Lendavi, Sebeborcih in Tesanovcih. v Murski Strbrrti; Lendavski ul, 5^' l^^***^ 1, Štirisobno mansardno stanovanje na Lciiuatsi.* ■ .j; lOOm' (dnevna soba, spalnica, dve otroški sobi, kuhinja, niča, shramba, hodnik). ,",j Kletni prostor (primeren za obrtno dejavnost), drvarnica, 6“ Cena 80.000 DEM 2. Enosobno stanovanje na Lendavski 17 a. površina 41 m-. Cena po dogovoru. ijji 3. Pritlična stanovanjska hiša v Lendavskem naselju io, p" 124m*, parcela 6,30 a, s centralno kurjavo na olje- Cena 150.000 DEM, V Lendavi; L Dvosobno stanovanje na Trgu Ljudske pravice 11, velilt<^ 48.50 m' ■ 2, Dvosobno stanovanje v Tomšičevi 3, velikost Sa.ovi" TomSičevi 5, velikost 6Znt' 3. Dvosobno stanovanje Mohorjevi 4, velikost 15,90ti*^ 4. Stanovanje v Cena po dogovoru. V Puconcih: 1. Stanovanjska hiša v lil. gradbeni fazi, 154,97m’, na 616/5. k.o. Puconci, oboje s skupno površino 820m’ Cena 75.000 DEM V Svbebnrcih; 1, Zazidljiva parcela, 7 a 22m’. Cena po dogovoru. V Tesano SCI h: I 1. v središču TeSanovecšt. 67 hiša, zidana, starejša, z■ . vodo (dve sobi, kuhinja, shramba, gospodarsko P'- a parcele (dvorišče, sadov n ja k-vrt) Cena 30.000 DEM Plačni vo v tolarski protivtednostt na ir-— .. vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Plačate po povzetju ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin m je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč piti bogati Kitajci. S pitjem lega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne Čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajli niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, Čaj s Iradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom ^zelju- I nabočiO"'^* -! poaine število 7“:------- I u. popijete eno skodelico tega čaja in vsi ptoblemiNaročilnico poilJH* bodo rešeni. Žaradi izaube teid^ne teže ne bn^te << aio00 bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste M. S10 I IL I I i) Ji f il I H' I r ( t li 5P tet I / A 1 p r t r f > I V si 1^- ■■i’ Vr^ vi^ §0 I Z I l K ^"5 Z UJ > o Vi < z tu > O Vi & § z s o Vi 3 z o Vi 3 2 31* o CO s g S o (A 5 o 0) k ■2 Sj5f- £1« S'£’5~'^ = G K I . S ž^.s = " -i 5 i- ° -S 2 5 a Hlz^i s£ i.= p r S's 03 M 'E rt ' 4> E S > il- M*) £ rt 9 S»? n5 e- tj IS £ ? g (A >0A B_____ -. _ c o o-o^ ss|:c! a ,,= •| <-j H se . , C I jdi Ž e ■”-54“5-«-g5S3E ii;^ S H s Is |:?.Ž8 »“ .! J C z-^tj « T7 '=■ .t- _ «.-i .2,i o.2.i c m u ' 7 !^' ^■si. “ 2 * I § / - H > 2"^ 7 '4 s -.^9 il *i* Si CM d I N'=^E-iu««S'fi .-!?aO,^.3>aaQ-a-:5,>gu'9;7;«eoej =>£,9-4 1 £1355 6 2 —1.2 o -4 m-N ^'^2 o Ed S 2 3^ y ^2 Š « - c fi I = rt 5 G 6£l ?5-s P -2^1” r?s s o 5 2 e;iS3x2°^Q^ o^ v^n g ‘53x2 !SO2,^ < I 5 S 5 6 S S g.S £ 2=^3 ih oS 1 g-g^ s ® I si y ss Xz O ff Cg > Tri 5 ^s^sSpaiS J (N o rM O G a 5 ' 22*: j . _ a-E^VosM § •« O^s “ .- C“ ” o o - e = a ' r., >- rt 7B^ !s i57sa£ : ."f- '?. '■Oia-iS^Sl&S p ir . rt 'J ■'I fi Fom ' -i “"S^Sort «:S [Zi'®2 a->^v-s 4 Em Sa.b'. E-^ 2 2 as? '^S-ii-S^Sa 8 g- fi eS-o« »d; oo©.ilXi5fi I :=* I A u 44 I a OJ »D rt I i>^ - (A > P N f. rt ?i=|S^i ii ■> s'^-2 š o " 2 3 "“m 2 2 3 " s -: * J tl I 5 115=3 ' ■^,2>4-2x®^S rt 5^ I jD h S ■ - = 2 I g „ 5»” fi " ^7S5EfkR / 2 t ' 2 g*" I ' l-a c > ^^^75= - g« =5c v,,S:rS " « ” - . C* »».j * u SU^£„ocn^-s«« I gA-5 ICM&^bOG o J 2 O o -' rt 2 2 C »n . e-3| Si2:s g 1^ š o "g a * o 2 '6 £ S ^O"g = S X > ' 0'2« I c 144 2 -■-. . . ’'t=®O«T ij S? .S,— 3'č'&’ O .> -; N 3 E li G go' © » I . O «o c 2 « ' — ■ I tzi -. I .H i SPI sto I c jn rt J* rt rt G -■--? J Ji L i.'ž; .i s,- 'c rt . ? C 'S * "S T - o iL • S > S =8^1 I r-1 c - O .-__iSQ = Q2Em=. g-S ' " I ' 3^5. N § « m rt M rt n u e CM 4= rt — ei C t; CEO 3-='^ S e3 ' GO .rt',n c « rt2‘5 25-±-« ■“ > o i-So**^ t e > *u»a^5:So5 c - I m ° K 'Ž2L3-®'i=2o1“' 5 I £ '5 -e ''=' * ■ — - .2 2 I 2’1’. " :;|.8°S-e7 i.“-s as ' C S d ■fi' C v rt .s 1 e-i (/> E I < t 5 > &o G rt J s s 'ti iS S£ .E S,z 1/1 © ” M .Irt a C o i"-!? SS 5Č ' » j2 rt I c z rt G >-5 'C f - « 0’^0® <« o 4? rt rt^O "O «h ! 2^ii- S"' < 2. Se_ xy2^*bn^bc = S ■ rt £“ « F ■5“ "S 4 ii tl flC ' tS -4 Ss § = :Ul? ’ CM _ G 7, 7 L 2 ,12 rt -s g C-g-gc s^ g S 5.5,-2,S J^lS.asŠ.3S-.. 2 1 = '«5-hi.< a'-' - - , " sSgghS^^Sa C r ' “•*!:; 5' € c - ■“ 4 60 C — '^' « I c >; s c.6^ c g « A Drt-MrtAJL_'rt©^ ■= -=-iS't a2-c2;3 .= J o = 2 M a «>■= 2 a “ » C-zO^EoS^gcL. * ■49^c'i^£2.Jia a^^cl^aoc^c c t. E=S •E ® “' ■i* iR-7 '• ■.oa-''^ -' 5 , ■a8oš“^sc »e <5^.1« :a5 8 o •ro- •2 S fS 2 e- G ■ E H '“•S ■=S r« «> 1 2Qs77-c ' ._ f t' 2.JS -.. -S s s , * E »s c rt 4_ 4E rt C6 o «PC/1 £_>-So Z- •©00 c.< ■s;” '> ® t> ‘ < (0 QC <: 2 ' e« « rt I — p -J i (f B lUr*> 5 CD > .2 _-‘ is fi $ 6.'^ ■‘^ Bdfl/Ojrtrt rtrtf'B'^^5k l4 '^O S , iž -0 rt ■" I © ,2,00 k 1 > W jri '"■4 rt c ..^ 4i\ eo rt L. CM “ CM . , g s^ici.S r.: ■O<; E 2 « B 7s;??.4£?: I .” " 1 ? 9 - 7 ■I hllSog s ?’^:= J qj CM .J M . 00 ' — rt — CM ^1 V •> Ki tl bU J £0 Eh -5° s ■• >-• I > — rt Vi 3 rs S “ e a cc O z’ i! - ' ' ± 'd "S > S S ■■ ^ 1 ( ič S o B s « ■; rt rt G o o, i ;>H** 2 **rt O^Mlrtrt — ^-^šc-SSs co I J O J Q o -J-^H kM ož (0 cc < 'S < icS > i a 15"^ I i - c ,x - ** > 2 Sl e C ‘C* rt © «4 C e._ J .u ti 2 s G 'R «4 "S G 4* — _______ S 1^-2 gl f S Si ■*=la:5 E B.g;2s^«-9,g^-r4 g -- ‘ 2-so I I 2 " S £ 5: « O E -7’S a a< u Q 'T p o I -? = □ “ -=4 2 " 2 S 7® - vStEišOi imjKt imi 4-? I t k I I s &7 2 N 5 s co rt^ § Q %n Vi n ,1 o ,7 Vi rt ^g □'n - iC 5 °1(9|'5s fi £'š •OX >ig S 2 ae.S3 •'i I s o M © -^ rt *-«. -—.O L fi X' ’fJ,ra7iSS'^7g7' ■ŠIts® 'Igic SSae“£‘^ g-r = - = ^'E s J J s .3 96 i E C ] ■ ■■’ ■ES ".!?[) '■»“‘iS i-cSe-^S c-a=2C=*jO2 s,— ^3 '5 . o 2 v O E -.rtu,- e| I 1 -is s-a „ ' § ® I 'C-S S -Ic^slBŠ^šsl^lg -St?'®*« s a-o ?<.«!; = ° „-’S^£2.Sooj>“"S7,6'' sgSiEsi^-uoisa.SjS*"'^ a <.“4 °7- , g E c, G rt rt ' g ? S rt .s ’ ■ ri c co fc® s 3 'S ,— s š" u 2.* i- S.£^,sk 6.S's'S2-“-I:; ‘^ 01 2 S T o bč <= s« “ <41 c C ., D rt 00 rt rt I 2 t:-« « «'4 a <5 M S s s IS 2 . ■«.?: s. a.. I Vw —'j: X« VI i£-= '— _ M rt C n >>. n lA rt oi J> z2 C rt rt or> S . k- rt - • rt lo 2s iS" Vi Ji •ir « - 4m: E.©rt o £ » > Xo7=' I S L- — 1-1 Ci ' *^'’ 1 I C > „ fi 6 a S.^T- C t. «0 c S § rt n S.lsS^S&^iS SpTšsSs: 2 fig. rt G HJ S 4> t tiiiCiS M Si S -"S >‘^ c CJ -SZ w I . • .5 E s I jj e -o p- O rt a & o o S 6,2 3.ia. O rt co v .G Sb^ rt I '^ *S S — « ±2 bi 4T2k _ MiO Ul g !< 4j I ^.n CM — k—'C.^ 7 s « 5 iiiš 5 «<|.». 4r> 3 v. * S a ® fn rt rt I ' CM . - “ -k _ flC —' I .2 ,_ 5 OC— v> a ■!*, .- •— I — ’ I ,4 jjS-pJžSB f^ S.O £|L.2“-~g2^ -V CJ ... .k {8 ^4^ ©. I “. — J .4 G rt •JJ rt Jo^Scz) t o -o Ji p. q S o H ''3 t o I g 15 A1 5i§^SS- 8 g 7 5 2 lii —8 " I Gjš'©^^3 i 43 £ iC <*> •^eg s'c88|i5 s g S i ;d4?-7=®sSE:^ -■3-'Og>>'“’S.»gG 2 g. I I E „ » J. U „ I c S «1=43^55 ^^1= '^S 3'Si.S?:^ g--5 S g , a'2SD|i|'“,^2i;si r-fe! ■ e: ■- «> " rt G g e > 2ggg £ g ' "S -ft ' 1^ ’> o © ' 1 g=g9-CL2S-- ;5 SS □ 3’S ? '. -^ :h rt v* ' 11.978^ -z ±:‘:^r" O O ;7"s ,'|.iiz P 2 O 2 •■ ^ i ‘ji ■čsg ™?S2Sj^ 5So s“~'^ 2 o •© (A c*) 'j rt e E V) tg < (0 X < ■N O < s > G > o <"'* 2 ©« I IKJ I I I I ■ .-■? 1=4 I .E “a; et n e - E*\E c rt 41V'fi a p ------i 5.0S o; o M-«'-''7 "7®-? ^S c u.! 00 9\ « T-§.^?A< . , “ - « s gS gE; s g.. K. . ,0 rX = CM — V 1* ■* ' BLE H P S ? "idz ■' --jlct 3 > o -■ 2 2 - 3 -Hi rt « ■“ rt bj C. >« fi iO f ” t .5^ - = G :GeQ00^®J^ — B o 6* ea O »5 J, rt 1 'rt 3« >Xe I Qi: S = i:;^Sts; a 2 <=“.^W § § o n 5 4.1’ fi.‘U5 So s"? -.® > -■š- 5 e ’5 • 3 “ -^.E .S*® 3 =^"",S«7'tvo§*§EiQS''§=.ert £oc2o-j£^rt« ^frSrt-V^gk t fr® 2 gg ® S > e .5 ^•’J'S^Š'''k^rt« = .čp g s l=! — 5 = rt Č G 3rt'- ’C S2»7 M 0> .i G'G^ -tfrt 52<-^2g «22^:1 ag E a u ■« ® « I s55 ® ■«»rtu,_-Girt Jl — »lliL •* V rt rt c rt - - rt S 00 N k4 «> < ■= , rt “-si 5?; afiiPi 2 I E.I 1 7 rt -i Vi c , “ >R I -O O c li rt rk V ”1 .If^.E j2 J a ao ? . j-h- c .£ 2"^!"iOjš£ C 'š ■3.2‘=.§’^ “ © 1.= -— - rt -* -M ,, 60 k ■? I Sx.ai , <^l š8 gEi-g«'^^ ' r :Sžišž.r^7r: O ONO v Sx.= i ( g P . ._°.3§«£ '" -2 “ c 33 Q 3 ' ^92 £ vk '2 CA X < .N O ^S2 s=Kr^ s *'■ o ‘ ir 5 'CjC^ rt j5 ® c. (" g EB Mg ai|“^g & 1 'E >2 S I s > ■ = g S c t 7 ®2S23t7e'a^ ' t . = 41L ,g|57 KP3\ i = -gS-^'q8S’ .-■rfroN o.CjGy g7 3; rt s B g I fi. r^ ! č^rtt- li^oc = Oifi <5 2 « E^2 s teSitdiJž ' •- rt T*®* s^ a < rt I e rt I 1:-;?:=827j3 ;ISS22®■g« ^„£2^2 1 I Sa:g 9F2 s sa -_' ■ p .£ .s „ ' VI w> > CM .iM —' rt £ ■• . “ ■■ I č o .2 ■ si'-5 N ?a 4? ■C< £7 6S<3- d5 2 £.'5 ■2 « « m rtJT:^i.o-C'rt ’-:jrt.2 So'-^ s J. 73 -5.2. c i&.E >1 4, c S 9 » . :?• dj > >0 -5 > sS7^ P P - -i«2. isste a hS rt . rt X i zJ; G O jd s ' rt 9 rt g ® f5 rt zn CM .5 > 2 3i ® 0020^a_ = aSa«Ss g E ' - - J J! . '5 ', rt “rt € = 2mA,^' o. CN 0-*W5 I Š-ig O rt I I I I i « •* -"3 gS-^irii/S^^^ ^n* Vi o = Pi Im-^^11 = QXJ I I i S-Sm SSS, = 0 gOi,_2 a.g 2 = E!i.|S = 2^^^S ž8a .o 2 G G O g C VT .•“* - s ■p'2 1 ' rt C CL , o lil tUlJic i,S'c£™5-® ■GT^g 3 a-agG^^s:. J »fljjS-gCrt.Ejr-o - I a ‘= 8Ž5 S G3S-5PJ « |Sls5fQg^.",;s 5|sa'pg2^^^| “> 4, - ~ »'S 'Sz«! I 6 iS‘=g.3<’S5¥“ > S rt G 4< -oGCMCi^c ja'T’GS’S?rtS« i—ivig - th -'2^3"^ -ihhrvnhi 4 »cS 5^ j e rt v> 85 rt -f "o ■© I rt a rt f X ’N rt «<| oc a I o; 3 C 2 <=^ Q.»n :g ' rti -•C r xzt CM rt lu » a v. fc’ CM rt li 'S ' § E o ?*1 a 5 82- Sš S ^■ rt I e §'^■5 s rt se£°-^S77°r — o V) i n — O s ' s S rt “ •55 ■© b - r o . o ' ;Sg ■5 6".Se-£‘'rj,-s "g f s 2 e ° z-S 7 £ G s f ,G X e- 2. g S ' rt rt ” I 3 “X2:.so 7e I .^S.-s"S£S3^c Sg.-S „-?! M = i‘Š rt -- ■■ - ?*>£•<□ »s - □ E "9 __ obCi^iS—. o P Z; G n s-s^7,s^E7^g rM ? 3 •G’ «5 06 'R G □ ^g "'O.SOG^-S.ogdZ I -o fi I 0.0 Ego. - n ^9 G c -- . ....■?-i5 = S2= J! - ? 5 »lil fM-a ,e B.i "5 6'2'» r- pi ;i 7®Sa£5s-“'^gy&' d vo N cZ) QxZ!r »hb G I rt — 1 a M H rt.S-G^ - S* g^;^^ SS £ 2-ht; i igK^ Q o co i «1 oo-^ > g ' vi c = rt rt -s o rt - ? i2S« K ._.j^ - —.-J — '^CMo fc S , 0X0 I I ( £ © 2 2 *^ o ■š'g.S&S^S|8 § 3?:^.b—■— M cJ *>rM^ 5 a 'C > ■ '3 ' 52 Is: M §13 2 5-> I E o, t •3 t! Hi rt 8= 0000 ©rtrt JC.AOrt G ? 5:g'3. ° is-3 g gr-i £?-Sg « S T. „ ' « . • - GO 5 - I s? > *•* I u ' o rt rt (V V IDlCrtJS lO SS**MG 5 .fi rt 3’g £ fro *' “ l5^lr»^?S ž iSs-H""”si Ss2:=^22- o- C/5 W) ? 2— H ‘ o flt — "s^SS-SS 00 . z I rt CM O S v rt Vi , £ O S.2-6 ' J"-.*. I 1.^ _I lA ft. IZh i U3 rti % cc w > < l=b c O ■? CA X 9 'C 3 ■? c ?' r- 7 t iri . N 5 « * rt i 5 o rt .£ S - i E rt šc ■^ = .2 Š 03 0^0 5 ©-'oou- O «6 Z Mn ,.d-=g BžS = 7b'¥ ® G- i> Jm K l 2'*'M''Exqtrt'S |Q ? 2S rt i ‘S G - f o-a J i=.Š - "I' o 00. ' '29 c JZ rt o a Srt-- IžS § ^Ti — »J rt G E J4 ^^■.grSg'fiS3^4SŠ ' >s S'§STS-'^":*2i:^5'5 uiOsrtt— J? 1^ ¥2 »-• rt O G c rt i-: 1 o-rt ”* ? coj' ■O« S > 2 a 00 CZ) 4- C* ' S“>fq G 5 s <3.i°8iž7'5a5;1s rt . c <= 3 e ^ = '•’ 4-. 6 - « bbP 3 -| Esf ' a' s ' C G O Cb a 2:^ ?^^|o(5.=-s s ' r«2 s ŠS-R-S E i?Ol£-Š.y ;^(2 Qt3j-o,-1 i;rt'=acQ_ .*s«_s i^^oSosil?s^4*-« ■ '■ ,292® ®®g-. '.-aBCS iir«, p ??— a— ^rt*^5 *- 00 ccp-*«’-‘a4rt'CiS'3Frt . 'O * d Q I js I .5,A CmS 'wi h m cm i> i " s o « a 73'a 2 3^2 •?! fi _ 2 SX- \O V) Zi '“■ (4 rt b=^-8,=^s: “šs-^sse rt o I ES o c J* rt 2 rt cc — * r rt I rt G 7 s " ' id £ rt 7^1 ob G. rt $ ■5 S 2 ~ o aa ± -■"iz ’ 2S 'E* P ,!£ rt fi O * 2" c e *’ rt O G G >3 4/ rt 2 -Ji G I I I ! C ^Xi'©ČG I 2 Vi o _ " Irt (d ^4 ” > ' 7 o, CM f*) £ o G G rti -t; v Ml rt tci rt s rt -J 6 — "fr lE 4 g rtiJ OjpSi Mi c , S’ fi 2^ 4. - -.552as šg-§ 2 Sjr-Si I fia El? » ,3 — B B,Sg.S3-; I s SS'?* e -— S G ©- — - 5 'C s “ ® 2 ?.'i. -&-•- -Z'"G-=^ ’i hi—■? I®« ^„3 ' ^E,S_-;^o= -74X-7:S.S2 jj^iS g ' tS.EStS' ■ag23«!s !■“' ui -3 I 2'«5nE,3SŽE57,F>,o*'-:£'E'.^ aS-s -5-g E Tiž I H > IBK ' i Sia ss “bE£R^fh5i77^53?5g!5j^ ]w>^ I ^©a'? ^CiA I I E n£ (S 2 I $<'7 .2, s g 'fi' e 5 a 2 c 2^28-"'®- ' (0 > 4' 0(1 ^■5,'’ ' ' X-cm^ ' e 5 * £ ® • >■ i^ZO 2™ > o -b c S! <1®*^ Sli » = c ■© is g O ? H ““g^Si / o E G^^^^iiprnrt-k— fib’ I |kO*-rErt?i»© rt — _ *^ _ C li -M o « E rt rt CM o O V) S p I’ hcT^ rt .P • !Q rt <0 O\ ,rt rt N . 5 a: u s » 6 52 rZ e 4-1 E rt V» s CA IS >>N Q £ e h 1 1-1 ._ r= C , ru rt žiSigi 3S8,g Š2^ = £S^ ^1 ' '■ « J B-aš-s-a >X c u o a-e. -5 o e^2-g,^ mtM , . >1 »-b G □e o < □ cc * f«' a. •St^ 5 E I rt J5 ’ I 7 L rt > “ J2 '> ""<5 7 - I t".2 * Ort 1''oiert = ■© c-c-k-^c2 = rt> ^Owa3N ( Ulo ©95”’ - Xi 00 I C rt e X 0^3 I I (2:; c sOa s'^is "SOS « s s _•_ I a a^ 'bi«-** g S S e E-''^ c"’'« " !' š’Sh.iš,'4 ■!; , “ ,1 s s 15 t 1 2 Sc U 5 = = C .il ’^^ - rt VI o s 4A .rt • - •JI LLm ,5/5 ^’53^ 7iasii 'ps =8 > 06^ 2rJ 6 C rt o -' ' '2 g:^ ' *R EC a V4 o i >0 ari jS ”=1 =? (I « a ."■K •"aitia-^gSS £ 4. tZ) rt 4 —‘ (A * ■ - -js 1 9 Q 3=« B t< a^o o * .3 '“. I 5 2 -fi 2 7 s rt tl rt 5 fi Q I 7i|st8® .1^:2221^7; lA rt rt cn “ rt 4* 41_ _. •r* ?■ u F = s,« s s )N rt lO ■' MJ 'i CM .aS SmS ? S S '. » N I— © O o 6 n 7?s -rt i v ’ rt O **1 G -I jt 8'S ■1 c 1± > co > < p N 2fi«a|-2|2p7;s 00 .2,0 >c < .a I (-1 I J 2 1 o £/3®,S£'“ 6 g Isšfes 2 CM '§ss ® I .ž 3 ” iM c rt Z' 'Š J - ' H a £ TmSi c* h Es'- «E ^=J'£ " SSa^s i s7 E ^7^e2u:^^ Se 7‘'',22 ^1>7£ŽŽ2 I e c Mi4 G O o6 ©.CZ) p ©< 'rt :,£ £ <0 < e >S 3 •> ? OC « '-56^ Ii CM St cm ji ' I 6¥ “ “ — 9 -5 4i r >§7 ® i*' ? ■B£ E 2-J f*> « ” rt .J = o 9 iA E5"5^1?!-e B rt rt >■* * £ 1 rt •ff —. S _ ---n rt JG® QC 7^L^s,^ ,.. c v ' !■* o ><2 2 -- rt CM 3 >cn 15 C? ' '1 šf -h 7 dl c 1“ rt - T > S G G-IZHRV3 g - ‘ - j< T^.. _ e I -D G o rt ■gs-sg-Sfipt-l^s^ B o rt O 2 , s rt ' ■© I J "O rt G 'i ' o- ' Č-rt J. 5-3'1: 5.a-K. - e:^ •o E ' B^a-og . Irp^assgs E B ,G “ <4 ■■* Ki > JS -.c IZ “ i’^rtO^'2 4g;^Oc k .’tf _ ** 4W,* — ' f3 « (ci • ^ri „ rt © N S c» - ii rt c*z 5 L cSi 8- :;g£_g.!i,sg£'Ea3i.s'63ri^ „a = < t* 53ly 1 .. 1 «,> I J ^-s “= 2“222s 2 rtJrt^čS * "U 2 'P Ci.rt,G ©J^ 2-s-, g »»‘rjlClS.ii U S ^"Z-J S f i; © ©4 «*“ Cu 41 rt - w '£3 rt = l I I X A rt ■2 « 3 f!? £93 |S -' « s p ® < • 5-1 £se-=.,37 iS J s i ® N I J* n ®z-<2®.ao n-. = • I |»OrtO.— rt r^S ■O« ' .1= ir^.B- «C^ S .5» S > So oo o o O‘-’'(J) rt > a k. I 3 d— C6 iSS rt. _' c ')Sr > I 5 Jž “ e ž I «© -B 2*^/5 s ' g.:S ' sTSri ^e^^-oSpSgSoJ e^ :'as S.§-S? 3.itd £ “'B g I o"' 8j^ ’"o^ rt s s > —----- « rt rt c 7; ‘is §10 i I S c^rgOU^ « “A “■ rt CuO G £ S I rt^^nrt^-Ss*^*« s9§ji“OiSax^ = ' 315.a±^ » iij5’“ S.£ J rt rt .G Il e '* 2=i e 7P4 č e ‘ 3 2 Si E 1 rt ^°:;; 1" s.™ Sl 6 JC <0 O TJS ® u v — *c'.5'^ p c 3 'J 'Si2i52-Rl?£ •5 , H- v I ,2 rt rt .5i. ® rt G c I c— , 5^ IL - rt 4.4 •^2 fr-ri =•*, ”^1^32 c s-S . y I M "G* rt rt' I * > rt rt S "v » !;!.i3 5 Pp57 S E„,,!i, ■R-^^'=V) T3=^ rtCN^ " . T “lir' .<^* I^la “ Gr*©.!!® OrtCMvrt ■c tg t 37 š t < $ rt t« v> 5-itd £ “'S g I O^" Šj^ © o G X rt - °3 *!£■? It= fe* ©Ob^Sv^i-^^^Ge — Cn rSo^rjrtjiSf-.- •a i2ž»-2'7.2.2£^®š = 9e^^i2Sgg7"''’ ViO Č \ I lil -S, fi^iflOGCrMvoT I cS S(> 3 c a N -'- i-i N rt o Vi C N C ’ .© rt “'^ rt I J2 rt B '*. "B fi 2 „-xxO=s.c2 E ffUr-JSal -a — I ' K^.S i.-o^S.SiS 1 -ac s v y b.- 2 g S^cSn I ■* X 00 -r 2 I 8=" E O T 1 NI 21 Vestnikov novinar Štefan Sobočan-Narodni. ki se tačas s serijo župnijskih kronik odkupuje za svoja rdeča leta, je tako vzljubil kuharske sposobnosti župnijskih kuharic, da je z eno od njih pobegnil in ga ni več v redakcijo. Ogorčeni župnik ga išče. + * * Prezidij se je potrudil in odkril univerzo, ki je rodnemu sinu Prekmuija Milanu Kučanu, tačas na sezonskem delu v Ljubljani kot predsednik slovenske države, podelila častni doktorat. Univerza se ne imenuje Southern International University, marveč Internati-(Hial Giiiversity Gyenawle. V teh krajih je ustanova bolj znana kot »duhovni center za reformacijske študije v Ženav-ijah na Goričkem«; je mednarodnega in univerzitetnega zna- čaja. (Glede imena »Gy- enawle« glej Historično topografijo Slovenije, Ivan Zelko: Prekmurje do leta 1500, str. 96.) 1 ( + + + Zvedelo se je, da beltinski I Potrošnik tekme s soboško Muro ni prodal, ampak je bil rezultat izsiljen. Ker so Beltinci priključeni na soboški vodovod, so jim Sobočani sporočili: Če nam ne pustite zmagati, vam ne damo več vode. * * * »Ko sem prišel k Potrošniku, me je koleno tako bolelo, da nisem mogel plesati z beltinskimi devojkami. Zato sem lepo sedel, poslušal nasvete doktorja Kettleija cer zname-nitn nesem »Plesala ie olesala I nito pesem »Plesala je plesala beltinska devojkal«, na kolenu pa mi je ves časa sedela kakšna devojka. Zdaj sem tako pozdravljen, da bom lahko s prijetno prigaranimi markami za- h pustil Potrošnik in začel ponovno igrati za Studio D, Pu- '' blikum ali Živila,« je izjavil Potrošnikov sojeni golgeter Vlado MRoŠevič. 'Zvedelo se je, da je Miloševič član tajne protestant; ske lože, ki se financira iz Mu- rinih virov. * * + I »Ker doktor Slavič tako uspešno vodi prekmursko živinorejo, da nesramni biki iz soboškega Živinorejsko-veterinarskega zavoda ne bodo več osemenjevali pohotnih slovenskih krav, mu bomo podelili častno članstvo v naši dostojni organizaciji,« je izjavil predsed- I ni k ptekmursko-prleSkega Društva rejcev drobnih živali in hišiiifa IjnMjencev. I Za uspehe pri odpravljanju I prekmurske živinoreje bo doktorju Slaviču prleška separati-' stii^a liga podelila medaljo za zasluge. Dvoboj med najzaslužnejšo Članico Prezidija Marijo Poio-nec-Anju Marško, deputat ko, in Irmo Benko-Mamo Grande je začasno preložen. Izzivalka je Benkova, ker ji je Požončeva v proe«u etničnega čiščenja zmanjšala fevdalne pristojnosti v Nepujsagu, Ne moreta se zediniti o načinu bojevanja, Po-žončeva vztraja pri turnirskem konju pasme »murakoez«, Benkova se hoče pomerjati v teku čez dm in stm. Milan Rus-Turkebq, neodvisni poljedelec, narodni demokrat in trarec za slovensako samostojnost iz Prlekije, bo izvedel v spomin na 40CI-letnioo zmage nad Turki pri Sisku od 18.6. do 25. 6. nekaj vpadov na Hrvaško. Njegov prisilni vojni kurat bo razkriški župnik Slavi-ček. Pokrovitelj: slovensko obrambno ministrstvo. I kshahKOKJ t Radgonski mehurčki Tu smo, naše smo, dragi naš moSId Moram vam odkrito reči, da smo »k Čarane nad nekaterimi stvarmi, kiJS v moji fMarketo’ me žensl0------ mi zanesria rfSfe’ mi. f*ijem svojofprvo kavi _ ledam in ra^išljam (j^'' 'činoriB lilfjofcO luk iB fiitLjičevo so se neki daljevanko s skupščii . . težki poslanci peni^jsfciM ^gistrale in po-do^E^jo »sje in polnih črt K lukenj & vseh težav... ^tdi jaz bi rada vede^fc^^ bo naša avtoma postaja in kd^^‘©eF^to »poSlihtano«. lukenj koristna *jte, vi odgovorni, posebej vi novi gospod iz I Lendavski pereči nega zdrtdženega dela. Sli na Skupščino PtibioStiiš saj so slutiti, danebotkk^^ j zato so po čakanju in '‘Pj -„i : nju« (oboje je Sorodnik Geza, sicer poslanec v obiinskem zboru krajev-rtik skupnosti, mi je na proinjo, ali ima kaj iasa, da bi mi v ponedeljek pomagal pri Škropljenju vinograda, odgovoril, da ne bo mogel priti, ker gre na ob-iinsko sejo. Nisem moledoval, saj sem toliko osveiien, da mu moramo dati prilolnost, da se izkate v politiki, če smo ga ie izvolili. Toda glej ga (pjtička: na zasedanju skupSČine sploh ni bil, čeprav je odšel z doma. Sicer nimam oprijemljivih dokazov, kje se je zadržal, da »nif mogel priti na občino, slutim pa, da je naSel družbo v kakem gostinskem lokalu, le že tako, da moSki radi posedimo. Se po- la A to Sli domov. so direktorji Se »druŽbetttr^. •seveda mogoče; drugače M bodo fabrike ^pei^^bzlt^*'-se tedaj ne bo mogoče vet Sati na državne ‘rinjekeije^i^ če ne bo dohodka, i Sli vsi rakom žvižgat. (ne pa logično) je, rektor, ki sicer niče, ni zaskrbljen nad slabSim uspehom svoje čeS če bo izguba, , firma vredna manj I bodo (od)kupili. glas, da bo glavni ; saj ima največ pod ; :no razmišljati). Pogj^': - . .. . . - - /o tržnico. Lepa bo;Tn jurske Sobote: jaz moram vsako jutro pri :e! Upam, da ne badt' svoji jutranji kavici na po^aj! poslušati kle- mv. užalil, uu 11,- nnnz - -j, ,----j- --- - , r V.,' , , . __ idarji! In prisluhnem: o ti tvice zaradi tega SKaOfe. da je novi hudiča, kaj se Sepeta? Jaz, znana klepetulja, predsednik vlade syd^ delavcem|^epovedal povežem niti in ugotovim to našo dvojii(^^aB^šl’f' dopoldne [^bifejih. .. . , ' sami bifeji ralo, To kar bom povedala, je sveta Neki postavni gospod z naše občinske dav-.] ^lamo »toti« uibaoisti bi morali it! Aed po- 10 ljudstvo in slišati in videti, kaj se dogaja. . „ , .^^^jube ni^ef-ittisljm. da nekateri s^loh ne karije ti na svoj nadosri^^a^ kakšnih pgM^do, da je leto 93 leto turizmi! Ja, pa Se to: zasebnikov s trž^c^ in lepo pobiftkdenar. Saj ^aS presvetli župan se kar dobro drS na obCin-ne poznam zakonov, vendar ja, ta go- skegx stolčku, pa toliko vseg^ je zgrnilo na J iii^ -. n x_ x.ii finuo na Kapeli. Ja, ljube moje, 35 , . _ ____ < go- jurčkov honorarja bi tudi meni prav prišlo, spod je vendar iisložbšiec davkarije! Radgon- Bom kandidirala! Skrajni čas je že, da dobi Čanke, poe^uSajte, kje j'e tu morala in ppSte- Radgona zopet »mater županjo«. Na koncu ! nost. Ukrepati bo treba, ukre^^i^, ljube moje, pa se moram spomniti in se pokloniti spominu t , ■ , na mojega dobrotnika Iveka od Negove. : spod zanesjjivo pozna. Mogoče je » nje« v zakonih, vrag št aft’. vedi. Tod;i% sebno, ie strele lepa •kel- v 1 , IJO UVUl VLiiiri-a ivvau hvjutv. Zdaj ,Ijub€ moje in ves moški 3vet, Ljube moje, leto dni ga že ni med nami. On bi rešimo in že enkrat našo laestno že naredil red na občini - morda pa se bo sramoto. Ne kaj je to2 Avtobpšna po- vseeno našel kdo. ki ga bo naredil, staja vendar, uitdaoi ob mc^ kavici ta " interni radgonskipr^va^Sjo neko na- Čakam iti pijem kavico! RADGONSKA KLEPETULJA Cene sadja | in zelenjave j VR^a' tržnica ZELENJAVA ! POMURKA 66,66 i Jabolka Jagode Femvanie ' Limcne Banane , Hrtiike I češnja Mladi krom. Solata Mlada Čeh. česen Kotenje Cvetača 160,00 200,00 160410 146410 120,00 2oaoo 280410 146410 150,60 150,60 506,00 160,W 266,68 70,60 |l 160,60 ' 125,06 176,06 j ioao6 f 126,06 j 1BD,0D j 5004*0 1904*0 ' 2304*0 Cene rabljenih avtomobilsv Prejšnjo nedeljo so prodajalci pripeljali na sejem rabljenlb avtomobilov v Morski Soboti 56 vozil, lastnike pa je zamenjalo 6 jekleiuli konjičkov. In kakšne so bile cene? Znamka avtomobila BMW 316 Golf J X Zastava 126 PGL Renault 4 GTL Renault 5 Mercedes 280 E Fiat Regata 100 Jugo Florida 1.4 Jugo 45 Zastava 750 LE Zastava 128 Zastava 101 Shoping PANONKA POTROŠNIK M. Sobota M. Sobota letnik 1985 1988 1987 1986 1991 1978 1987 1990 1988 1984 1982 1991 prevoz, km 76^000 57.000 53,000 89.000 18.000 150.000 85.000 19.000 35,000 61.000 90.000 16.000 cena 15.200 DEM 13.700 DEM 1.500 DEM 2.900DEM 11.700 DEM 9.500 DEM 10.000 DEM 8.700 DEM 4.300DEM 1,100 DEM 2.200 DEM 6.500 DEM narcuf!. Brž ko bom odkril, kod je hodit, ga bom za uSesa, saj ■zdaj vem, kakSen je: ne mika ga ne fizično in ne umsko delo, le sedel in pil bi ter gledat mlade. Mojega poslanca pa bom okrcat tudi zato, ker zaradi njega in Se nekaj njemu podobnih seja ni bila sklepčna. Slo po je za sila važno zadevo, ki so jo dali na dnevni red skupnega zasedanja: odločanje o podelitvi plakete Mariki iz Dobrovnika in Ferencu iz Lendavskih Goric, Ona je daleč naokrog znana kot kegtjavka, on pa deco uči lepega risanja. Prizrtanjem seveda ne nasprotujem, kajti oba sta si ju zaslužita. Se zlasti Ma-rika. Podiranje kegljev niso mačje solzel Ko je bilo kegljišče v »suhi« Termi, sem tudi sam poskuSal zalučati kroglo proti tistim izzivajočim ke^jem, pri čemer sem bit prepričan, da bom podrl ne te nje, ampak cčlo kegljišče, toda zgodila se je nesreča: krogla mi je padla iz rok in se »dotaknita« mojega kurjega očesa. Potem sem izustil nekaj, česar si pri nobeni spovedi Se nisem upal povedati. Veliko boljSi pa so delegati, ki prihajajo iz tako imenova- Tisti, ki Že dlje časa moje zapiske, že vestt^^ j^ pišoči kmet, ^^l [ da sem se »poglobil^ .1 ft ' sko in elektroindustn; • ste, zakaj? Smem jj 7 t Me ne bodo obestlt!^ namreč, da bi ^!’'’jyiitttr . Že lep čas na tako fi' l čakanju, po^tt*^ , pravljen sem prodati I bika, ampak vse ''■*’* - - I mer upam, da bo službo. Zdaj je Že lep t in zdi se mi, da I preveč, Ptavzaptdv P 1 Drugačcjc, koje rre v | bam dal za mer upam, deh. Tedaj bo spet hodil na delo, ..c . zame tudi zato, ker , pi' i tem lažje f snaho, ki je madžar^^., ■?» nosti, vendar pa I nosa, venoarpu ^'-'^^ a asimilirata, da j prekolne v I ^^gaii'< pa samo po'"'r ;i Zdaj se bojim. jt.aa} se oopm, strirana nostna skupnost razg«i>^ dajalko. 1 Alpako mleko Jajca Navadni jogurt Skuta Surovo maaio Horaka aol Jedilno olje Zvezda idnsMUa Stadkor Moka, tip 460 Moka, tip 560 Kava Barcafle Benguick čokoiešMk Natreen Fructalov hruškov aok Pralni prašek Perall Mehčalec za perilo Dam« Zobna paata Dant^med II 1 kos lonček SOOg 250g 1 kg II 11 1 kg 1 kg 1 kg 100 g 400 9 200g 120 tabJ. 7 del 3kg 71,56 10,60 23,90 124,70 78,70 59,10 153,60 120,70 70,00 54,60 35,70 59,50 182,40 145,90 169,00 124,90 698,60 71,90 10,50 126,10 76,70 59,10 153,66 70,00 54,66 35,86 64,46 163,96 146,46 169,66 138,56 69836 SamoposL MERCATOR SLOGA G. Radgona 71.90 10,50 23,90 144,70 76,70 63,30 153,60 132,10 70,00 54,50 44,70 60,60 189,70 109,90 169,60 125,00 930,30 MERCATOR POMURKA UNIVERZAL Lendava BTC Nemčavci 11 217,30 227,60 217,40 mala tuba 106,50 115,10 67,66 9,40 24,90 146,30 69,30 63,66 136,46 112,36 76,06 54,66 35,66 61,16 173,40 126,66 153,36 142,96 922,06 217,40 115410 71,90 8,00 23,90 144,70 59,10 151,00 121,00 70,00 55,50 36,70 61,00 166,00 169,00 125,00 930,00 216,00 102,00 Morebitne prevelike radlke v cent so nastale zaradi različnega dneva nabave ali tudi različnih Izdelovalcev, TOTI in TOTA iz Lohnerka L En TOTI iz Lotmerka je zadnjič (skrivaj) pisal eni ... iz okolice Male Nedelje. Dolgo je sedel v pisarni, da je vse misli zlil na papir. Ko je končal, bi si najraje čestital, tako imenitni so se mu zdeli nekateri stavki. Še dobro, da tista dobra ,tršica’ ni odšla prej v pokoj, preden je on končal šolo. Ko je že naredil piko, kot je to prav, se mu je porodila želja, da bi svojo ... čimptej tudi videl. Na tako lepe besede se bo gotovo ujela, si je mislil. Pripisal je torej, da jo vabi na zmenek pri 32. drevesu v 3. vrsti godemarskega sadovnjaka. Predvideval je namreč, da je tam Se vedno dovolj visoka trava za .sladka’ srečanja. Na pismo je dal še eno znamko več, kot bi bilo treba, da bi poštar ja odnesel pismo na željen) naslov. Naslednji dan se je ves vznemirjen odpravil na predlagano mesto. Prišla je določena ura, nje pa od nikoder. Žalosten se je vrnil in čez dva je zvedel, da je šele tedaj prišlo pismo do ,.. Pri Mali Nedelji namreč raznašajo pošto samo vsak drugi dan. Češ da si ljudje premalo pišejo. Ste videli, kaj se lahko zgodi zaradi tega? Ampak TOTI je vseeno videl nekaj dobrega v godemarskem sadovnjaku. Zdaj ko so ga dali v najem nekemu zasebniku, je trava lepo pokošena in tudi druge stvari so bolje urejene kot prej. Tako je lahko zadovoljen tu^ gospod G., ki je tam blizu doma. Ena TOTA pa je bila zadnjič na obisku v Vardovem gradu nedaleč od Lotmerka. Še vedno čakam, da m! bo o tem kaj povedala. Toča Blagovnica VESNA Ljutomer 71,90 16,50 23,90 144,70 75,60 54,20 146,10 133,10 704» 5330 35,60 59,90 189,70 166,90 169,66 936,10 266,70 107,50 Medtem ko je suša letos že pokazala zobe in grozi s Se večjo katastrofo kot tani, pomurski kmetije! ne morejo dočakati obilnejših padavin. Nekaj padavin pa je bilo minuli ponedeljek zvečer v okolici TumiŠJa, žal pa je padala tudi toča, ki je povzročila precejšnjo škodo v kmetijstvu. Po prvih ocenah je na območju Turnišča Skoda 40- odstotna, nekatere poljščine pa so utrpele tudi 60 odstotkov škode. Poleg Turnišča je toča prizadela Se dobršen del Renko vec, obmoi^e med Turniščem in Dobrovnikom ter med Nedelico in Gomilicami. L. K. Turnišče: cene pujskom V zadnjem času je ponudba pujskov na sejmu v Jilca. T»io je bilo tudi minuii četrtek, ko šo rejci puu ir nelil«. Teio je bilo tudi minuii četrtek, ko So rejci p^ .r |aji^ Živali. Žal pa pravega zanimanja kupcev ni jiitedJ?/ zivaii. zal pa pravega zammanja Kupcev m vi"'-zamenjalo le 20 pujskov. Za par živali, starih od CEtkih od 15 do 20 kilogramov, je bilo potrebno odst 10,000 tolarjev, 120 let tradicije r Pomurska banka [ Država Avstrija Fkancijt NeBtčija Itabje jivica ZDA TT I Enota 100 W0 100 100 106 1 2.654,7127 6.926,5547 7,6622 7.7«2,ST74 112,5965 Vaša idA b*** vsakč««‘®'‘ Vestnik Banka Slaveajje 963,460« itM Iti^ T- ~ 7,4J "~X54«tW Menjtduiški t«čq Pomurske banke z dne S. junija 191*^ 1993 od «0.0«. Srednji teč^ Banke Slovenije velja od S, junija 1903 oč (|O.