leto XXXIII. Številka 79 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL J«*eaiee, Kranj, Radovljica, Škofja Loka is Trti* - Izdaja Časopisno podjetje Gltt Kranj - Glavni urednik Igor Slavec «■ Odgovorni urednik Andrej Zalar Šesto srečanje v Kranju — Od petka do nedelje je bil Kranj gostitelj mladih iz prijateljskih mest Bitole, Banja Luke, Zemuna, Osijeka in Hercegnovega. Srečanje je bilo že Šesto po vrsti in ponovna priložnost za krepitev prijateljskih vezi, stkanih na prejšnjih skupnih manifestacijah. V Kranju so preskusili svoje spretnosti in znanje ter si izmenjali izkušnje mladi novinarji, glasbeniki, fotografi, slikarji, radioamaterji, kovinarji, športniki in udeleženci partizanskega mnogoboja. — Na sliki: JureTomašič, predsednik občinske konference ZSMS Kranj izreka dobrodošlico mladim prijateljem, (cz) — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 14. 10. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj sprejel mlade prijatelje y nedeljo se je končalo tridnevno srečanje 'idadih iz prijateljskih mest Bitole, Banja Luke, hercegnovega, Zemuna, Osijeka in domačega Kranja — Mladi fotografi, slikarji, glasbeniki, Radioamaterji, kovinarji, športniki, mladi novi-*wrji ter udeleženci partizanskega mnogoboja in ^krogle mize izmenjali izkušnje — Koordinacijski odbor o razširitvi sodelovanja Avtonomnih pokrajin z mladimi iz ~ fj»aj - »Kranj, delavsko mesto ^} wrenjskern, vas najtopleje po-r^*V/Ja m sprejema medse. Po-se bomo, da se boste dobro in odšli iz našega mesta /*pih spominov in doživetij,« je dobrodošlico mladim iz pri-f?**Wdh mest Bitole, Banja Luke. •Jj^snovega, Zemuna in Osijeka h^T^ni otvoritvi .šestega srečanja >pJ*J*dnik občinske Konference . Kranj Jure Tomašič in V^JT11!. da je sodelovanje od prvih *\*\7?v v Ženiunu doživelo velik h^^J; £a v P™' vrsti odlikuje Jfi?*|*"08t. Slovesnosti so se udele S"*!*" predstavniki družbenopo-IhT'fega življenja občine in delovnih SW'^cij, pokroviteljic srečanja — .v'«"'**- Gorenjskih oblači), Zava-*J2^ skupnosti Triglav. Merkur-|?(r*^ Save, Tekstifindusa, Zvez-Jradbinca in Gorenjskih oblačil 'i*L*8tavn'k' občinske konferen-Senta, mesta, s katerim je kranjska občinska skupščina podpisala pred kratkim listino o pobratenju. Vezi med navedenimi šestimi prijateljskimi srečanji dobivajo iz leta v leto nove razsežnosti, zato je bila že na lanskem srečanju v Bitoli med mladimi sprejeta pobuda o podpisu dogovora o sodelovanju. Osnutek oz. predlog dogovora so predstavniki občinskih konferenc ZSM »obdelovali« na sejah koordinacijskega odbora, da bi ga v petek podpisali na svečani otvoritvi šeste-srečanja v Kranju. »Želimo, da bi §ila listina napotilo za akcijo in da bi našla med mladimi čim več ures-ničevalcev,« je dejal predsednik Skupščine občine Kranj Stane Božič in dodal, da ie Kranj z letošnjim letom prijatelj tudi z bosanskim Kotor Varošem in vojvodinsko Sen-to. Nadaljevanje na 12. str. Kranj - Jutri ob 20. uri se no v kranjskem kinu Center začel osmi meri prodni festival športnih in turističnih filmov, ki bo trajal do 21 oktobra Sredin fmivalaki večer bo ponudil zanimiv in pester izbor Šestih filmov, med katerimi <** kar dva slovenska: Favorit Toneta Freliha in Triglav opus 200 Mirča SuAme lia Madžarski film Ovis Olimpija pripoveduje o vzgoji Športnikov, bolgarski Za <* dan. kako starejši planinci čistijo onesnažene planine, ameriški Tek življenja 0"ori o slepem športniku, grški Akropola - rallv pa na v*nje naveže grško preteklost Sredin festivalski spored l>< y pa na avtomobilsko tekmo-preHvajala tudi Ijub- bo na Dežela pešcev „redu sedem filmov: amenSki Ce?. goro Indiio kubanski Kubanska postrv, francoski poljski Teki in skoki, in čehoslovaftki lUnska televizija. V četrtek. 16. Oktobra, .kajakom, indijski Dobrodošli 0j6rn. novozelandski Varuška. . ., w r.im,w „ .«» držav i/, vseh kontinentov V spored Letos je v Kranj P"«ft'°"; '' " ,|ug0slavijo zastopajo :\ slovenski filmi. f komisija za i^^JJjJjj £ prvi da«, še delo Slavka Vajta o vzponu naših $£\Lv\a najvišjo goro sveta M. V Kranj spet sejemsko mesto Od 17. do 24. oktobra bo v Kranju odprt 13. mednarodni sejem stanovanjske opreme — Deset let sodelovanja z gobarsko družino KRANJ Od petka dalje bo Kranj spet sejemsko mesto. Ta dan se bodo odprla vrata 13. mednarodnega sejma stanovanjske opreme, ene izmed šestih vsakoletnih sejemskih prireditev. Osredotočen je na ponudbo Eredmetov, ki sodijo v človekove i val ne prostore in njegovo okolje. Pestra bo izbira raznovrstnega pohištva, bele tehnike, dekorative, tekstila, izdelkov umetne obrti ter še vrsta drobnih stvari, brez katerih si skorajda ni mogoče zamisliti stanovanjske opreme. Ustalitvena prizadevanja in izvozna usmeritev delovnih organizacij bo posredno prizadela tudi sejem opreme, kar pa še ne pomeni, da bo zaradi tega prizadeta kakovost in obseg ponudbe. Na 5200 kvadratnih metrih razstavne površine se bo predstavilo preko 100 razstavljavcev, med kat "rimi bodo zastopana tudi podjetja iz sosedne Italije in Avstrije, predvsem iz zamejstva. Sejem bo širokopotošnega značaja, hkrati pa bo tudi prikaz dosežkov proizvajalcev — domačih in tujin — s področja opreme bivalnih prostorov ter mesto dogovarjanja in sklepanja različnih pogodb. Spremljala ga bodo tudi posvetovanja o medse jem s ke m in maloobmejnem sodelovanju. Letošnji sejem opreme se podobno kot lanski otepa s problemom, kako nanj pritegniti celotno združeno delo in proizvajalce opreme z Gorenjske. Ze po pravilu prihajajo na sejem raje delovne in trgovske organizacije iz bolj oddaljenih krajev Slovenije in Jugoslavije, medtem ko nekatere regijske proizvajalke stanovanjske opreme ostajajo za vsa prizadevanja Gorenjskega sejma gluhe. Ze deseto leto se na jesenskem sejmu pojavlja z razstavo gob kranjska gobarska družina. Tudi letos bo odprta gobarska kuhinja z veliko izbiro specialitet in brezplačno poskuinjo. Razstavo je materialno podprl Gorenjski sejem in bo v prvi vrsti imela vzgojno-izobraževal ni in preventivni značaj, zato želijo s skupinskimi popusti (pet dinarjev na osebo) pritegniti predvsem osnovnošolce in dijake. Lanski sejem opreme in gobarsko razstavo si ie v osmih dneh ogledalo preko dvajset tisoč obiskovalcev. C. Zaplotnik Predstavniki občinskih konferenc ZSM so na šestem srečanju v Kranju podpisali dogovor o sodelovanju mladih iz prijateljskih mest. Dogovor obvezuje mlade za vrsto skupnih manifestacij. — Foto: F. Perdan 6. srečanje mladih iz prijateljskih mest v Kranju Manifestacija prijateljstva in bratstva Delavski Kranj je bil od petka do nedelje Jugoslavija v malem. Tod so se zbrali na 6. srečanju prijateljskih mest mladi iz Bitole, Banja Luke, Hercegnovega, Zemuna, Osijeka in seveda domačega Kranja, mladi iz šestih jugoslovanskih republik. Kranj je bil tri dni prizorišče manifestacije bratstva in enotnosti, festival spretnosti, znanja, sposobnosti in ustvarjalnosti mlade generacije. Zbrali so se orodjarji, fotografi, slikarji, radioamaterji, mladi novinarji, glasbeniki, karateisti in plavalci, tekmovalci partizanskega mnogoboja; udeleženci okrogle mize o ustalitvenih prizadevanjih, pa predstavniki občinskih konferenc posameznih mest. Da bi se preskusili med seboj in si izmenjali izkušnje pri svojem delu, pri svoji dejavnosti. Predvsem pa, da bi se spoprijateljili, navezali stike in obogatili pobratenje med temi mesti s tem. kar lahko dajo le mladi — z mladostjo. Začetki srečanj mladih šestih prijateljskih mest iz vseh republik Jugoslavije segajo v Zemun, v leto 1972. Od takrat do danes se je sodelovanje razširilo in vsebinsko obogatilo; z dogovorom, ki so ga v teh dneh podpisali v Kranju, pa postalo tudi dolžnost in obveza. Tradicionalno srečanje, ki je vsako leto ob tem času v enem izmed mest — lani je bilo v Bitoli irr prihodnjič bo v Zemunu — je le eden izmed Členov v dolgi verigi raznovrstnih stikov med mladimi pobratimi. Skupaj prelivajo znoj ob vihtenju lopat in krampov na »fakultetah samoupravljanja« — na mladinskih delovnih akcijah. Organizatorji letošnje bratske brigade so bili Kranjčani, ki so svoje prijatelje iz drugih republik popeljali na republiško akcijo Posočje 80. Na posebnem srečanju se zbirajo literati (letos so bili v aprilu gostje dijakov kranjske gimnazije), vezi se stikajo tudi na področju tehnične kulture in športa, tesno je sodelovanje med osnovnimi organizacijami ZSM. Ne gre pa zgolj za sodelovanje med mladimi. Tudi občinska skupščina in njene družbenopolitične organizacije, skratka Kranj in njegovi občani so prijatelji teh mest, ki so se jim pred nedavnim pridružili še Kotor Varoš iz Bosne in Senta iz avtonomne pokrajine Vojvodine. Star pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v nesreči. V Hercegnovem so ga spoznali ob katastrofalnem potresu. Takrat beseda solidarnost med pobratimi ni ostala le papirnata fraza. Postala je resničnost in dogovor petih mest, da prizadetemu mestu namenijo sredstva za solidarnostni objekt. Močne so tudi gospodarske vezi, saj kar 30 delovnih organizacij iz kranjske občine sodeluje s temi mesti. Ce pa so v to mrežo stikov vključeni še mladi, potem se za prihodnost zvestobe prijateljstva ni bati. Mladi niso povsem slučajno izbrali teh oktobrskih dni za tradicionalno srečanje. Spominjajo se 10. oktobra, ko je bila pred 61 leti ustanovljena v tipografskem domu v Zagrebu predhodnica današnje Zveze socialistične mladine, revolucionarna Zveza komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ), ki se ni sprijaznila z narodnim in socialnim zatiranjem. Revolucionarnost, iskrenost, pošteno delo, kolektivnost ter skladnost njihovih idej in dejanj so bile vrednote skojevcev, za katere se mora — tako so poudarili na srečanju — bojevati tudi sedanja mlada generacija. C. Zaplotnik 13 sejem stanovanjske opreme kranj 10. jubilejna razstava gob 17.-24.10 '80 možnost ugodnega nakupa opreme za vaš dom, tekstil in dekorativa, bela tehnika, kuhinje in kopalnice, likovna dela priznanih umetnikov PO JUGOSLAVIJI Srečanje kovinarjev V Titovih zavodih Litostroj se je končalo 14. srečanje kovinarjev Jugoslavije. Zaključnega srečanja in razglasitve rezultatov se je udeležil tudi predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Miran Potrč. Najboljši jugoslovanski kovinarji so ob koncu tekmovanja v imenu 500.000 kovinarjev, ki so sodelovali na vseh srečanjih širom po Jugoslaviji, poslali predsedstim SFRJ in predsedstvu CK ZKJ pismi in v njih poudarili, da so pri preizkušnji svojih delovnih sposobnosti skušali doseči čim-večjo kvaliteto izdelkov in pri tem kar najbolj izkoristiti energijo, material in delovno orodje. Razen tega so s inovacijami pokazali svojo delovno sposobnost. Stroški večji za 23,3 odstotka Zvišanje maloprodajnih cen, ki je septembra znašalo 3£ odstotka, je vplivalo tudi na življenjske stroške, ki so bili po podatkih zveznega zavoda za statistiko za 3,4 odstotka večji kot avgusta. Septembra sta se najbolj podražila ogrevanje in razsvetljava, kar je predvsem posledica podražitve električnega toka za gospodinjstvo. Stroški za prehrano so se povečali za 1,8 odstotka, za tobak in pijače za 3 odstotke, za obleko in obutev za 3,9 odstotka, za higieno in zdravje za 5,6 odstotka, za kulturo za 13 odstotkov ter PTT storitve 0. 8 odstotka. Kot so izračunali statistiki, so se življenjski stroški letos povečali za 23,3 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom pa za 30,8 odstotka. Praznik v Slovenskih Konjicah Veliko zborovanje ob poimenovanju osnovne šole po revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju ter slavnostno zasedanje zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij sta bila osrednja dogodka ob praznovanju praznika občine Slovenske konjice. Blizu štiri tisoč občanov in delovnih ljudi se je zbralo pred šolo, ki bo odslej nosila ime Edvarda Kardelja. Slavnostni govornik je bil Peter Toš, ki je poudaril, da poimenovanje šole ni le priznanje šolskemu kolektivu in učencem, temveč vsem delovnim ljudem konjiške občine. Višje pokojnine Na skupščini skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so potrdili štiri pomembne predloge: 6-od-stotno povišanje pokojnin od 1. septembra in 600 dinarjev enkratnega dodatka 20 upokojence, ki vključno s 6-od-stotnim povišanjem, nimajo več kot 3.849 dinarjev pokojnine. Z dvema sklepoma, ki se nanašata na prihodnje leto pa so se dogovorili, da bodo l januarja pokojnine povečali za 12 odstotkov, hkrati pa se bo najnižja pokojnina povečala na 4.311 dinarjev. Potrebno usklajevanje Priprava planskih doku men tov za naslednje sred nieročno obdobje poteka zadovoljivo, treba pa bo še ve liko usklajevanja med po sameznimi načrti, kajti razlike med programi in možnostmi so precejšnje. Tako so poudarili na posvetu pred sednikov občinskih izvršnih svetov h predsednikom republiškega izvršnega sveta J a n ezom Zem tja ričem. Pri prava dobrih srednjeročnih načrtov pa je tudi boj za stabilizacijo, boljše gospo darjenje in večji dohodek Odgovorna in tudi častna naloga Na petkovem srečanju so se tržiški naborniki se znanili s temelji ljudske obrambe Tržič — »Ko so to zahtevale okoliščine, so fantje in dekleta umirali v tisočih, vendar se niso vdajali sovražnikom. Tudi zdaj je treba pri mladi generaciji vzgajati te čudovite lastnosti: vdanost domovini, pre-kaljenost. čvrstost tudi v boju in nenehno težnjo k boljši prihodnosti.« Misli, ki jih je nekoč izrekel tovariš Tito, so namenjene vsem državljanom Jugoslavije, ki jim obramba domovine pomeni dolžnost, a tudi pravico. Triindevetdeset mladih tržiških fantov bo nedvomno ponosnih, ko jim bo naborna komisija v knjižice vtisnila žig: sposoben. Kajti odhod v JLA, kjer se bodo učili vojaških veščin, potrebnih za morebitno obrambo domovine, ljubezni do nje, njene svobode, neodvisnosti in enotnosti, je časten dogodek, ki potrjuje tudi njihovo zrelost. Občinska konferenca ZSMS Tržič in oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine Tržič sta v petek že tretje leto zapored pripravila sprejem za nabornike, da bi jih pred odhodom v JLA podrobneje seznanila s temelji ljudske obrambe. Po kulturnem programu, ki ga je pripravilo Mladinsko gledališče, so si naborniki ogledali film o življenju v Akcija Ilegalec — Osnovna organizacija ZSMS Preddvor je ob krajevnem prazniku pripravila akcijo Ilegalec, s katero so preverili obrambnozaščitno usposobljenost mladih. Ilegalci, prepoznati jih je bilo mogoče po posebni oznaki na srajci, so skušali »uničiti« trgovino, osnovno šolo, vzgojno varstveni za vod, kulturni dom, zdravstveni dom in ostale strateško pomembne objekte v krajevni skupnosti. Vsakega od njih je varovala skupina desetih mladincev, ki so bili nezaupljivi do vsakogar (naš posnetek kaže. da v tem ni bil nobena izjema tudi vodja akcije in član predsedstva mla dinske organizacije Franci Dolhar), zato ilegalci niso imeli posebnih možnosti. Le redkim je uspelo pritrditi na objekt napis »uničeno*. V akciji je sodelovalo preko sto mla dincev. — C. Zaplotnik JLA, nato pa so se v sproščenem pogovoru dotaknili nekaterih vprašanj in novosti v zvezi s služenjem vojaškega roka. Med osemnajstletnimi fanti, ki so se udeležili srečanja, sta bila tudi Dušan Bogataj in Janez Švegelj. Dušan Bogataj, učenec zadnjega letnika tekstilne srednje Šole v Kranju, je takole povedal: »Odhod v JLA je pomemben dogodek za vsakega mladinca, saj neodvisnost, ozemeljsko celovitost in družbeno- fiolitično ureditev naše domovine ahko brani samo dobro izurjen in usposobljen državljan. Šolanja drugo leto ne nameravam nadaljevati, zato me novi zakon ne prizadene. Zdi se mi celo dobro, ker med nami ne bo starostnih razlik.« v. Obletnica koroškega plebiscita Oktobru novo CELOVEC - Bučno, kot vsa leta nazaj, je Koroška proslavila 10. oktober, dan plebiscita. Letos je od tega dogodka leta 1920 minilo 60 let, pa se srž praznovanja ni spremenila. Preveč je vsako leto zapored ob koroškem 10. oktobru govora o ▼olike* nemštvu, o protislovenstvu, o zmagi nemftkogovorečega ki vb« nad Slovenci. Kot da bi bili ti ljudje tujci na podedovani zemlji, kot da ne bi ta trdoživ in na svojo zemljo in jezik navezan narod vsa leta z delom, ustvarjalnostjo in krvjo prispeval k obstoju ia razvoju sedanje Avstrije. Žal pa je 10. oktober za naše rojake onstran Karavank vse kaj drugega kot to. Deseti oktober ostaja za nase rojake onstrai Karavank grenak spomin na začetek njihovega poniževanja ia zatiranja. Deseti oktober ostaja za koroške Slovence začetek najostrejlega boja za pravico, za enakopravnost, za izpolni ter obljub, ki so bile Slovencem kot enakopravnim deželanom daae ob plebiscitu, ob podpisu državne pogodbe leta 1055 in nekaterih drugih priložnostih. Pa se nobena od teh obljub ni uresničila. Sedanja Koroška je še bolj protislovensko nastrojena. Preštevanje pred leti, tristrankarski sporazum in sprejem p roti manjši frake zakonodaje obračajo hrbet vsebini 7. člena avstrijske državne pogodbe. Ozemlje, kjer je dovoljeno biti Slovenec, seje zožilo, najrazličnejši pritiski na Slovence pa so zadnja lota debili še ostrejšo obliko. Pa vendar ti pritiski slovenske narod nostne skupnosti na Koroškem ne zlomijo. Iz boja v boj odhaja bolj odporna, bolj enotna, in kar je še pomembnejše, vedno ma osamljena. Boju slovenske narodnostne skupnosti ob bok ae pasta vljajo številni napredni koroški in avstrijski demokrati, politiki, javni delavci, ustvarjalci, ljudje. Njim je prav tako kot Slovencem sedanji 10. oktober tuj, nesprejemljiv. Vsebina dosedanjih oktobrov noče in noče priznati, da obstajajo aa Koroškem ljudje, ki govorijo in čutijo slovensko, ki zaradi svojega porekla ne bi bili poniževani. Zato je treba dati prihodnjim obletnicam 10. oktobra drugačno, bolj člove£anakT naprednejšo vsebino. Predvsem pa ne takšno, kakršno j« im letošnji 10. oktober, ko Slovenci niso bili niti enkrat omenit* na raznih uradnih proslavah obletnice plebiscita, ko v koroški sredstvih javnega obveščanja (razen v slovenskih glasilih) nifo bili Slovenci niti enkrat omenjeni in ko so se govorniki dobeoeš-no mučili, da bi obšli slovensko skupnost na Koroškem. Zal bila pravilna odločitev obeh osrednjih organizacij Slovencev as Koroškem, da v proslavljanju letošnjega 10. oktobra ne podili jejo! Vendar naši rojaki ni sto stali križem rok. Ob podpori demo kratičnih koroških in avstrijskih sil so pripravili doslej na> množičnejši oktobrski tabor v hali celovškega sejmišča. Gesto tabora so bila plemenita: koroškemu oktobru je treba dati biti vsebino, v prihodnjem desetletju morajo prevladati enakoara* na dvojezičnost in narodnostna pravičnost, ki pa ji a ril, manjšinska zakonodaja ne more biti osnova. Takšno vsebino)* morali v prihodnje izbirati ob proslavljanju koroških oktobrov! J Košnjek Janez Svegelj pa obiskuje šolo za prodajalce. »Na srečanje me je privabila predvsem radovednost. Zanimalo me je spoznati vrstnike in zvedeti kar največ novega o JLA. Predmet obramba in zaščita, ki ga imamo v Soli, je zelo dobra osnova, vendar pa je Še veliko stvari, s katerimi se bomo morali seznaniti.« H. J. Šesto partizansko srečanje Podnart - V soboto, 25. oktobra, ob 16. uri se bodo v domu kulture v Podnartu že šestič srečali partizani in aktivisti, ki so pred vojno in med vojno živeli na območju krajevne skupnosti Podnart, z borci, ki Še sedaj živijo v Podnartu in v okolici. Krajevni odbor ZZB NOV Podnart bo za uvod srečanja pripravil kulturni program, v katerem bodo sodelovali pionirji pionirskega odreda, Alojz Rakovec ter dramska skupina in maski pevski zbor KUD Svoboda iz Podnarta. Slavnostni govornik bo Ivan fttular-Čiro. Po kulturnem programu bo razgovor pri mizah z zabavnim večerom. Ciril Rozman Pet kranjskih nosilcev Spomenice 1941 je dobilo najvišja državna odlikovanja Prižgali so baklo upora Kranj — Na majhni slovesnosti v prostorih skupščine občine Kranj je predsednik skupščine občine Stane Božič predal petim borcem, nosilcem Spomenice 1941, visoka odlikovanja, s katerimi jih je na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Kranj odlikovalo predsedstvo SFRJ. Odlikovanja so jim bila podeljena ob njihovih življenjskih jubilejih, 60 oziroma 7()-Ietnici življenja. Za predvojno revolucionarno delo. za prispevek v narodnoosvobodilni borbi in za družbenopolitično delo po vojni je Stanko Toplak prejel odlikovanje Red dela z rdečo zastavo, Francka Drolc. Rozka Mede, Avgust Vidmar in Alojz Zupančič pa Red republike s srebrnim vencem. V imenu predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV Kranj jim je spregovoril eden najmlajših kranjskih borcev Franc Puhar-Aci. Da so bili to ljudje, ki so prižgali baklo upora pri nas, je dejal, in da ta bakla po zaslugi njih in njim enakim ni nikoli ugasnila. Gorela je neusmiljeno, gorela za ceno dragocenih mladih življenj, ki so Sla za njihovimi idejami in ki smo jih leta 1941 z uporom in v letih borbe spravili v življenje. Povsod po Evropi so borčevske organizacije zamrle. Nekdanji vojaki so postali odsluženi veterani. Le pri nas v Jugoslaviji so borci ostali aktivni in delajo naprej organizirano. To je posebnost, ki je zgodovina ne pozna. In odlikovanja, ki jih sprejemajo, niso odlikovanja od 1941 do 1945, temveč so to odlikovanja za njihovo delo vse do danes Vseh pet odlikovancev j« ob tej priložnosti prejelo tudi najnovejše zgodovinsko delo o naši borbi, Kokrški odred, partizanskega pisatelja Ivana Jana. I) Dolenc Srečanje gorenjskih borcev Jesenice - V petek. 3. okt so se v restavraciji Kazina na nicah zbrali nekdanji borci m skega vojnega področja. • MeJ zbranimi je bil tudi Friedl K Dunaja, španski borec, nosile menice in drugih odlikovani med narodnoosvobodilno bal deloval v enotah gorenjskega ga področja. Na srečanju je domicilni gorenjskega vojnega področi ima svoj sedež v Skofji Loki. ležencem podelil brošure ;y» JK rezna in spominske plakete ' in plakete so prejeli tudi ie občinska skupščina, občinski Zveze združenj borcev NOV • micilni odbor jeseniSko-bohini odreda." Zbrane je zatem poi predsednik jeseniške občinske ftčine Ivo Arzenšek. o gore« vojnem področju med borK> spregovoril predsednik dom-odbora gorenjskega vojnega ja Janko Urbane. Po uradnem delu je sledil« tfj riško srečanje borcev jn udeležencev, ki so to pritožna* koristili za obujanje spominov tf* rodnoosvobodilne borbe na hajc prihodnje leto - Razprave o četrtem refe-+*«dumu oziroma hitrejšem razvoju krajevnih *hpnosti . * skleniti zbiranje denarja če iz programa gradnje izpade ta al, ona ^^jfrjj* - Delovni ljudje tržiške šT*** »o se z referendumom decem-1976. leta odločili, da bodo 3*^™' denar za gradnjo družbenih ^bjrttov. Tuko so obnovili prostore V*n osnovne šole heroja Bračiča in ^flo kopališče, osrednji objekt, s sredstvi občanov in nekate-i^^pnizacij združenega dela, pa starostnikov Petra Uzarja v h jjfoi1*' J* vsako leto odšlo nekaj a^fSj* tudi v krajevne skupnosti za ^•1°«* v komunalno opremljenost. bodo nadaljevale do izteka *^Pr|gpevka. Glede na različen ^jgj»oriščenja pa izvršni svet skupaj? občine Tržič predlaga valori-zneskov tistim krajevnim aTr^ogtim. ki naložb še niso ures-^5y - Gre za skupno vsoto okrog 2,H £*jE*a dinarjev. Predlog je že dobil a^^jjopolitično podporo, dokonč-:vr>P» bodo o njem odločali delegati * zborih skupščine občine. k » odloku o uvedbi občinskega ^«fl°prwpevka je med drugim ^pwano da je potrebno predčasno grama gradnje izpaae ia an ona naloga. V tržiškem primeru se bo to zgodilo, saj načrtovane šole za srednje usmerjeno izobraževanje ne bo. Po sedanjih cenah bi gradnja zahtevala dobrih 12 milijonov dinarjev. Za ta znesek naj bi se predčasno — maja 1981. leta — nehal zbirati denar iz samoprispevka delovnih ljudi in organizacij združenega dela. Po oceni mesečnega dotoka sredstev bi se v petih mesecih prihod njega leta nabralo dovolj denarja za kritje še neizkoriščenih in valoriziranih zneskov za naložbe v krajevnih skupnostih ter za vračilo posojila SGP Tržič za zunanjo ureditev doma upokojencev. Izpad dela sredstev, ki jih po posebnem družbenem dogovoru zbirajo temeljne organizacije, strahovita rast cen v gradbeništvu ter že od vsega začetka nekoliko majavo zasnovan program izgradnje družbenih objektov bo glavni razlogi, zakaj iz tega samoprispevka ne bo mogoče zgraditi Športne dvorane Zanjo bi potrebovali okrog 35 milijonov dinarjev. Denarja ni, načrt pa bi po mnenju izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij lahko uresničile organizacije združenega dela, ki bi, oproščene sedanjih obveznosti, zbirale denar na osnovi svobodne menjave dela oziroma novega družbenega dogovora. Kajti denar iz četrtega samoprispevka, ki ga v Tržiču predlagajo, naj bi bil namenjen izključno za gradnjo komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih. Po tem predlogu bi denar zbirali samo občani, in sicer po 1,5 odstotka iz osebnih dohodkov, kar bi prineslo dobrih 68 milijonov dinarjev. Če prištejemo Se združena sredstva Komunalne skupnosti ter sredstva, ki jih v ta namen zbirajo delovne organizacije na osnovi samoupravnega sporazuma, bi v naslednjem srednjeročnem obdobju tržiške krajevne skupnosti reSile glavne komunalne probleme. Program je okvirno začrtan, najbrž pa bo doživel še nekatere spremembe. Kajti končno odločitev o njem bodo morali izreči občani, ki najbolj občutijo in poznajo težave v svojih krajevnih skupnostih. Razprave o osnutku programa so se že začele, hkrati pa tudi o predlogu za četrti samoprispevek. H. Jelovčan O planih splošno pa tudi konkretno Kranj - Člani V* ZSS Ki .. sveta Občinskega ■- -w igranj, ki so v septembru številne delovne organ iza-^*JŽ- kjer so sindikati organizirali ^i** razprave okrog družbenega jjVf^oni o temeljih plana občine ^i*nj ter samoupravnih sporazu-o temeljih plana interesnih ^•Pnosti skupno z obravnavo plan-dokumentov samih temeljnih iJTgMizacij, so na zadnji seji sveta ^*^kli teden poročali o svojih Opažanjih na teh obiskih. splošno je,večina pripomb pri jj^iflvnavi planskih dokumentov na obsežnost občinskih ma-t^ejflov, na to, da so samoupravni h^of*zumi interesnih skupnosti že v varavi neenotni, manjka jim pa V» povzetkov za lažje razume-onj*. V nekaj primerih je bila celo t^a^na želja, da bi bili povzetki v i?11)0dnje objavljeni v Glasu, da bi L najširšo javnost. Delavci ugo-Cvjj"Jo, da iz vseh predloženih ma-y*i*'0v ne morejo ugotoviti, koliko y dejansko obremenjeno gospodaric v bodočem srednjeročnem ob-^fcr9- Investicijski kriteriji se jim zde preostri in so uresničljivi le za industrijo, za druge panoge so pa nedodelani. Poudarjeno je bilo tudi, da je planiran previsok odstotek zaposlovanja v negospodarstvu, da so plani interesnih skupnosti daleč nad zmogljivostmi gospodarstva. Dinamika družbenega dohodka je planirana odločno previsoko in morali bi pripraviti pravočasno spremembe, da bi hkrati spremenili tudi celotno področje porabe, ki je nanj vezana. V razvojnih programih je Se vedno preveč kvantitete in premalo kvalitete. Proizvodnja hrane, ki postaja tudi na Gorenjskem problem, bi morala biti spodbujana tudi s sofinanciranjem. Konkretne pripombe pa je imelo gradbeništvo, ki pravi, da njihovo področje v družbenem dogovoru ni dovolj obdelano oziroma hi moralo hiti posebej prikazano. Tekstilci sprašujejo, kako bo zagotovljen njihov razvoj in prestrukturiranje tekstilne industrije, ki ni med prioritetnimi dejavnostmi, cilja pa brez investicij ne bo mogoče doseči. Gumarji postavljajo vprašanje enotnega pristopa k družbeni prehrani; projekt delavske restavracije Sava, ki je sicer vključen kot investicijski projekt same Save, naj bo upoštevan tudi z vidika širšega družbenega pomena. Drobno gospodarstvo pripominja, da so premalo dodelane usmeritve v specializacije posameznih storitvenih dejavnosti s pomočjo ali v okviru združenega dela in sredstev v družbenem sektorju. Umestna je bila tudi pripomba, da so kriteriji doseganja dohodka na delavca pri investicijah nesprejemljivi za dejavnosti, ki nimajo izrazito kapitalno intenzivnega značaja, saj bi bil tako njihov razvoj zavrt. Pri prioriteti investiranja pa bi morali opredeliti vsa področja g'ospo-darstva, posebno še dejavnosti Širšega družbenega pomena in tiste, ki imajo že v svojih planih predvideno investicijsko dejavnost v t^m obdobju. Veliko pripomb pa je bilo danih tudi na skrbno ravnanje s prostorom, z obdelovalno kmetijsko zemljo, kar je v družbenem dogovoru Se premalo poudarjeno. D. D. r Jim jemljemo veljavnost? Za hrano pravijo, da bo poleg energije najbolj burila gospodarstvenike in politike v prihodnjem. 21. stoletju. Ce gre napovedotKilcem prihodnosti verjeti, potem velja a tem razmišljati ie sedaj, v zatišju pred viharjem. Nenehno prebiramo vrstice in poslušamo besede a družbenih prizadevanjih, da kmetijstvu ne bi jemali od že tako omejene pogače, da ne bi gradili na najbolj rodovitnih poljih in najlepših travnikih. Da moramo poseljevati le tista področja — in takih je pov-sod v Sloivniji dovolj — ki ne prizadenejo zasebnega ali družbenega kmetovalca, smo često na glas razmišljali. Vse to smo imeli pred očmi, ko smo sprejemali detajlne urbanistične rede po posameznih krajevnih skupnostih. Natančno smo določili, čemu je določeno zemljišče namenjeno, kje in kako se bodo naselja širila, kje je mesto tovarnam, kje stanovanjskim zgradbam, kje poljščinam in kravam. Ti dokumenti so nastali kot rezultat demokratične razprave, na podlagi pripomb in mnenj krajanov pa seveda ob ustrezni strokovni obdelavi. Sprejeli smo jih, da bi se po njih ravnali, da bi laže planirali in usmerjali razvoj. Ne pa, da bi zavestno odstopali od njih, jih kršili, kot se je že nekajkrat pokazalo. Ne gre toliko za dilemo, je to odstopanje od urbanističnega reda v določenem konkretnem primeru upravičeno ali ne (pa četudi je »žrtev« lep travnik), gre le za preprosto ugotovitev, da s tem jemljemo avtoriteto in veljavo tovrstnim dokumentom, ki naj bi v prvi vrsti napravili red v prostorskem planiranju. Bo držalo! C. Zaplotnik Sodelovanje z delavci v tujini V radovljiški občini je komisija za sodelovanje z delavci na začasnem delu v tujini pripravila program dela za letos — Letovanje otrok Radovljica — Komisija za sodelovanje z delavci na začasnem delu v tujini, ki deluje pri občinski konferenci SZDL v Radovljici, je pripravila program dela za letošnje leto. Radovljiška občina že več let uspešno sodeluje s slovenskim kulturnim društvom Bled iz Essna. Želijo si, da bi bilo tudi letos njihovo sodelovanje še naprej uspešno in prizadevali si bodo, da bi se njihovi stiki še bolj poglobili. Preko društva Bled naj bi s kulturnim in družbenim sodelovanjem med delavci na začasnem delu v tujini ohranili slovensko kulturo irt njene dobrine, krepile pa naj bi se pridobitve in razvoj naše samoupravne družbenoekonomske ureditve ter dosegla tesnejša povezava z domovino. Razen tega pa si bodo člani komisije prizadevali, da bi se ustvarili čimboljši pogoji za postopno vračanje in zaposlovanje naših delavcev v tujini. Osnovne šole radovljiške občine bodo še naprej sodelovale z oddelkom šqle slovenskih otrok v Essnu. kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika tako. da bi jim pošiljale šolske liste, knjige in drugo informativno literaturo ter organizirali srečanje otrok obeh šol — blejske in šole v Essnu. Poskrbeli naj bi tudi za nastop mladinske folklorne skupine društva Bled v osnovni šoli na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Radovljiške folklorne skupine, pevski zbor in dramska skupina naj bi sodelovali na kulturno-zabavni prireditvi društva Bled v Essnu, ob dnevu mladosti ali ob dnevu republike. Prizadevali pa si bodo tudi, da bi organizirali letovanje slovenskih otrok naših delavcev z otroki radovljiške občine v koloniji na morju. V radovljiški občini se pripravljajo tudi na srečanje slovenskih društev v Nemčiji, stalno pa bodo evidentirali delavce, ki so na začasnem delu v tujini. Odločili pa so se tudi, da bodo delavce v tujini stalno informirali s tem, da jim bodo pošiljali izvode Delavske enotnosti in Glasa. D. Sedej Nezadostno za predlagane dokumente Težko pričakovana novelacija urbanističnega načrta Škofje Loke z okolico še čaka zaradi površnega dela izdelovalcev — Enake napake očitajo izdelovalcem zazidalnega načrta za Frankovo naselje — Nujno potrebno je usposobiti domačo strokovno organizacijo ŠKOF J A LOKA — Medtem ko so na zadnji seji zborov občinske skupščine pretekli mesec zavrnili osnutek urbanističnega načrta mesta Škofje Loke in okolice, so se na torkovi seji izvršnega sveta sečali s skoraj enako površno pripravljenim dokumentom — predlogom zazidalnega načrta Frankovega naselja. Izvršnemu svetu ni preostalo drugega kot da dokument zavrne z zahtevo, da ga izdelovalec še enkrat vzame v roke in ga izdela v skladu z zahtevami že obstoječih dokumentov in pripomb v javni razpravi. Zaradi neresnega dela urbanistov bodo morali Škofjeločani še nekaj časa čakati, preden bodo lahko začeli zidati. Škofjeloška občina je pred dvema letoma sklenila z ljubljanskim urbanističnim zavodom oziroma projektivnim ateljejem pogodbo za izdelavo urbanistične dokumentacije. Kasneje so k delu pritegnili še inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj iz Ljubljane. V tej občini je bila namreč šele pred dvemar letoma sprejeta novelacija urbanističnega programa, zato so potrebe po nižjih urbanističnih načrtih zelo velike. Tako velike, da je občinska skupščina morala sprejeti prioritetni red izdelave urbahisiičnih načrtov oziroma njihovih novelacij. Prva je bila na vrsti novelacija urbanističnega načrta Skorje Loke z okolico. Rok izdelave je bil 28. febiuar, 1980, ki pa so ga zaradi reševanja vprašanj okoli mestne obvoznice in celotnega prometnega območja, za nekaj mesecev podaljšali. Vendar pa izdelovalci načrta niso zamudili le pri roku, temveč so svoje delo opravili tako površno in nestrokovno, da je bilo povsem neuporabno. Tako niso upoštevali že spremenjenega urbanističnega programa celotne občine in ne strokovnih gradiv za izdelavo srednjeročnega plana občine, grafični prikaz se ni ujemal z besedilom, manjkale so grafične karte pa tudi drugih pomanjkljivosti ni manjkalo. Delegatom občinske skupščine na zadnji seji ni preostalo nič drugega, kot da so predlagani dokument umaknili z dnevnega reda. Ob tem velja poudariti, da so urbanisti za delo, ki naj bi ga opravili, že dobili 1,4 milijona dinarjev. Enako so mofali'ukre-pati tudi na seji izvršnega sveta ob obravnavi predloga zazidalnega načrta za Frankovo naselje, ki mu očitajo podobne napake. Vse kaže, da je sedaj potrpljenja urbanistov konec. Ze na oktobrsko sejo občinske skupščine hočejo dati novo novelacijo urbanističnega načrta Škofje Loke in v najkrajšem času tudi drugi dokument. Zaradi slabih izkušenj, ki jih imajo z urbanisti bodo še enkrat proučili vse pogodbe, ki jih imajo z izdelovalci načrtov. Pospešiti nameravajo tudi priprave za oblikovanje samostojne organizacije, ki bo združila vse strokovne moč* s področja urbanizma, stanovanjske gradnje in komunalnega urejanja ter planiranja v občini. j, Bogataj Vestno delo rodi sadove Sadjarstvo je nekdaj imelo v gorenjskem kmetijstvu dokaj pomemben delež - Tisti kmetje, ki se danes načrtno ukvarjajo z njim, se vse bolj ozirajo po sodobnih načinih gojenja nasadov — Med njimi je tudi Jernej Jeglič, 60-letni kmet iz Podbrezij v kranjski občini V pogovoru predstavlja svoje sadjarske izkušnje in ocenjuje letošnjo letino »Na vasem gospodarskem posestvu, kjer gre kmetijska tradicija iz roda v rod, imate precej rodoviten sadovnjak. Kdaj in kako ste se odločili za sadjarstvo?« »Že moj oče je zaradi ugodnih zemeljskih razmer dajal sadjarstvu velik poudarek. Kot otrok sem ob njem z zanimanjem opazoval sadjarska opravila, za sadjarstvo pa me je navduševal tudi učitelj Lovše, ki je dobro desetletje po prvi svetovni vojni upravljal šolo v Podbrezjah in vodil samostojno sadjarsko podružnico. Njegovo delo je bilo pomembno za razvoj sadjarstva v našem kraju. Vplivalo je tudi na mojo odločitev za uk v kmetijski šoli v Novem mestu. Potem sem kot najstarejši sin ob očetu nadaljeval kmetijsko dejavnost in si prizadeval za obnavljanje sadovnjaka. Pri nas smo namreč vedno imeli v mislih Lovše-tove trditve, da je za kmetijstvo sadjarstvo prav tako pomembno in koristno kot poljedejstvo.« »S sadjarstvom se že dolgo načrtno ukvarjate. Kolikšen in kakšen nasad imate danes?« »Pred dobrimi tremi desetletji smo na poldrugem hektaru zemlje nasadili v glavnem jablane. Ze odra-ščeno drevje je napadel ameriški kapar. Tako smo pred približno dvajsetimi leti morali začeti resno in načrtno oskrbovati nasad, da bi ga ohranili. To je obenem pomenilo ločnico v načinu gojenja našega sadja. Obrezana in znižana drevesa smo precepih z novimi vrstami. Vsako leto smo morali uničiti več starih debel in nasaditi mlada drevesa. Ob tem smo se lotevali tudi redne uporabe .škropiv. Sedaj imamo enako velik sadovnjak, v katerem rastejo predvsem visokodebelne jablane. Gre za različne vrste, med katerimi so najštevilnejša drevesa krivopecelj, jonatan, boskopski kosmač in ontario. Imamo tudi nekaj hrušk, zlasti vrsti clairgeau in dunajska grofica.« »Kako ocenjujete letošnji pridelek in kaj lahko poveste o prodaji sadja?« »Nasad ima dobro rodnost že vrsto let. Z letošnjim pridelkom, prek 20 tisoč kilogramov ga bo najbrž, smo zelo zadovoljni; še toliko bolj, ker je sadje zdravo in kvalitetno. Z obiranjem sadja smo komaj pričeli. Prodali ga bomo, tako kot prejšnja leta, prek kmetijske zadruge nekaterim gorenjskim delovnim organizacijam. Nekaj jabolk, poprečna cena za kilogram je 10 dinarjev, ponujamo tudi zasebnim kupcem.« »Bi hoteli zaupati nekaj vaših sadjarskih izkušenj?« »Gorenjski sadjarji žal nimamo pomoči neke strokovne službe, ki bi dajala nasvete o času in vrstah zaščite sadja. Zato je toliko pomembnejše stalno opazovanje sadja in odkrivanje škodljivcev, saj kvaliteten pridelek zagotavlja zlasti skrbno škropljenje. Nasadu prav tako koristi redno čiščenje, načrtno pomlajevanje in dobro gnojenje. V Podbrezjah sicer zaradi ugodne lege nimamo posebnih težav s pomladansko pozebo in točo, precej skrbi pa povzročajo škodljivci, predvsem škrlup in plesen. Nasad zaščitimo t različnimi škropivi 8 do 10-krat na leto, s hlevskim gnojem ga obogatimo vsake dve leti, z umetnim pa vsako leto. Uspehi načrtnega dela niso takojšnji. Potrebnih je približno pet let, da precejšnje naložbe v stari nasad obrodijo prve sadove« Jernej Jeglič v svojem sadovnjaku »Sadje je predvsem treba imeti rad, da bi bogato rodilo,« se v pogovoru pridruži Jernejeva žena Minka in pojasni: »Ze od doma sem prinesla na našo kmetijo veselje do dela v sadovnjaku. Z možem sva ga nato polagoma vcepljala v najine štiri sinove. Predvsem najmlajšega. Janka, privlači kmetijstvo.« »Torej se bo vaša kmetijska in sadjarska tradicija nadaljevala?« - »Zavedamo se, da je današnji način sadjarstva le prehodna stopnja. Najmlajši sin, ki se je odločil za kmetijsko šolo in delo na kmetiji, bo lahko prispeval tudi k razvoju naše sadjarske dejavnosti. Vsi se namreč navdušujemo za sodobnejši, plantažni način gojenja sadja.« Besedilo in slika: S. Saje Olajšave za vsako invalidno osebo Kranj — 26. septembra se je v Kranju sestal svet za proučitev problematike zaposlovanja invalidnih delavcev na Gorenjskem pri Medobčinskem svetu ZSS za Gorenjsko, ki je razpravljal o dosedanjem delu sveta in iskal možnosti uspešnejšega reševanja te problematike pri nas. Poročilo o dosedanjem delu sveta — proučitev možnosti ustanovitve rehabilitacijskega centra za Gorenjsko, problematiko invalidskih delavnic pod posebnimi pogoji, problematiko invalidskih delavnic in drugo — je Medobčinski svet sprejel kot nadaljnjo usmeritev za delo. Poleg tega pa je bilo na seji poudarjeno, da moramo v naši družbi najti rešitev za tiste, ki jih praktično nikjer ne moremo vključevati: predvsem gre tu za srednje duševno prizadete osebe in osebe s kombiniranimi telesnimi in duševnimi motnjami, ki so doma in, ki niso nikjer vključeni. Nekje na Gorenjskem bi se moral ustanoviti zavod, ki bi vključeval tudi te osebe. Za nadaljnje, učinkovitejše delo sveta, sta 'bili na tej seji oblikovani dve novi delovni skupini sveta in sicer skupina, ki bo izdelala metodologijo obremenitev na težkih delih in čas, po katerem je delavca na takšnem mestu obvezno treba prerazporediti na lažje delo, druga skupina pa naj bi izdelala predlog družbenega dogovora za zaposlovanje invalidov v organizacijah združenega dela. Pri tem naj upošteva dejstvo, da je treba vsaki tozd zagotoviti olajšave, če zaposluje invalidne osebe. O tem naj bi ne odločal odstotek zaposlenih invalidnih oseb v delovni organizaciji, temveč naj bi imela olajšavo za vsako invalidno osebo. D. D. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nezaposelnost ^ 4^/v\ na Gorenjskem (4) OBČINA SKOFJA LOKA V škofjeloški občini je število iskalcev zaposlitve tako majhno, da nezaposlenost s širšega družbenega vidika še ne predstavlja posebnega problema. Odstotek nezaposlenih v Skofji Loki je med najnižjimi v Sloveniji. V prvih šestih mesecih letos je bilo v občini zaposlenih 14.708 delavcev; v istem obdobju pa je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavjenih 85 iskalcev zaposlitve, realno število nezaposlenih pa je verjetno večje, saj se vsi nezaposleni ne prijavljajo pri strokovni službi skupnosti za zaposlovanje. Nizko število nezaposlenih je tudi zaradi tega, ker imajo OZD v škofjeloški občini že nekaj let mnogo večje potrebe po nekvalificiranih, polkvalificiranih in kvalificiranih delavcih kot pa jih je na voljo v občini. * SKUPAJ DO 18I.-I 1S—25 25—M 30- -40 «0- 50 nad 50 VSI t VSI t VSI 2 VSI Ž VSI t VSI t VSI Ž NEPRIUĆENI 6 S 1 t 3 3 - 1 1 i O - -. PRIUČENI 40 1 1 - - 7 3 9 3 11 3 10 7 3 POKLICNA š. 19 9 - ? ? 6 4 4 0 6 3 1 - SREDNJA š 17 7 - 1 ? 5 3' ? 1 1 - - - VIŠJA 2 1 - - 1 - 1 1 - - - - - - VISOKA 1 f - - - 1 1 - - - - - SKUPAJ 85 M 1 I 13 1 1 1 7 •1 18 4 - POKLICNA IN STAROSTNA STRUKTURA NEZAPOSLENIH OSEB NA DAN 30 6 80 Med nezaposlenimi v občini je največ nekvalificiranih, polkvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Vendar ti delavci ne predstavljajo posebne delovne rezerve, saj večina sodi med težje zaposljive (alkoholiki, osebe z osebnostnimi motnjami, suficitarni poklici kot so kozmetik, likovni tehnik, gimnazijski maturant, socialni delavec, biolog). Med prijavjenimi je tudi nekaj oseb, ki sicer niso zaposlene, a same plačujejo pokojninsko invalidsko zavarovanje. Med teže zaposljivimi je večina takih, ki so prekinili delovno razmerje po lastni želji ali krivdi. Dokaz za to je tudi število upravičencev do denarnega nadomestila, saj sta v prvem polletju dobivali nadomestilo le dve osebi. Zato so tudi možnosti za njihovo ponovno* vključitev v delo zmanjšane, posebno še. če gre za zasvojenost z alkoholom. Glede na sedanje potrebe po NK. PK in KV delavcih pa so OZD pripravljene sprejeti vsakega delavca, ki je zdrav in želi delati. Za skupino nezaposlenih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo je značilno, da se prijavi takoj po končani šoli. Nekaj je tudi takih, ki so pustili študij ob delu. Nekateri od teh pa so že opravljali za določen čas dela, ki niso ustrezala njihovi izobrazbi. Glede na to, da so OZD tudi letos napovedale relativno majhno število potreb po strokovnih kadrih, lahko pričakujemo večje število iskalcev zaposlitve s srednjo, višjo, visoko izobrazbo. Verjetno bo med njimi tudi več absolventov šol. katerih poklici doslej niso bili opredeljeni kot suficitarni Na večjo nezaposlenost strokovnih kadrov bodo nedvomno vplivali tudi ukrepi, ki ne dovoljujejo povečanja števila delavcev v administraciji. Vemo namreč, da so OZD v preteklih letih zaposlovale v administraciji tudi absolvente tistih šol (frizer, prodajalec, razni tehniki), ki formalno niso bili usposobljeni /a delo v administraciji oziroma so se dodatno usposabljali ob delu. Morda bo nov sistem izobraževanja delno tudi vplival na to. da bodo strokovni kadri bolj ustrezno zaposleni. Kajti čimbolj bodo usklajene potrebe združenega dela in poklicne želje ter usmeritve mlade generacije, toliko manj bo neustrezno zaposlenih in š<-manj brezposelnih. Svetovalec zaposlitve Stane Pečnik Kratkovidne odločitve poganjajo cenovni ples Nekako nenavadno se obnašamo v zadnjem času. Namesto da bi bentili zaradi akokovitega naraščanja cen številnih izmet-kov, stokamo zaradi njihovega pomanjkanja in amo pri tem pripravljeni plačati zanje tudi pretirano velike denarce, če se k pojavijo na policah. Ne samo, da so cene iz dneva v dan višje, tudi aeznam izdelkov, ki jih občasno ni, je že kar obsežen. Čeprav so deloma kriva za pomanjkanje gibanja na svetovnem trgu, ki so povzročila, da pri naa ni vse tako kot smo predvideli pa je aedaj ie treba priznati, da je večina težav v ni nekih posledica izključno domačih razmer oziroma, da smo ob gospodarski politiki, kakršno smo precej let izvajati, morali priapetP sedanji položaj. Toda pričakovati je, da bodo največje teine zaradi preskrbe, šele prišle. Dokler so se skrivale pomanjkanja kave, detergentov, olja in le nekaterih artiklov za široko potrošnjo, o njih niti nismo zelo resno vorili. Zaradi teiav s plačilno bilanco države pa gospodarstvo računati na manjše količine surovin in rt teriala iz uvoza, to pa bo slabo vplivalo na rast proizvodnje, ki k že sedaj po devetih mesecih, komaj za 2,5 odstotkov vitja o* lanske v tem času ali pol manjša od načrtovane. Počasnejši raat manjša dohodek v TOZD in s tem tudi niža standard zaposlenih. Marsikaj bi bilo prihranjeno, če bi v zadnjih desetih letU uresničevali načrte proizvodnje surovin in repromateriai* Dosegli smo namreč komaj dobro polovico načrtovanega v hm in barvasti metalurgiji, rudarstvu, proizvodnji nekovin in dtic pod planom smo tudi v kmetijstvu. Zato pa smo prek vseh wx* hiteli z izgradnjo predelovalnih tovarn. To, da morajo in bode*« nekatere morale zaradi pomanjkanja surovin nekaj ca* počivati, bomo morali plačati z višjimi cenami. Slehernega občana pa najbolj prizadene pomanjkau* kmetijakih pridelkov in iivil. Tudi temu bi se lahko izofraih 5 malo smotrnejšim načrtovanjem. Tako pa smer pred dve«* letoma zaradi porušenega razmerja med cenami krmil in »živ« mesom« poklali več kot 4 milijona prašičkov, akoraj toliko te* in nekaj sto tisoč jagnet. To je bil največji in za skupnost ar dražji lonec. Za živinorejce pa najcenejši, saj so tedaj prati* prodajali po 12 din za kilogram in so zato raje poklali odaja* ker so zanje dobili več. Danes pa stane kilogram prašiča te * dinarjev, kilogram teletine najmanj toliko, medtem ko * jagnetine ne dobi za noben denar. Pred dvema letoma bi pokol lahko preprečili z majhai* denarci in malo dobre volje, saj je bilo jasno pričakovati pomanjkanje mesa. Obnova prašičje črede namreč zahteva ser manj dve leti, goveje pa pet let. Vendar pa je ob tem nastala** ena težava — zaradi nestabilnosti, ko nikdar ne vedo, kaj ■* jutri, živinorejci samo zato, da bi bili meščani preskrbljen* mesom, nočejo več polniti hlevov.^ Predvsem pa zato ne. ker * sistem cen v kmetijski reprodukcijski verigi sprt sam a seboj* v njej nikakor ni mogoče vzpostaviti dohodkovnih odnosov. Posledica so spet in ponovno višje cene, ki pestijo' tak* proizvajalca kot potrošnika. Pomanjkanja lahko hitro odprt"' mo z intervencijskimi uvozi, trajna ureditev pa zahteva vefikf več: predvsem bo treba upoštevati zakon vrednosti. S teši * bodo le odpravljene krivice, ki jih je povzročilo administrativa odločanje o cenah na različnih ravneh, temveč bodo proir* jalci lahko hitro spoznali skupne interese na enotnem juajojh* vanskem trgu. i še vedno premalo opore Težave v gospodarjenju na Gorenjskem se odražajo tudi v banki in neusmiljeno udar* nazaj — Pomoč izvoznikom še vedno premajn — Kljub zmanjševanju finančnega načrta l? Ijanska banka - Temeljna banka Gorenjske) čakuje ob koncu leta primanjkljaj KRANJ - Na zadnji seji Izvr- videno, da bo banka iilnega odbora Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske je bil obravnavan tudi predlog sprememb in dopolnitev »načrta uresničevanja srednjeročnega plana temeljne banke Gorenjske Kranj za obdobje 1976-lt«0 v letu 1980«. Osnovno vodilo banki pri oblikovanju sprememb je bilo usklajevanje naložb z razpoložljivimi sredstvi banke, pri čemer je ugotovljeno, da načrtovana sredstva ne zadoščajo niti za kritje sprejetih obveznosti banke po že sklenjenih pogodbah. Čeprav se predvideva za 4 odstotke višja stopnja rasti "kupnih sredstev banke, kot je bila načrtovana, je to le odraz devalvacije, realno pa sredstva v banki upadajo. Na to vpliva slaba likvidnost organizacij združenega dela, počasna rast njihove akumulacije, pri sredstvih prebivalcev pa padanie realnih osebnih dohodkov, ki ima za posledico tudi manjše varčevanje v bankah. .. . j Od delovnih organizacii bodo dobili v obračanje 1«» milijonov dinarjev manj, kot so načrtovali ob začetku leta. Prihrankov od prebivalstva bo sicer za 43 milijonov več kot je bilo načrtovano, vendar gre to le na račun povečane vrednosti deviz zaradi devalvacije, dinarskih sredstev pa bo za 118 milijonov manj kot so prvotno pričakovali. Likvidnost banke pa se znižuje še zaradi neplačanih dolgov gompo- darstva: med največjimi dolžnik je Iskra, tako pri naložbah kot pri karatkoročnih kreditih za osebne dohodke in drugo Že maja je banka odločno zavrla dejanje poaojil in P?*1*"}* stroge kriterije, na zadnji seji P« sklenila celo povsem u-t-vit. nove kredite za letos Ta ko je bilo po prvotnem načrtu pred- nove investicije «38 miti? trans za letošnje leto, pa m zaradi omejitev do sept**' odobrila le 235 milijo no v** jev. Na voljo bo za četrtin*** sredstev, kot je bilo predvi* Vsekakor pa bi radi v dali več pomoči delovala nizaciiam za večji iavos. denarja bo na volja sa eetektr kredite. Za izvoz izdelkov V dobile 284 milijonov cbs»2 posojil, namesto 188, kot je • načrtovano. Vendar pa * renjskemu gospodarstvu moč banke ie vedno pre*_ Pogrešajo večjih posojil * pravo proizvodnje izdelkov, namenjeni izvozu. Ker as t»t, iibki, prepuščeni sami sebi. «* jajo pač brez posla, ki bi dragocene device njim drugim. Pomanjkanje sredstev čutiti tudi na drugih i za pospeševanje tekoče sti članic pa bo banka 10 milijonov dinarjev kreditiranje organizacij nega dela za •tanovai munalno gradnjo bo na 83 milijonov dinarjev -načrtovano. ™«nlial se sej potrošniških kreditov. Ve*-itev pa bo namenjeno za pe* sevanje gospodarskih dcjatS obrtnikov ter »a odobre kreditov občanom za «*aasw| sko-komunalno gradnjo, tak*' bTkar M odstopov kreditiranje občanov »sate** v stanovanjsko-komunalne n,Kljub zmanjševanju TOREK. 14 OKTOBRA 1980 KULTURA Jože Puklavec-Pril 5. STRAN. O Poezijo razumeti in ljubiti »Trudim se pisati tako, da bi bile moje pesmi vsakomur razumljive, kajti pesem morajo ujeti utesa, sprejeti jo mora srce, ker je poezija lahko k tako bobneča in grmeča, če nima v srcu odziva, je zgrešila svoj cilj.« Te dni je pri kulturni komisiji v Mm izšla pesniška zbirka »Čriček« Jožeta Puklavca-Prila, v kateri je zbranih dvajset let pesnikovega trudi Pesmi so razdeljene v šest tematskih sklopov, med njimi prevladuje prleika motivika, ki jo je pesnik posvetil rojstnemu Kogu blizu Ormoža, cvrčanju čričkov v nočni b*ni vinograda, domotožnemu hrepenenju po vinorodnih gričih in ■ttrih domačijah med njimi, ljubezenski tematiki svojih rojstnih pes-niftih let, v pesmih, ki jih sam uvršča med »bičajočo poezijo« pa se * kančkom grenkobe posmehuje napakam našega vsakdana in izraža hrepenenje po boljšem, idealnem. 'Preden spregovoriva o .Črička*, se vrniva v vašo mladost in sr*e poetične vzgibe. Kako je L.«—^i*" -**a začetna poezija in *H ete mladostni usivsrjsinGsvi •a tedanjim idejam ostali zvesti •edanes?« »Ustvarjati sem začel že mlad. tok čez tista začetna poetična pri- Odprta galerija G 13 **anj — Avlo kranjske gimnazije *opnetekIi petek prvikrat odprli kul-wt Obiskovalci so se v galeriji 13 *ot™j na literarnem večeru skupine *^*«b gimnazijcev in si ogledali ffcstavo umetniške fotografiej Božidarja Šinkovca. Prvi uspel večer •Ukazuje kulturno-umetniški, pa l*di vzgojni smoter takšnih srečanj razstav, ki se bodo odslej redno ^tila v G 13. 0o konca oktobra bo na ogled .^artava likovne fotografije Boži-^rja Šinkovca iz Tržiča, nekdan je-kranjskega gimnazijca, ki se po-,*a*a s številnimi nagradami za ^"tniško fotografijo. Tokrat ražnja podobe z arhitektcnskimi ^•vi. med katerimi je neprestano ^°tna človeška silhueta. Širšemu 'stenju njegovega likovnega ^wrf>čila pa je v veliki meri pri-**otnoael tudi jzbor pesmi mladih Avtorjev in glasbena spremljava literarnega večera. D. Z. zadevanja je zaorala vojna in izbrisala celo spomin. Prvo poezijo je narekovala mladostna zagretost, lepota življenja, ljubezen; oblikoval sem jo v vesele, brezskrbne pesmi. Temu izročilu ostajam zvest še danes, čeprav je veseli noti iz mladosti pridružen še posmehljivo razglabljajoči ton o negativnih življenjskih straneh, pa seveda zrelejše razmišljanje.« »Ko ste pred 26 leti prišli v Kranj in se pridružili literarni skupini v Iskri ste precej pripomogli k oživitvi njenega dela, izšli pa sta tudi dve pesniški zbirki s precejšnjim prispevkom vaše poezije. Kakšne so bile tedanje pesmi?« »Zbirki .Globoko v nas' in .Naša izpoved' smo izdali pred dvema letoma, ko je našo poezijo usmerjal »e men*or Taras Kermavner. Čeprav — - " ----- < je kot pesnik za nas amSH-J-j? tfc*^ razumljiv, smo pri njem hitro osvojili osnove pesmi, se zgledovali po pesnikih, ki so nam vsebinsko najbližji. Ze tedaj sem objavil preproste, z rimami oblikovane pesmi — zame je namreč pomembna tudi oblikovna dovršenost, saj se mi zdi, da pesem brez rime ne more stati na trdnih nogah. Pesmi za obe zbirki sem napisal v prleškem narečju. Že vrsto let v tem narečju ni zapisane pesmi in še nikdar se ni nihče pesniško posvečal mojemu rodnemu Kogu. Tako sem z narečno poezijo, ki je nisem mogel vse objaviti v omenjenih zbirkah, skušal obogatiti precej okrneli opus prleške ljudske pesmi, hkrati pa zapel kraju, ki se ga rad spominjam in čigar šepetanje vinogradov še vedno živo biva v meni« »Zbirka .Čriček* prinaša širok in domala nasprotujoč si poetični ciklus, razdeljen v posamezne vsebinske sklone. Kateri notranji tokovi so narekovali ustvarjanje teh pesmi in oblikovanje vsebine zbirke?« »Sorodna izpovednost posameznih pesmi je narekovala, da sem jih tudir v zbirki uvrstil skupaj. Ce mi bo v prihodnosti uspela izdaja zbirke narečnih pesmi »Krez Prlekijo', bom različne pesmi tematsko pomešal, da bo zbirka bolj razgibana in bo tako verneje odrazila to spominsko pesniško potepanje po Prlekiji. Pesmi v zbirki .Čriček' so sicer sistematično razporejene, toda vsebinsko si nasprotujejo, saj jim tudi hotrujejo različni vzgibi. Verzi nastajajo ali iz občutja popolne sreče ali popolne žalosti, kot rdeča nit pa se skozi vse pesmi vleče ,leit-motiv* smrt. Iz studenca pesnikove " ustvarjalnosti včasih prižuborijo bistre vode. neredko pa se kalne trudoma vlečejo skozi izpoved.« »Izdaji prvih dveh pesniških zbirk je vodila vaša organizacijska roka. Kje pa ste objavljali svojo poezijo, preden vam je uspela ta dvojna založba?« »Dolgo sem imel pesmi le sam zase, toda poezija, ki jo nameniš ljudem, se ne sme prašiti v predalih. Nekajkrat sem poezijo objavil v glasilu Iskre in v Snovanjih, kasneje pa se je pri kulturni komisiji pokazala možnost izdaje obeh zbirk. Tudi v prihodnje se nameravam odločiti za izdaje v okviru literarne skupine, saj je v njenem okviru organizirano tudi odlično mentorstvo profesorja Pibernika, ki zna s preprostim pedagoškim pristopom in obojestransko kritično oceno pesnika pravilno ^emeriti. ""*"" . - nameravam V samozaložbo S? ••— , • . podati, saj to terja veliko sreasu-v, še ne uveljavljeno pesniška ime pa prej obeta polom kot uspeh.« Jože Puklovec svojih pesmi ne predstavlja le v pisani obliki, nekaj domotožnih, s katerimi se je oddolžil svojemu rodnemu Kogu, je komponist Emil Glavnik uglasbil, posnete na plošče se globoko in čustveno pristno vračajo v Prlekijo. Svoj psevdonim si je pesnik Pril izbral iz inicialk latinskega izreka »pesem razumeti in ljubiti«, ki je tudi moto njegove preproste, ljudski pesmi sledeče in ljudem namenjene poezije. D.Zlebir S knjižnih polic Odprta vrata v nove razsežnosti Prizor s krstne uprizoritve »Grče« R. Svobode, ki bo praizvedbo doživeta na odru kranjskega Prešernovega gledališča. Posnetek je nastal na eni zadnjih vaj, na sliki (od leve proti desni) Tine Oman, Tina Primožič, Kondi Pižom in Alenka BoleVrabec. Začetek sezone v Prešernovem gledališču »Grča« bo jutri odprla novo igralno sezono v kranjski gledališki hiši - Uprizoritev pozabljene, še danes aktualne drame V mejah povprečnega ^ IMljana — Preteklo soboto so ?*Ljnhartovi dvorani novega kul-g^*f» doma Ivan Cankar končali slovenske zabavne glasbe Jjuoljana 80. Največja vsakoletna J*i*n8ka zabavnoglasbena prire-5***» ki smo jo preje poznali kot ^*«n«ko popevko je letos izzvenela v/^anju novih glasbenih vrednot rj*'yne in pop glasbe ter pesmi svo-fjjtoih oblik, kar se že nekaj let kaže J*Pft>potrebna nujnost, ki pa ji J'^aki pisci skladb in tekstov ne rjofejo, nočejo ali ne znajo zadovo-J*v° »lediti. Kljub programski opre-i£,tVl. za pesmi svobodnih oblik, ki ^ Jih poslušali prvi večer ter za rty skladbe, ki smo jih slišali z ^tffliativnimi izvedbami izvajalcev j£*etih tropskih radijskih postaj, je StivaJ ostal na ravni preteklih pri-^artev z resnično redkimi izjemami ^■^sedemindvajsetimi izvedenimi dobami obeh večerov. Sled izjeme nedvomno sodita obe zmagovalki, ki so ju izbrali poslušalci in strokovna žirija. Poslušalci so prvo nagrado prisodili skladbi Andreja Pompeta in Daniela Levskega »Storila bom to« v izvedbi Marjetke Falk in skupine Predmestje, ki ob Domicljevi »Hej, Meri« velja za zares svežo in v tem trenutku ohrabrujočo novost slovenske zabavne glasbe. »Zlato kitaro« pa je po oceni strokovne žirije dobila skladba Aleša Strajnerja in Dušana Velkavrha »Dan neskončnih sanj« v izvedbi debitanta Vlada Kreslina. Pesmi svobodnih oblik se tokrat niso potegovale za nagrade, občinstvo pa je najtopleje spreje'o Ferle-ževo in Fritzovo »Promenado« v izvedbi Karlija Arharja ter Sossovo in Šomnovo »Samoto«, ki jo je zapela Alenka Pinterič. Boris Bogataj .ika ali skupin^lotog^afov £ngela H°dnikova se ljubiteljsko ukvarja s sli-h (njihovih) iskanj, najti naj karstvom, obenem pa spretno riše folklorne motive na spominske predmete - Najljubša okolica Bohinja ledi Komenda - Komenčani vzorno skrbijo za t »hranitev kultur n> "Ti obnovi bolnice, i utarele in pomoči g — ' '/r.r . . v*.«. . -— ----- j---.. n n Mine. 7V dni zaključujejo dela pri obnovi bolnice, ki jo je leta 1805 Zgradil komeniki mecen P"te^ Pavel Glavar za vse autore' '■Z'uuu Komtrrufni ■ - -• - :. ,----- ~" ""'"'nr in /lomovi potrebne vaščane Iz Glavarjev dediščine si, plačevali tudi zdravnika, h ga je Komenda torej Ze pred mnogimi leti imela. Obnova poslopja je zahtevala 700 h»>č dinarjev k; sta jih prispevala kamniška stan o krajevna skupnost Komenda pa je uevala . lonjska in kulturna skupnost organizacijsko vadila vsa dela. Znano je. da so knjige fotografij pri nas zelo redke, posebej to velja za knjige fotografij, ki niso vezane na tematiko recimo vnaprej določenih objektov ali motivov, marveč so plod dolgoletnih prizadevanj po sameznika njegovi zgovornejšo fotografsko govorico v dolgoletni umetniški praksi. Nekaj takega pa se je vendarle zgodilo z izdajo knjige fotografij Toneta Stojka. Naslovil jo je: Okus po prahu. Tone Stojko, triintridesetletni mojster jugoslovanske fotografije in odličnik mednarodne fotografije, zaposlen kot urednik fotografije pri tedniku Mladina, je v nreteklih letih z nekaterimi fotografskimi stvaritvami korenito posegel v včasih kar preveč utirjene poti slovenske povojne fotografije. S svojimi, na trenutke dokaj drznimi posegi v li-rično-intimni vsakdan je opozoril nase kot človek-umetnik-fotograf z izpiljenim občutkom za fotografsko aktualizacijo vidnega. Kot pravi dr. Tomaž Brejc v uvodu h knjigi, gre v njegovi fotografiji za počasno, meditativno delo, ki pa ob samem fotografiranju iz vsakegg pogleda izločuje podobo, ki smo jo pogosto le poredkoma videli, v sicer zelo prepoznanem svetu. Tako se ob srečanju s Stojkovo fotografijo srečujemo tudi z dokumentom kot mentalno izkušnjo. Knjiga je razdeljena na deset poglavij, ki jih sestavlja blizu devetdeset črnobelih fotografij. Težko bi pravzaprav izdvojili najboljše, saj je izbor popoln do take mere, da mu ne gre nič dodati, kaj šele odvzeti Konceptualno urejena knjiga tako nudi celovito podobo Stojkove nekajletne ustvarjalnosti. Vseeno pa se zdi, da Stojko svojih poti v raziskovanju sveta fotografije še zdaleč ni dokončno raziskal samo. odškrt il jih je in tako sebi nevede ponudil nove poti naprej. Okus po prahu ni njegova prva knjiga fotografij, saj ie pred dvema letoma izdal dve manjši publikaciji fotografij —portretov pevke Nece Falk in jugoslovanske ročk skupine Atomsko sklonište letos pa tej seriji dodal nov cikel fotografij Nece Falk. ki so izšle kl»t priloga k veliki plošči te pevke Zadnja molitev pa je naslov knjige novel, k: jo je Stojko napisal leta 1**71 in je izšla pri Mla v * iiitT zvečer se bodo Kranj - gledali-odprla vrata Prešerno*. * šča, ki za letošnjo sezono napoveu"-je pester repertoar, naslonjen predvsem na slovensko in jugoslovansko dramsko pisanje. Tako že otvoritvena predstava v temelju označuje letošnja repertoarna izhodišča. Kranjski gledališčniki bodo uprizorili praizvedbo domala pozabljene slovenske drame R. Svobode: Grča. Delo je bilo napisano v začetku tega stoletja ter pred prvo vojno zaradi svojega antiklerikalnega stališča ni bila uprizorjena, kasneje je bila pozabljena morda tudi zaradi nepopularnosti dramatika. Za psevdonimom R. Svobode se namreč skriva ustvarjalna (in dolgo problematična) osebnost Frana Govekarja. pisca številnih dramskih iger ter znanega po sporu z Ivanom Cankarjem. V »Grči« se nam avtor kaže v povsem drugačni luči kot ga sicer (ne) poznamo. Odkritosrčna polemika s klerikalizmom, s klečeplazenjem, s prikazovanjem skorumpi-ranega časnikarstva ga vsaj po te- matiki brez dvoma postavlja ob bok najbolj politično udarnim umetniškim delom tedanjega časa. Drama "*,Tei ne m odmevala le v času . danes. Teda- nastanka, temvcv ; ,c" - , nja aktualnost tudi v sodom" C^ti ?,] izgubila svoje pronicljivosti, svojega izziva k razmisleku o našem lastnem delu, lastnem družbenem angažiranju ... Predstavo so v Prešernovem gledališču pripravili režiser Janez Drozg, dramaturg Taras Kermau-ner, scenograf Niko Matul, kostu-mografinja Marija Kobi ter lektor Ludvik Kaluža. Plakat in gledališki list je oblikoval Jure Jančič. Nastopili bodo: Tine Oman, Alenka BoleVrabec, Kondi Pižom, Jože Kovačič. Tina Primožič, Iztok Alidič, Janez Dolinar, Miha Krišelj, Jože Vunšek. France Cerne, Jožica Jordan in Ber-darda Oman. Kranjskemu gledališkemu občinstvu se torej jutri obeta zanimiva predstava gledališkega dela. ki doživlja svojo prvo izvedbo. M. L. Bohinj na platnu le dinski knjigi. Knjigo Okus po prahu je grafično opremil Kanko Novak, natisnila tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani v nakladi I KH> izvodov, izdala pa De lavsku enotnost v Ljubljani. Boris Bogataj Stara Fužina v Bohinju - Ze v osnovni šoli je bila Hodnikova Angela iz Stare Fužine odlična risarka in še zdaj, po toliko letih, ko ie že v pokoju, se je nekdanji sošolci radi spominjajo, nje in njenih risb, ki jih hranijo v spominskih knjigah. Angela je bila torej že v mladih letih zaljubljena v risanje, v barve in pokrajinske motive. Vendar pa ie življenjska pot ni vodila na akademijo kot brata, ki je bil znan in priznan akademski slikar, predan motivom naših prelepah gora, odlični slikar Julijcev. Angela Hodnikova je bila dolgo časa zaposlena v gostinstvu in le v prostih dnevih ie lahko prijela za čopič in izpovedala svoje občutke na platnu. Teh prostih dni pa je bilo dokaj malo zakaj gostinstvo je dopuščalo redke proste večere. * Zato pa ima Angela Hodnikova danes veliko več časa. da se posveti slikarskemu platnu, barvam, da opravlja številna ročna dela, od gobelina do kvačkanih izdelkov. Njena spretnost in iznajdljivost sta firav osupljivi, česarkoli se že Angela oti, vse se spreminja v privlačno in uporabno obliko. Zato prav nič ni čudno, da trkajo na njena vrata števlni okoličani liudje, ki bi radi zdaj takšen zdaj drugačen slikarski motiv, še največ dela pa ima zadnje čase s tem, da poslikava lesene okrasne predmete, ki jih kupujejo tujci v Bohinju za spomin »Najbolj in največkrat si želijo predvsem podobo Bohinjskega jezera, šopka rož, gorenjskih nageljnov,« pravi Angela »Delo mi gre kar dobro od rok, slikam hitro in v eni uri je običajno vaia poalikana ali motiv vžgan. Saj je zadnje čase kar preveč dela, ljudje pa si telijo, da ^e končano čimprej. Tako mi ni prav nič dolgčas. ..« Angela Hodnikova res ne more biti brez dela. Čeprav običajno riše po naroČilu, pa se pri izdelkih ne omejuje le na gorenjske folklorne motive, ljubi so ji tudi motivi drugih narodov in narodnosti. Risa.:;'* na okrasnih predmetih pa ji ni tako ljubo kot slikanje na pravo platno, ki terja veliko več in ki nudi tud« veliko več notranjega zadovoljstva in zadoščenja. Pri tem se na njenih platnih pojavljajo večinoma motivi rodnega Bohinja, ki s svojo lepo okolico res nudi obilo snovi tudi za čopič in barve. Angela Hodnikova zmore spretnosti, ki jih ne zmore vsak; predvsem pa si prizadeva, da bi svoje ljubiteljsko znanje še bolj izpolnila in dala svojim platnom tisto barvitost in očarljivost, ki jo prežema tedaj, ko se zazre v lepoto rodne pokrajine . .. D. Sedej Srečanje mladih literatov Jesenice-Zveza kulturnih organizacij Slovenije vsako leto razpiše srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki se razdeli po pokrajinah in svoj vrh dobi v republiškem srečanju. Za Gorenjsko je letos prirediteljstvo prevzela Zveza kulturnih organizacij Jesenice, ki je izvedbo prepustila svoji dramski komisiji in DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela, ki je najbolj delovno društvo v okviru jeseniške zveze kulturnih organizacii. Srečanje bo potekalo 7 novembra ob 19. uri v dvorani Delavskega doma Albina in Julke Pibernik na Javorniku. Na razpis so prispela dela desetih avtorjev, strokovna komisija je za srečanje izbrala dela osmih mladih literatov. Avtorji so napisali pesmi, prozo in gledališko igro komedijskega žandra. zato ho srečanje pestro in zanimivo. Gledalci bodo prisostvovali krstni izvedbi del, ki so jih napisali avtorji, ki začenjajo svojo ustvarjalno pot. Polna dvorana bo zato nedvomno zanje pomembna spodbuda Zato se je organizacijski odbor odločil, da vstopnine ne bo in vabi vse občane jeseniške občine, da se v čim večjem številu udeležijo prireditve S TA NK SIN K O VKV DACHAU Pod naslovom »V agoniji zadnjih dni« smo pred kratkim v GLASU objavljali del monografije za dachau-ski zbornik, ki jo je napisal Stane Šinkovec iz Kranja in bo izšla predvidoma ie letos pri založbi Borec. Ker ie ie teh nekaj kratkih zapisov vzbudilo izredno zanimanje bralcev, smo se odločili, da v nekaj nadaljevanjih objavimo ie splošni opis taborišča Dachau, ki ga je za dachauski zbornik prav tako napisal Stane Šinkovec. Začetek nemških koncentracijskih taborišč sega nazaj v čas preden si je Hitler prilastil oblast (Macht-Ubernahme). Pravico organizirati lastne zapore, kamor bi zapirali svoje nasprotnike, predvsem komuniste, sta si tedaj lastili SA in SS (ta zadnja tedaj še ni predstavljala samostojne organizacije). Sodstvu in policiji sta odrekali pravico, da bi »vtikala svoj nos v njihove zadeve.« A kmalu so bili ti »privatni« zapori, kjer so se do- f;ajale nepopisne strahote, (»Columbia Haus« v Ber-inu) pretesni in prišli so na misel, da bi organizirali taborišča. Iskali so razvaline starih gradov, opuščene tovarne, kamnolome, ki bi lahko rabili temu namenu in tako zgradili v raznih krajih Nemčije taborišča kot Lichtenburg (krajši Ravensbriick), Sachsenburg (kasneje Sachsenhausen), Colditz (kasneje taborišče vojnih ujetnikov), KUstrin, Oranienburg, Bornim idr. Kaj vse se je dogajalo v teh »divjih taborišč^ mogoče popisati. Sadistični izpadi so n—'**■ ~~»«, ni bivalstvu in inozemski myr~-šv gg*JS. S.T tolikšne, da «» - ' „ ^'"°f" ?nto.Sb?^ • . ^ je Končno vmešal Gonng, ki je bil sicer miciator koncentracijskih taborišč že pred tem v Pru-siji. - Tako so do pomladi 1934 zaprli večino teh 50 »div-ih taborišč«. Obdržali so le dve: Dachau in Oranien-urg. Tega zadnjega so ukinili 1935. Po Dachauskem zgledu so bila ustanovljena koncentracijska taborišča Sachsenhausen (1936), nato Buchenwald (1937), Mauthausen v Avstriji (1938), Flo8senbUrg (1938) in končno še žensko taborišče Ravensbriick (1939). Med vojno so nato zgradili, večinoma na Vzhodu, še tale velika taborišča: Auschwitz (08vviecim), Gross-Rosen, Gusen I, II (Avstrija), Natzweiler-Struthof (Francija), Neuen-gamme, Bergen-Belsen, Dora (v začetku podružnica Buchenwalda), Stutthof, Hinzert (Sonderlager), Her-togenbosch (Nizozemska), Belzec, Majdanek, Treb-linka, Sobibor, Plaszow (vsi Poljska), Riga (Latvija), Varvara (Estonija), Kowno (Litva), Terezin (CSSR). K vsakemu konc. taborišči je spadalo še nekaj deset podružnic. Tako je imel Dachau 24. aprila 1945 - 143 podružnic in delovnih skupin. Število le-teh se je stalno menjalo, pač glede na potrebe gospodarstva in seveda samega taborišča. Prvotni cilj nacističnih koncentracijskih taborišč je bilo uničenje političnih nasprotnikov nacional-socialističnega režima. Šele vojna, ki je zahtevala vedno večje oboroževalne napore za nova zavoje-vanja, je privedla oblstnike tretjega rajha na misel, da bi do smrti izželi delovno moč milijonov jetnikov in jetnic. Pri tem ne gre pozabiti, da so bila koncentracijska taborišča eno glavnin sredstev za dosego nacističnih ciljev na področju rasnega uničevanja. Glede na to te treba razlikovati med koncentracijskimi taborišči :ot takimi in taborišči oz. centri iztrebljanja, ki so bili zgrajeni v okvirju ukrepov akcije »Endldsung« (končne rešitve). To so bila tako imenovana uničevalna taborišča (Vernichtungslager), prave tovarne smrti. Izključni cilj le-ten ie bilo množično uničevanje rasno manjvrednih ljudi (po mišljenju nacistov Slovanov in Zidov), ki so bili določeni, da morajo izginiti. i' Idealne razdelitve med koncentracijskimi in uničevalnimi taborišči ni mogoče narediti, kajti včasih sta bili obe vrsti taborišč, koncentracijsko in uničevalno zaradi smotrnosti ali iz tehničnih razlogov združeni. Vendar je bil cilj vseh nacističnih taborišč uničenje, le da so v koncentracijskih morili počasi, z dobro izdelanim sistemom okrutnosti, dočim so v uničevalnih ubijali ljudi takoj in množično v zaplinjevalnicah. Celotno koncentracijsko taborišče (matično in podružnice) je upravljal komandant. Poleg drugih mu je bil podrejen tudi vodja jetniškega taborišča -lagerfirer. Temu je bil podrejen vodia raporta (RapportfUhrer) in temu vodja barake (Biockftthrer). Za delovno skupino je bil odgovoren njen vodja (Kommandotuhrer), ki mu je bil podrejen kapo (nekakšen preddelavec). Skladno z organizacijsko shemo esesovske oblasti, se je gradila tudi upravna organizacija jetnikov podrejena oblasti SS. Ustvarila je pravo jetniško hierarhijo, ki naj bi pomagala ob zmanjšanem nadzornem osebju držati esesovcem jetnike trdno v rokah. Vmesni člen med esesovsko upravo in jetniki je bil starešina taborišča (Lageraltester). Temu so bili podrejeni starešine bank — blokači (Blockaltester), ki so mu bili v pomoč štirje sobni starešine — štubaki (Stubenaltester). Zadnji na jetniški hierarhični lestvici so bili jetniki, ki so čistili in urejali sobe in sanitarije (Zim-merdienst ali Stubendienst imenovani). Funkcije, ki so jih opravljali jetniki v okviru celotnega taborišča so bile še: taboriš«"™ -;- " chreiber), kano toK^-- - -----...pisar (Lager- - ..../v.usca (Lagercapo), ki je bil odgo-ruren za delo ostalih kapov, pisar delovnega urada (Arbeitseinsatzschreiber), kapo revirja (Reviercapo), pisar revirja (Revierschreiber), višji strežnik (Ober-pfleger), strežnik v bolniški baraki (Blockpfleger), sobni bolniški strežnik (Pfleger), taboriščni sel (La-gerlaufer), in tolmači (Dolmetscher). V vsaki baraki je bil še pisar (Blockschreiber), ki mu je bil v pomoč (Hilfsschreiber), frizer (Block-friseur) in nabavljalec v kantini (Kantineeinkaufer). Za vzdrževanje reda na taboriščnem prostoru so skrbeli redarji (Lagerpolizei). Glede na »zločin«, ki so ga zagrešili jetniki, so bili leti razdeljeni na štiri glavne kategorije. Na: politično, rekli so jim Schutzhaftlinge (zaščitni jetniki) rasno, sem so sodili Zid je in Cigani kriminalno in asocialno Jetniki so bili označeni na levi strani suknjiča in desni hlačnici s številko, ki so jim jo dodelili takoj ob prihodu. To je bilo glavno razpoznavno znamenje. Drugo osnovno znamenje je bil barvni tnkotnik. Tako so imeli politični rdečega, kriminalci zelenega in asocialni črnega. Takšne barve trikotnik so nosili tudi Cigani. Trikotnik je bil prišit pod številko. Ce je bil jetnik Zid, je imel pod osnovnim trikotnikom, ki je označeval kategorijo še rumen trikotnik, vendar obrnjen z enim rogljem navzgor. Jetniki kazenskega odreda (Strafkompanie), so imeli pod trikotnikom na suknjiču in hlačah ter na hrbtu pnšit črn krog na beli podlagi, tisti, ki so jih ujeli na be"gu pa rdečega. Kaznovani pripadniki VVehrmachta so imeli narobe obrnjen rdeč trikotnik (en rogelj navzgor). V trikotniku je bila z veliko začetnico označena narodna pripadnost jetnika (J — Jugoslovan, T — Tscheche — Poleg omenjenih, glavnih, so bile še manjše kategorije. To so bili jehovci — vijoličast trikotnik, homoseksualci — roza in emigrantje — moder trikotnik. Ni še minilo niti dva meseca odkar so se nacisti polastili oblasti, že je njihovo dnevno časopisje objavilo vest, da je bilo 22. marca 1933 v bližini mesta Dachau odprto prvo koncentracijsko taborišče. Tržič - Križišče pri tovarni Zlit, v katerem se vesta iz industriisA* cone priključi na tržiško vpadnico, je že dalj časa predstavi neprijeten prometni voze/. Zdaj križišče razširjajo. Nared bn n,^^ verjetnosti do konca novembra, medtem ko bo most čez Trži^kl/^l strico kljub svoji nesodobnosti moral za nekaj let še počakati K "* gradijo delavci kranjskega Gradbinca, denar zanj pa prispeta ganizacije združenega dela. ki imajo oziroma bodo imele nosi '* prostore v industrijski coni in mu je dodan tudi del »kom,,* s'HWf dinarja«. (H ■/.) - Foto: F Perdan ^unalnege Sporna pokopališka cesta Bohinjska Bistrica — Čeprav so prebivalci naselja Pod rebrom v Bohinjski Bistrici že pred leti plačali prispevek za asfaltiranje drugega dela poti Pod rebrom, se še danes vozijo po makadamu, po ozki cesti do svojih hiš. Nikakor jim ni uspelo, da bi tudi ta del ceste asfaltirali in kot vse kaže, bodo morali primakniti znatno več denarja. Če bodo hoteli asfaltirati svojo cesto. Ogorčeni so in nejevoljni, še posebej, pravijo, ker poznajo plan bohinjskega komunalnega podjetja in plan komunalnih del krajevne skupnosti. V n jem'njihovega asfalta ni, v njem pa tudi ni rekonstrukcije in razširitve ceste proti pokopališču v Bitnjah, ki pa je danes obnovljena in razširjena. Tudi zato so ogorčeni, ker menijo, da je temeljna organizacija Komunala Bohinj opravila dela. ki jih ni imela v programu in zanja namenjala sredstva, ki jih ni planirala. Zakaj? TOZD Komunala Bohinj odgovarja: »Ta cesta, ki pelje na pokopališče, je cesta, ki io moramo redno vzdrževati. Odsek je izredno kratek, cesta je bila kolovoz in pozimi nikakor nismo mogli plužiti. Zdaj smo cesto, ki jo imamo v programu za vzdrževanje, nekoliko razširili in utrdili, da bo tudi pozimi dostop lažji. Cesta je torej v planu rednega vzdrževanja, ni pa še dokončno urejena, ker bo treba ob pokopališču poskrbeti tudi za parkirišča.« Čudna so pota narave — nenavadnega ni, Če se p&s in igrata skupaj, toda pri p$ Zakobiljku pri Poljanah jateljstvo mnogo globlje: psica Kara je že večkrat p svojim materinstvom, toda njen čas, mladičev ni na mleko dobi tistikrat in nagon ji ostane. Več let je dogajalo takole, letošnjo je Kara ukrepala po materinski nagon je bil da je črni mački, ki gnezdo mladičem na se sedno ukradla mladička gobcu odnesla na svoje1 nadvse skrbna in nežna „ Tudi muc se je kaj hitro nove matere in ji verno sledi, Zdaj ga pripelje tudi že na ga gospodinja Milena posodo pri vratih. Potem p varno zavetišče na podstrešje Foto: D. Dolenc tako. 24 MATJAŽ CHVATAL »Srečno!« smo zaključili pogovor, ki nas je zelo razvnel in nam dal obilico novih moči. Kako lepo se je pogovarjati n površjem, posebno še, če veš, da se boš čez nekaj kratkih ur srečal z ljudmi, ki bodo v jamo šele prišli in bodo še popolnoma sveži in bodo s seboj prinesli dih in vonj zunanjega sveta. Gremo z bivaka. Telefonsko žico bomo pustili napeljano v breznu, saj jo bomo pozneje morda še kdaj potrebovali, pa tudi preveč časa bi nam vzelo. Če bi jo poizkušali izvleči Ze z vrvjo in drugo kramo bomo imeli velike težave, da bi pa poleg vsega tega viekli še ta »drat«, ki pa tudi ni lahek. saj. ga je celih devetsto metrov S sedmimi polnimi transportnimi vrečami odidemo iz bivaka. Štiri transportne vreče so napolnjene z bivak opremo in rezervno obleko, tri pa z vrvmi, ki smo jih pobrali včeraj v niže ležečih delih brezna. Počasi se / vsemi transportnimi vrečami pričnemo vzpe njati preko prvih stopenj, po katerih padajo majhni slapovi. Trije splezajo na vrh, nt. polico in vlečejo transportne vreče z vrvjo navzgor, četrti pa jih spodaj pritrjuje na vrv. Omagujemo od brezna do brezna, preklinjamo vodo in ilovico, ki sta naš drugače lahki tovor prav svinjsko otežili. Vrvi so bile skoraj dva meseca v breznu. V tem času pa so se napile jamske vlage, vode in ilovice, tako. da so sedaj petkrat ah celo šestkrat težje kot suhe.Transportna vreča, napolnjena z vrvmi tehta okoli deset kilogramov, sedaj pa jih ima preko petdeset. Niso mačje solze potegniti tak tovor, ki se poleg vsega zatika za vsako štrli-nico, iz brezna, kakih deset do trideset metrov visoko Takih stopenj pa jedo izhoda še neku) preko dvajset. Dve uri že vlečemo transportne vreče, pa smo prilezli šele čez dve osemmetrski stopnji in skozi dva meandra, skozi katera je trans port še posebno težaven, do spodnjega dela tridesetmetrskega Brezna premočenih. Rožle pogleda na uro in priklopi telefon na žico: »Halo, halo, Davo, oglasi se ... Halo, halo, Davo, oglasi se . . .« nekaj minut govori v slušalko, medtem ko Bušman že pleza po vrvi v Breznu premočenih in glasno, ne sramujoč se4 preklinja. vse svetnike, bogove, predvsem pa tiste, ki so ga pripeljali k jamarjem. »Zdravo, do kje ste prišli?« se oglasi i/ slušalke. »Približno štiristo metrov globoko. Takoj pod Breznom premočenih. Bušman pravkar pleza. V sredi slapu je« »Ali je kaj glasen?« »Moral bi ga slišati. Kje pa sta vidva?« »Pri skalnem roglju v globini stopetintri-deset metrov.« Bušman zavipje »Vozi.« Rožle že končuje pogovor, ko pričnem plezati proti polici. Z vsakim korakom sem nekaj centimetrov bliže izhodu. Le počasi, si govorim, prispeli bomo. danes? Ne, to je nemogoče Dobro, torej jutri. Spet bom videl sonce, sonce .. . Kmalu se prav tako premočen kot je Bušman znajdem ob njem. Zamišljeno vleče eno svojih zadnjih cigaret. »Vidiš, celo cigaret nam bo zmanjkalo Polom, popoln polom. Rad bi ponovno sedel V svoj udobni naslonjač v topli dnevni sobi in popil pivo. Prekleta luknja, zakaj sem sploh šel vanjo? Se nekaj dni nas ne bo ven . . .« »Bušman. Bušman. pusti sedaj sanje na miru in raje vleči.« mu odgovorim, ko se ob nama prikaže Zdrav« . Počasi /vlečemo vseh. sedaj že osem, transportnih vreč na polico ob sebi in upehani in izmučeni posedamo po tleh. »Ah, kakšna svinjarija takole vleči trau* portne vreče navzgor če/, vsako Brc/no. Ali ne bi bilo enostavneje, če bi si vsak eno ote* pas in z njo vred plezal gor?« vprašan 1^ telje. »Si nor'« mi nejevoljen odgovori Ro^ veš, kakšen napor je to? Kdo p« bi zdržal, da bi transportiral opremo in !k obenem?« Ob tem naj pripomnim, da smo »a* izgubljali resnično preveč energije "i transportnih vreč. Iz brezna bi lahka štirikrat hitreje in veliko manj utruj« plezali s transportnimi vrečami pm~-za pasove. Pri raziskavah istega breziia < 1979 se je ta sistem ekipam zelo obrteh transportnih vreč, ki jih imaš č>beš pasomjsploh ne čutiš. Ce pa dobro ofr< vrvno tehniko, si lahko z dvema ah transportnimi vrečami hitreje zunaj k*f povprečnež. Naj navedem primer s /vezi. ekipa, ki ji pravijo špica se j. dvajsetih urah spustila skoraj do dna I kjer je našla nadaljevanje. Obenem napeljala v breznu vse vrvi, v globini štirideset metrov je barvala vodo s s kilogrami urariola*. na povratku p« jj pobrala polovico vrvi. Medtem p« grafska ekipa s samo tremi transportnimi' .;;[,.: spustil i od globine trisroi;.-^-^ metrov Ker pa so njeni člani trans vreče vlekli čez brezna, je ekipa hodiU in ven iz nje tri dni Tudi tukaj ob svojevrstni rekorderji, saj so delo rfe»B*J podaljšali /;t .-edemkrat. Drugače r., -povsod v rabi izrek »na napakah nori*],:; twn «!"bska Poznanja. Dobiti s,, jih Srdjan Bavdck. Bn/ana poaeiiu iui" n«— — r/- ji , «•> „ •'. .. Blažič. Boris Kerstein. Miha n<^nr Bredo Mest'('- g* 0sn>n'hA Anton Štrukelj. Stane Tadina. Namizno teniška ztr*Z _nreni'<'- ()S Lucija n Seljak iz Stražišča. Predsednik NTK Sava Vito Osojnih in tajnik kluba Tone Štrukelj izročata klubsko priznanje Darku Pangirču. NTK Sava je dobilo tudi priznanje NTZ Slovenije. Izročil ga jim je tajnik zveze Dušan Novak. - Foto: F. Perdan Petindvajset let namiznega tenisa v Stražišču Lepi uspehi malega športnega kolektiva STRA2ISCE - • Petindvajest let pomeni v življenju nekega kluba izmenjava celih generacij Športnikov, strokovnega kadra, amaterskih delavcev, funkcionarjev. To pomeni tudi na tisoč ur treninga, dela, odrekanj in prizadevanj za popularnost nekega i po rta. Ne samo to; vzgajati k zdravi Športni vzgoji mlade ljudi v take, da bodo v nati socialistični samoupravni družbi nanje lahko ponosni. Vzgoja mladih športnikov daje namreč svoj prispevek k celotnemu mozaiku športne dejav no.sti in njenih uspehov.« Tako je dejal predsednik namiznoteniikega kluba Save iz Stražišča Vito Osojnik na slavnostni seji upravnega odbora tega kluba, ki slavi svoj srebrni športni jubilej. Petindvajset let NTK Sava je tudi prilika za celovit prerez dela, uspehov in neuspehov kluba, ki slavi. Sedanji namiznotenilki klub Sava je bil ustanovljen leta 1*54 v okviru športnega društva Mladost. Mladost je bilo ime klubu, ki je ponesel slavo namiznega tenisa po vsej državi in izven naših meja. Zaceli so igrati na Gatteju, kjer je danes jedilnica tovarne Save. Igralci Matija Bajielj, Ljubo Djordjevič in Vinko Pangrič so bili tisti, ki so navduševali mlade, da so se ograli za ta sport za zelenimi mizami. Kvaliteta in množičnost sta rasi« iz dneva v dan. Kvaliteta igre se je dvigovala le posebno takrat, koje treninge prevzel igralec NTK Triglav iz Kranja Mile Ahac:*. Pod njegovim vodstvom so trenirali naraščaj ni ki in kaj kmalu so se pokazali prvi sadovi uspehov ob tem načrtnem treningu. Mladi manisnotenitki igralci iz Stražišča so začeli nizati uspehe doma in v tujini. V letu 1969-90 je treniranje prevzel Ljubljančan Dušan Ti germa n. Ze marca leta 195» je Riki Frelih osvojil republiški pionirski naslov. Le sest mesecev ksaneje je ta igralec postal tudi državni mladinski prvak. Ob Rikiju Frelihu so bili se Vili Frelih, Matija Bajtelj, Niko Bevk in drugi, ki so osvajali v moMveni konkurenci najvišja mesta na raznih turnirjih po Sloveniji. Tudi dekleta niso dosti zaostajala za fanti. Ema Cadei in Mara Kovačič sta bili igralki, ki sta dosegli največ v tistem obdobju. Se posebno ae je izkazala Ema čadez. Leta 1N1 je Cadeieva osvojila na republiškem članskem turnirju v Kranju prvo mesto in s tem je posula tudi članica državne reprezentance. V tem letu se ie Se posebno dobro odrezal Riki Frelih. Z mladinsko državno reprezentanco je na evropskem prvenstvu zasedal prvo mesto. Največji uspeh so fantje dosegli v letu 1999. Takrat so ns državnem mladinskem prvenstvu na Ravnah osvojili drugo mesto. Klub je imel v teh petindvajsetih letih dve tetki krizi. Potrla jih je izguba igral-nega prostora na Gatteju. Rešitev so našli v pevski sobi in na hodniku osnovne tole Lucijana Seljaka. Vendar so bili to majhni prostori za trening. Obema najboljšima igralcema so omogočili, da sta prestopila v vrste NTK Triglav. Ostali so drseli navzdol. Toda delali so naprej in vzgajali nove igralce. Po združitvi SD Mladost v TVD Partizan S t razišče se je klub preimenoval v NTK Kranj, delo je spet zaživelo. Se posebno, ko se je v staro druščino vrnil Riki Frelih. Igralci Matija Bajielj. Niko Bevk, Vinko Brenk, Anton Novak, Stane Tadina, Boris Kerstein in Darko Pangrič ter igralke Mira Pečnik, Jana Rupnik, Kovačičeva, J usta Zaletel, Dragica Zun, Nejka Pečnik in ostali so ponovno dvignili namizni tenis v Stražišču. Uspehi so se vrstili naprej in fantom je celo uspelo, da so se uvrstili v prvo zvezno ligo. Toda v njej so igrali le eno sezono. Se hujšo krizo kot Izgubo prostora na Gatteju je ta klub doti vel v letih 1M7 do i 170 Nekateri člani ao prenehali nastopati, mlajši pa te niso bili dorasli velikim naporom. Vrzeli ao nastopile tudi v organiziranosti, saj ni bilo ljudi, ki bi bili voljni delati. Po letu 197* je bil pri NTK Savi spet preporod. Po prihodu Darka Pangriča iz JLA se je v Straiieču spet pričela oamiznoteaiaka pionirska sol a. Hkrati s to sol o se je okrepilo tudi vodstvo pri NTK Sava. Predsednik Vito Osojnik, tajnik Tone Stukelj in Darko Pangrič, Matija Bajtelj in Stane Tadina so s pomočjo drugih spet začeli orati novo ledino namiznega tenisa. Uspelo jim je in mladi igralci in igralke NTK Sava ie tanjejo prve uspehe v alovenakem in jugoslovanskem namiznoteni-tkem prosto-u Najmlajti Tedeja Bajtelj, Savina Tepina, Urika Marn, Robi Jeraša, Stane Mark o ta, Janez Maček, Janez Fabjan in te in te jih je, so porok, da namizni tenis pri klubu ne bo zamrl. Delo, ki je zastavljeno tako kot je treba, je te en porok za to. I). Hunier Namizni tenis Zalaznik, Lisec, Prelo všek in Diklič STRA2ISCE - V petindvajsetih letih namiznega tenisa so v Stratitču organizirali vrsto turnirjev republitkega in državnega ranga. Njihovi namisnoteniški de lavei so bili vedno med tistimi, ki so pomagali pri izvedbi velikih namiznotenišfcih prireditev v Sloveniji. Ob svojem srebrnem jubileju so v telovadnici Partizan organizirali selekcijski republiški pionirski Turnir V ttirih kon Košarka Triglav članski prvak KRANJ - Končalo ag je letno košarkar-sko prvenatvo za člane. V tej ligi so nastopala moštva, ki bodo v novi košarkar gfcj sezoni 1990 81 te» «no ale v repuMitk> prvi ligi in drugi slo%enski ligi - zahod Kraniski Triglav in loški Lokalnvest bosta nastopala v prvi slovenski ligi, moštvi Radovljice in Jesenice pa v drugi ligi V tej letni gorenjski ligi s presenetili ko-tarkarji Radovljice, ki »n osvojili drugo mesto pred Loksiavestom Triglavanl so prvi in pri osvsjanju tega mesta so »gabil, le eno srečanj«. Pomlajeno moštvo Jesenir ni uspelo v devetih k.Jlb osvoji«« o.ibene točke čeprsv so nsstoosli <• IrSsjarjsa« in igralcem Markam Bo*»č*m To •*w*v«pJt ni pravi odnos moči, "i )* »o organi drsno v času ko im*»o < *» <»<.štva sa sluien počitek Novernbrsi venskih ligah bo pok# a. renjske kotarke. Lestvica: začetek v »1< kvaliteto gr>- TrigJsv Radovljica Lokanivest Jesenice 724 779 775 782. 797 599:791« karencah, kategorijah, je nastopilo štiri-deaet najboljših slovenskih igralcev V prvi kategoriji je bil najboljši Zalaznik v drugi je zmagal Lisac, Prelovtek je premočno r.m*gal v tretji kategoriji, Diklič pa je bil najboljši v četrti Med temi so lep uapeh doaegN tudi mladi igral, i namimea-a tenisa i* Gorenjske. Vrstni rod ~ prva iakostna kategorija - 1 Zalaznik (Zaaavje) 9:1, 2. Matijašič (Triglav) 7:2, 3. J ara ta (Sava) 7:2,4. Apeli č (Kočevje) 9:3. 5 Kovač (Sobota) 5:4/ 6 J-1**! vJesenice) "• Kali šol k (LONTZ) 3:9, S. Močan 2:9, 9. Veren (oba Sobota) 2:7, 19. Bizjak (Fuzinar) 1:9; " drugs kategorija - I. Liaac (Koč*vie) 7:1, 2 Spigel (Tužinar) 5:3, 3. Maček (Hav«, 4 13a"*ek 5:3. 6 A Ruho všek (Triglav) 4:4 9. Saje (Triglav) Stretja kategorija - i Prelovtek (Tn-sv) 9:9. 2 Ročevsr (Novo mesto) 9-2, 3 Irovina iFuzlaar) 5:3, 9. Stare «8avai- i9:9\ 1. M Bukovaek (Nav.) 9.1 1 RaJlc ; *Lnim konjeniške« kh*91 Novega Sada šestkratni zmagov«..., ------ _ menda Maja Čerček pa se je tako kot lani uvrstila ^ KOMENDA - Vreme prizadevnim članom komentkega konjeniškega kluba spet ni bilo naklonjeno in v dežju so morali izpeljati šesto državno prvenatvo v mili tarvju, ki ga lahko označimo kot vsestransko preizkušnjo vzdržljivosti konia in jahača. Tridnevnemu tekmovanju so hoteli komenški prireditelji v nedeljo pridružiti še kasaške dirke, ki pa ao iih morali zaradi slabega vremena odpovedati, preložiti so tudi napovedano razvitje društvenega prapora. Militarv se ie z dresuro začel v petek, 10. oktobra. Najmanj kazenskih točk je zbral in prvo mesto zasedel preizkušeni Rajko Dokič iz Novega Sada s konjem Herodošem. Drugi je bil Miha Tabernik, predsednik in ustanovitelj jahalne sekcije pri komenškem konjeniškem klubu in prizadevni organizator že drugega državnega prvenstva v militarvju v Komendi. Tretje in četrto mesto sta si delila Mirko Fajfič iz konjeniškega kluba Aleksa Dundič iz Beograda in Pavle Djukič, specialiat za militarv iz novosadskega Graničarja- Najzanimivejši je bil vsekakor sobotni terenski del tekmovanja. Pri trasiranju proge je bilo opravljenih preko tisoč udarniških ur. 10,1 kilometra dolga proga je vodila čez polja, travnike, skozi gozo, čer vode, močvirja, imela je spuste, vzpone, naravne ovire. Prav priprava terenskega dela preizkušnje je najbolj je dejal Rajko Dokič, Kotatensia jr military center v Jugoslaviji, ednmi khk' ima urejeno celotno progo, nas asa okrog Komende dajejo to usaSans zahtevni terenski preizkutnri a» hI' boljši Božo Mrlič s konjesn beograjskega kluba Aleksa je bil Rsjko Dokič, tretje in sta si razdelils domačinu M* Miha Tabernik. Nedeljsko tekmovanje parkurju je prineslo valca. Nepremagljivi Rajko šestič postal državni prvak. N* nem odru je ob njem stala, t domačinka Maia Cerček, na pa se je uvrstil Beograjčan lic. Ekipno je slavil nove komenški konjeniški klub tretji beograjski klub Aleksa _ Letotnjega šestega drinvneajn v militarvju ae je udeležilo sevalcev iz treh jugoslovanskih klubov. Vsekakor je treba po« nje dati komenikemu k on jeni i ki je te drugič pripravil E izatoriev ni bilo. red tem celih pet let tudi inja organizal REZULTATI: DRESURA _ NOGOMET Sava še vedno vodi KRANJ - Po petih kolih rekreacijske občinske članake nogometne lige je še vedno v vodstvu straži*k*. Ssva, kije v tem petem kolu premagala Šenčur. Sava je šc vedno neporaženo moštvo. V preoatalih . srečanjih je Naklo dobil doma s Kokrico, Preddvore eni ao bili uspešni v Podbrezjah. kranjski Triglav ps vTrbojah. Izidi - Sava : Šenčur 2:0, Naklo : Kokrica 3:0, Podbrezje Trboje: Triglav 1:3. Lestvica. Preddvor 2:3, KK Ssvs Triglsv Nsklo Preddvor Kokrica Podbrezje T rboje Šenčur 5 • 0 10. 3 10 4 1 1 19: 4 ;j 1 1 i 16: 9 7 2 0 3 9:14 4 2 n 3 5:12 4 1 i 3 9: 9 3 1 f 4 4:12 2 1 i 4 4:11 1 V člansk. ligi B ao največ golov dosegli nogometaši Primskovega, ki »o visoko premagali Griatovec. Visočani »o bili uaprSn-v Hrastjah. Korotan pa je izgubil s Filmarji. Izdld - Visoko : Hrastje Iti, Primakovo : Grintavec 8:2. Korotan : Filmaril L«. Lestvica: Visoko Primakovo Korotan Filmarji Grintavec Britof Hrastje 15: 7 26:12 12: S 11: 8 19:16 7:13 2:21 MED PIONIRJI V VODSTVI BRITOF Pinoirji druge pionirake selekcije i: Britof« nadaljujejo s serijo zmag. Tokrar so na svojem igrišču brez težav odpravili Primakovo. Najvišji r« b" dossien v Nsklem. Kokrčani so dobro napolnili mrežo domačinov. Mudi nogometaši Šenčurja niao bili dorasel naaprotnlk Savi . Straiieču. Izidi - Hritof l Primakovo 6 1. Naklo Kokrica 2:10,Sava: Šenčur 6:1. Lestvica: Britof Kokrira Sava Naklo Šenčur Primakovo Preddvor 13:10 7:15 2:46 Verbič Jeseniški upokojenci so tekmovali Dokič (Herodoš) KK Graničar točk; 2. Tabernik Miha (Haai) i da 96,3, 3 in 4. Mirko Fajflč Aleksa Dundič Beograd 96.4 in kič (Dabar) KK Graničar g«r4 Mrtič (Japan) KK Aleksa nJZa-1 Pal Selet (Rinaido) KK GrnničsMr Maja cerček (Welf) KK Koanend Branko Nikolič (Bonapartn) Ki Dundič 117. TERENSKI Dtn VANJA - 1. Božo Mrtič (Japan) 1 sa Dundič 8:29, 2. Rajko Dofcjč KK Graničar 7:58, 3. in 4. Ta! (Hani) in Maja Cerček (Weifi 8elet (Rinaido) KK Graničnr Branko Nikolič (Bonapartn) I Dundič 42. PRESKAKOVANJE 1. Branko Nikolič (Bonapartn) ■ Dundič 19 točk. 2. Maja Cerček Komenda 29. 3. Raiko Do, " Graničar 21,25. SKUPNI _ Rajko Dokič (Herodoš) KK točk, 2. Maja Cerček (We 125. 3. Branko Nikolič Aleksa Dundič 199. 4. (Hani) KK Komenda 179,3. i, (Japan) KK Aleksa Dundič geleš (Rinaido) KK Graničar _ NO - 1. KK Graničar Nervi 2. KK Komenda 391.3. 3. KK dič Beograd 350.2. Kolesarstvo Steza same' KRANJ - Letošnja k zona je sklenjena. C tane nekaj dirk, ki ne bodo več oceno uspešnosti tega obdobja, za kranjsko ia alovaasko kolesarstvo dolgo ne. Rasen številnih dobrih so jih dosegali k majski pomembnih domačih in tajtk se Savčani znova potrdili *" izkušeni organizatori!, B minila brez vidnih zapletov V prvih dneh avgusta naj pravili državno prvenstvo na aki stezi, trenutno edini v vm vini. Prvenstva tal ai bilo ae v ne kdaj kasneje. Mends zaradi ki gs kolesarska zveze Jr »troškom organizacije ai maknlti. in zaradi izredno koledaria prireditev Izgovor je slah. Res je. da kolaaaraka zveza nameajati državna tekmovanja, ae potnr -trotk* In dsevsice £v Ce bi vsi klubi <*»ilne Je^n.re ora.n.z.r.i-kegila, I bsnnanju .. ..h«JJjJ^J „•emlnttir.de-4-t člst.ov daev. ^ na rfruštven^m ^?kV^ t b«>lri« p.wsmesalk**M P*> panogah pr-lriin pokale In prakUčnr nagrade PJfjjl Pančur iT, I tasti! Rezultati - kegl) Ml > MIlan Hrast g|1; t.aiinaiije - L •■ - - - -- |t Iv.nSorllM 1 Viskastlrtl.«^ . i K,. H..«ek lil. 2 Janko Verda. III. .1 Stane Oman 105 Vukovtč 2.5. 2. Ciril Cof, t IJ šah - I j Tomaž čufsr .1 Hnt" delati zaatonj .».nih članov, ki ne zsMevs^ f.hvs'o Ns pom.V j^-* ^ skočijo t«-. " J^Zm Dski torej ai >Jačaaa dobro napolnila mrežo vratarja _b5n - Železničar : Triglav 2:1, Rudar al«t*i*:l, Ilirija : Lendava 1:0, Šmartno kSnv 3:0, Izola : Klad i var 1:1, Mura S**••"O, v zahodni slovenski ligi so Jese gbjfidoma v igri z Litijo iztržili le remi. ^•-Jesenice: Litija 0:0- srri ligj vodi Železničar pred Smart-k>iiž Muro, ki imajo vsi po 10 točk. V hSol»i sh *Vj' P Cfc Jese pred Slovanom, ki imata po 14 niča ni pa so z desetimi na ■testu. JET - Rokometašice Al plesa so kolu gostovale v Labinu kjer je iKdJr eden jQd . k«»d'dat°\ *f tej drugi ligi - zahod. 5_**s dobile z moitvom »™»-Jfffi OIMJajsks ligaša v slovenski moški ligi O K Vred ivojim občinstvom. Oba sta S^ESJZie bila «-r*"f.%LBPr Sgj* *> brez Užv osvojili točki z Bra- Izidi - ženske - Rudar : Al ples 25-14 (13:7), Preddvor : Polana 29:8 (13:3), moški - Peko : Branik 33:11 (15:8), Jelovica • Lipa 25:19(15:11). V drugi zvezni ženski ligi - zahod vodi Union Dalmacija t. 12, i sto število ima tudi drugi Rudar, medtem ko je Alples z osmimi točkami tretji. V ženski slovenski ligi so v vodstvu rokometašice PP Drava s 14, Mlinotest je drugi, ki ima isto število točk kot vodilna Drava, Preddvorčanke pa so z devetimi točkami pete. V moški slovenski ligi še vedno vodijo Prule, ki imajo 12 točk. Jelovica jih ima na drugem mestu 11, s šestimi točkami je Peko sedmi. HOKEJ - V hokejski prvi zvezni ligi se presenečenja vrste naprej. Celjani, ki so med tednom premagali Olimpijo.so v tem kolu morali položiti orožje z beograjsko Crveno zvezdo. Nasploh sta oba beograjska prvoligaša naivečje presenečenje tega letošnjega hokejskega prvenstva. V tem kolu so največ . uspeha imeli domačini. Jeseničani so brez težav premagali Tivoli. OlimpiJH Medveščaka, Crvena zvezda Celjane Partizan pa Vojvodino. Izidi - Jesenice : Tivoli 14:2 (S:0, 3:1. 3-1) Olimpija : Medveščak 16:2 (5:1, 6:0* 1*1), Crvena zvezda : Celje 11:7 (2:3, 4:1, 5:2). Partizan : Vojvodina 1:15 (0:4, I»7, 0:4)! Presenetljivo je v vodstvu Partizan, ki ima osem točk, drugi so Jeseničani, ki jih imajo sedem. . Pari jutrišnjega kola - Partizan : Jesenice Celje : Vojvodina, Medveščak s Crvena zvezda, Tivoli: Olimpija. ODBOJKA - V prvi zvezni odbojkarski ligi B so v Sisku v novo prvenstveno sezono startali tudi odbojkarji Bleda. Toda tokrat so v Sisku naleteli na dobro razpoloženega nasprotnika. Čeprav je domači Metalec zmagal pa Blejčani niso zapustili slabega vtisa. Izid - Metalec : Bled 3:1 .dh \. ... 2. Sd7: 3. Sf6- 67 1. Dg7: + !! Lepa žrtev dame. Črni se je takoj vdal, kajti videl je, da se po jemanju sprosti baterija lovca in skakača. Kg7: KgS Kf7 Črni kralj je ponovno pod baterijo, tokrat trdnjave in skakača. 4. SdS + Kg8 5. Sc7: Beli je osvojil odločilno materialno prednost. Razmeroma pogosto pa je tudi kmetovo sodelovanje v baterijah, z damo, trdnjavo in lovcem. Značilen primer baterije trdnjave in kmeta vidimo v rešitvi položaja na diagramu 123 (ANDERSSEN - RO-SENTHAL; Dunaj 1873). Tudi v primeru na diagramu 124 (MAR(5CZY - VIDMAR; Ljubljana, 1922) je črni izvedel odločilno kombinacijo z vzpostavitvijo baterije trdnjave in kmeta. stat m nT A ★ i Bi A i Hi mm in ®H m & si ■£> ■ A ' H ■ h h Diagram 124 1. Sc3 + !! bc3: + J Diagram 123 1. Sf6+!! ^ Črni se je vdal. Prisiljen je X vzeti skakača 1.... gf6: in f sedaj se sproži baterija trd j§ njave in kmeta z dvojnim c učinkom, s šahom in pretnjo A mata, torej 2. eft>: -t- Se6 3. De7 J mat. 2. bc3: Baterija učinkuje; šah s trdnjavo po liniji b, kmet c3 pa deluje na polje b2! 3. Kal Teb8 Beli se je vdal. Če brani pretnjo mata na polju bi sledi 4. ... Tb2, z neubranljivim matom na a2. Baterija lovca in kmeta na diagramu 125 (DONNER -KERES; ZUrich, 1969) je trenutno nekoliko prikrita. Črni mora najprej odstraniti skakača h polja f.r>. ki varuje kmeta g3. K- NESREČE ZANESLO GA JE V OVINKU Kranj — Na Delavski cesti se je v sredo, 8. oktobra. ol> 14.20 pripetila prometna nezgoda zaradi neprilagojene hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Maks Janežič (roj. 1951) iz Kranja je vozil proti Gorenjesavski cesti: v ostrem in nepreglednem ovinku ga je zaneslo na levi vozni pas. iz nasprotne smeri pa je prav tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila Janez Jaklič (roj. 194.3) iz Kranja. V trčenju je nastalo za 20.000 din Škode, voznik Janežič pa je bil v nesreči lažje ranjen. AVTO ZANESLO S CESTE Skorja Loka - V sredo, 8. oktobra, ob 21. uri se je na regionalni cesti v Podgori pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Nikola Ljubičič (roj. 1950) iz Poljan je peljal proti Gorenji vasi. v nepreglednem ovinku pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, nato pa je trčil v telefonski drog. Na avtomobilu je nastalo za 17.000 din Škode. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Dragutin . Mikec iz Varaždina. ZARADI PREHITEVANJA NESREČA Jesenice - V četrtek. 9. oktobra, ob 16.40 se je na magistralni cesti na Belem polju pri Hrušici pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ibrahim Jusufi (roj. 1955) iz Gosti-varja je peljal proti Jesenicam, ko se ie v nepreglednem ovinku odloČil, da bo prehitel nek avtomobil. Ko je že zapeljal na levi vozni pas. je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Wolfgang Herion (roj. 1951). V hudem trčenju so bili ranjeni voznik Jusufi, voznik Herion in njegova sopotnica ter še dva sopotnika v avtomobilu Ibrahima Jusufija. Škode na avtomobilih pa je za 50.000 din. NEZGODA NA PREHODU Radovljica - Na Gorenjski cesti se je v petek. 10. oktobra, ob 10.40 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Valentin Pikon (roj. 1928) iz Radovljice je pripeljal iz smeri Lesce in na prehodu za pešce zadel Vero Končnik (roj. 1924) iz Lancovega. Pešakinjo so huje ranjeno prepeljali v jeseniško bolnišnico. S KOMBIJEM V HIŠO Kranj — Na regionalni cesti Kranj —Jezersko na Visokem se je v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo sedem oseb ranjenih. Voznik kombija Martin Mali (roj. 1955) iz Srednje vasi je peljal od Kranja proti Jezerskemu: na Visokem je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zapeljal v desno s ceste in trčil v hišo št. 37, nato pa je kombi odbilo nazaj na cesto, kjer je obstal pre-vrnjen na bok. Poleg voznika so bili ranjeni še Drago Selan iz Srednje vasi. Alojz Potočnik. Pipanova ul.. Tomaž Travnik iz Srednje vasi. Zdenko in Darko Omejc iz Srednje vasi in Franc Kern iz Srednje vasi. Škode na vozilu pa je za 50.000 din. L. M. Srna na cesti - Prometna go renjska magistrala terja tudi takšne žrtve — v torek je obležala ob cesti na Črnivcu mlada srnica. — Foto: F. Perdan Mimo blagajne Ob dostavi blaga bi m blagajno, toda Vukovi v žep Ivan Vukovič. star 24 let. jr bil zaposlen kot spremljevalec blaga v TOZD Veleprodaja Živila K ranj Pri tem delu je pri dostavi blagu »prejemal denar, ki bi ga seveda moral nesti v blagajno. Ker pa je imel v tistem času nekaj dolgov, si jr v ob dobju od začetka junija lani pa risi začetka septembra lani netipruviče no zadržal zase kar nekaj vet* km 37.000 din. Za ta denar je kupil neka i oblek in drugih predmetov, nekaj mi je zapravil za pijačo. Ko je bilo njegovo dejanje odkrito, bi lahko tudi večji del denarja vrnil, saj je na Kranj — V križišču obvoznice in Gorenjske ceste se je v ponedeljek, 13. oktobra, kmalu po polnoči pripetila huda prometna nesreča. Jože Rechberger (roj. 1959) iz Šenčurja je skupaj z Alojzem Markunom (roj. 1919) iz Šenčurja v nedeljo zvečer vzel tovorni avtomobil s priklop nikom, last Martina Ropreta in Pavla Drinovca. Tovornjak je bil naložen s 17 tonami pločevine, ki jo je prevoznik nameraval v ponedeljek zjutraj odpeljati v Delnice. Rechberger in Markun sta vzela tovornjak in se odpeljala proti Kranju. Vozil je Rechberger. ki nima vozniškega izpita. Pri vožnji po klancu navzdol je tovornjak v ovinku na mokri cesti zaneslo v desno, preskočil je robnik, trčil v skladišče Merkur, nato pa se je prevrnil na cesto in obstal na strehi. V nesreči je bil Rechberger takoj mrtev, Markuna pa so hudo ranjenega iz vkleščene pločevine reševali kranjski gasilci. Škode na vozilu je za 70.000 din, na stavbi pa za 10.000din. - Foto: F. Perdan 'S SODIŠČA Neprevidno prehiteval Hasanagiću se je mudilo nazaj na delo v ZRN, zato se je odločil za neprevidno prehitevanje, ki pa se je končalo tragično Na eno leto in pol ie temeljno sodišče v Kranju obsodilo Muharema Hasanagiča. starega 41 let. ker je konec avgusta 1978 povzročil prometno nezgodo, v kateri je ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih. Muharem Hasanagič. doma iz Cazina se je 20. avgusta pred dvema letoma vračal nazaj v ZRN. kjer je začasno delal, z njim pa ie bil tudi sopotnik Esad Puškar. Na magistralni cesti na Meji se je Hasanagič odločil za prehitevanje poltovornega avtomobila, pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta. Iz kranjske smeri je prav tedaj vozil Ahmed Yapar, ki se je sicer skušal izogniti Hasanagičevemu avtomobilu, tako da je zapeljal skrajno desno, vendar pa sta avtomobila kljub temu trčila. Posledice trčenja so bile hude. Sopotnik v Vaparjevem avtomobilu Mustafa Dadak je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nezgode podlegel, hujše poškodbe pa so v nesreči dobili še voznik Yapar. Hasanagičev sopotnik Esad PuSkar. lažje pa sopotnici v Vaparjevem avtomobilu. Muharem Hasanagič je sicer pred sodiščem pozabil, da je v preiskavi povedal, da je on vozil, kasneje pa je trdil, da je vozil njegov sopotnik Esad Puškar. Vendar pa so priče povedale ravno -nasprotno, pa tudi poškodbe na obeh so bile značilne, tako da sodišče ni podvomilo, da Hasanagič ni bil za volanom, ko se je nesreča pripetila. Sodišče ga je spoznalo za krivega te prometne nezgode, ki jo je povzročil iz malomarnosti, saj se je spustil v prehitevanje, ne da bi poprej vedel, če ga bo lahko varno izpeljal. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je bil Hasanagič v nesreči tudi sam huje poškodovan in dlje časa nesposoben za delo. da ima šest otrok, od tega pet še nepreskrbljenih. Med obte-Žilnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da je bil Hasanagič pred leti že obsojen za podobno dejanje. Ponoči »kupoval« v Globusu Skril se je pod razstavljeni avtomobil, da je potem, ko so blagovnico Globus zaprli, nabiral brez plačila po oddelkih Na deset mesecev zapora je temeljno sodišče v Kranju obsodilo Ilijo Trpkova. nezaposlenega tekstilnega delavca, starega 22 let. iz Ra-doviša v Makedoniji, zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. Trpkov je v Ljubljani prestajal kazen zaradi klateštva. takoj po izteku kazni 12. avgusta letos pa ie prišel v Kranj, kjer se je mislil začasno zaposliti. Med ogledovanjem po Kranju je prišel tudi v bla- oral prejeti denar nesti v ga je raje spravljal v svoj primer decembra lani prejel osebni dohodek v višini 1H.000 din. vendar ni vrnil niti dinarja. Prav to. da še ni vrnil ničesar, pa Muli to, da je bil že kaznovan zaradi kaznivega dejanja tatvine, je sodišče štelo kot oteževalno okoliščino in Hiti za poneverbo odmerilo kazen enega leta zapora ter seveda doso-dilo povračilo škode odškodovanj delovni organizaciji. Zaporna kazen na naj l»i ga prev/.gojila. saj je bil doslej očitno menja, da lahko z zaupanim mu družbenim denarjem ravna, kot mu /a/tli govnico Globus, kjer se je v drugem nadstropju skril pod razstavljeni poltovorni avtomobil in počakal! da so trgo\mo /aprli. Potem ko so odšle tudi čistilke. je menil, da se lahko nekoliko razgleda po nadstropjih. V oddelku s prtljago si je izbral Kovček in potovalno torbo ter oboje začel polniti z raznimi predmeti kot so bili Čevlji, kasetofon, hlače, ženski jopič, sončna očala, kozmetika, več deset raznih ogrlic in drugo: vsega skupaj za nekaj več kot 20.000 din. S kovčkom in torbo se je skozi okno splazil na streho, pri tem pa je zaropotalo, tako da ga je slišal varnostnik v blagovnici in poklical miličnike. Ti so Trpkova našli še na strehi skupaj s polno prtijago. Pred sodiščem se je Trpkov zagovarjal, da se je bal rlveh znancev, ki jih je tisti dan srečal na avtobusni postaji; zatekel se je v blagovnico Globus in najprimernejše skrivališče se mu je zdelo pod razstavljenim avtomobilom. Vemlar pa takemu zagovoru sodišče ni moglo verjeti, saj je bilo več kot očitno, da se je Trnkov pustil zapreti v Globus zato. da bi kradel Aaradi njegove dosedanje nekaznovanosti in ker je Se zelo mlad. mu je sodišče izreki«* omiljeno kazen desetih mesecev zapora. Kazen pa ludi ni tako kratka, da ne hi imel meti prestajanjem časa premisliti, tla se račun / nepoštenost x> pač ne izteče 99 7637 G L, A S tO. STRAN TOREK. 14 OKTOBM 1« nama ŽE SE PRIBLIŽUJE ČAS, KI GA SMUČARJI GOTOVO TEŽKO ČAKAJO ZA STROKOVNO MONTAŽO VEZI JE, SEVEDA, TUDI POSKRBLJENO. IN DA BODO SMUČI PRAVOČASNO NARED, JE POSKRBELA VELEBLAGOVNICA nama škofja Loka S KOMPLETNIM ASORTIMENTOM PRIZNANIH IN VRHUNSKIH SMUČI »ELAN«, ki jih že lahko kupite na športnem oddelku. V NOVO SMUČARSKO SEZONO Z DOBRIMI SMUČMI, KI VAM JIH NUDI [Ninama ŠKOFJA LOKA nama IZREDNA PRILOŽNOST: kompas KRAKOV in VARŠAVA JUGOSLAVIJA Letalski izlet na Poljsko V nekdanjo in današnjo prestolnico Ogled Krakova in gradu VVave/ ter njegovih svetovnoznanih gobelinov Izlet v muzejski rudnik soli — v VVieliczko Obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča v Osvvienczimu slovite Czestochovve, svetovno znane romarske poti in Zelazovve VVole, Chopinovega rojstnega kraja Ogled Varšave ter znamenitega gradu vVi/anov Bogat program in številni ogledi Panorama moderne m staros/avne Poljske! a^laS? J7 <^°br* *TT**r * ••««',om * Brnik«, povratak pa 21. oktobra zvocor Cona • zlata j« 9.wmo din Informacij« in prijav« v vaoh Kompaaovih poslovalnicah t«r pri pooblaščenih »gane 11 »h (Alpetour) do konca tsdna 9E SOD TOMAŽINČIČ JOŽE IN IVAN Predelovanje zdravilnih zelišč 66310 IZOLA Dobrava 24 b Obveščamo cenjene stranke, potrošnike naših čajev in drugih izdelkov iz zdravilnih zelišč, da bomo v času od 17. do 24. oktobra 1980 na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljali in prodajali zdravilne čaje, razna mazila, olja in kapljice iz zelišč. Poleg tega, da si boste lahko kupili vse izdelke po želji, si boste lahko ogledali okrog sto vrst zdravilnih rastlin. Vljudno vabljeni in se vam priporočamo. DO Slikopleskarstvo Skorja Loka Po sklepu Komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja dela in naloge: 1 VEČKVSLIKO-PLESKARJEV Pogoji: — poklicna šola za slikople-skarje — K V slikopleskar. — poskusno delo 2 meseca 2. VEC NK DELAVCEV ZA PRIUCITEV Pogoji: — najmanj 6—8 razredov osnovne šole. — poskusno delo 2 meseca Samsko stanovanje zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo plamene vloge z dokazili o izobrazbi na naslov Slikopleskarstvo Skorja Loka, Jegorovo predmestje 6, v 15 dneh po objavi oglasa. LE Inženiring Bled p. o. za metalurgijo in izotermijo Po pravilniku o delovnih razmerjih in sklepa delavcev objavljamo prosta dela in naloge PROJEKTANTA strojne opreme za metalurgijo Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima višjo oziroma srednjo izobrazbo strojne smeri. - da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj iz projektiranja stroja* in tehnoloških naprav za metalurgijo. - da ohvlada en svetovni jezik, — da je pri delu in strokovnih odločitvah samostojen Delovno razmerje homo sklenili za nedoločen čas s polnim delovni« časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Rok razpisa je 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidat« obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o razpisnih pogojih pošljite na naslov: Inženiring Bled, p. o., 64260 Bled, Mladinska 17 Komisija za delovna razmerja pri Vzgojno varstvenem zavodu Kranj vabi k sodelovanju ČISTILKO ZA NEDOLOČEN ČAS s polnim delovnim časom za vrtec IBI. Pogoj: — vsaj šest razredov osnovne šole. — en mesec delovnih izkušenj. — enomesečno poskusno delo Višina osebnega dohodka je določena s Eravilnikom merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi * 1*1 dneh po objavi Kadrovski službi VVZ Kranj, Nikole Tesk *l Kranj. Kandidate bomo povabili na razgovor. osnovah topla in udobna obutev za hladne zimske dni JOLKA JOLANDA modeli HERMINA 11 .STRAN G LAS ISUS telefon SSI 23-341 VOZILA Oglasi pod šifro so zaupni, zato naslovov ne dajemo. Prejemnik sam odloči ali na ponudbo odgovori ali ne. PRODAM I plodno prodam RADIO-KASE-^OrONA: hitachi. aivva. rising. vsak dan od 17. do 20. ure. ^a«lov v oglasnem oddelku. 8445 ^•jboljsemu ponudniku prodam gDNO OPEKO, 29 x 19 x 14, na **Wu. Naslov v oglasnem oddelku. 8520 ■ Prodam PEC tam stadler z bojler-35.000 k. cal., za polovično ceno. *tjlov v oglasnem oddelku. 8527 t Prodam en mesec starega teleta zakol) ali za rejo. Poizve se v '»»fiki Cerklje 8602 Prodam HRUŠKE za most. Hleb--^13. Lesce 8603 Jrodam večjo količino CEMEN-■ rA. Lesicnik. PSevska 2/i. Kranj 8604 Prodam rabljeno peč EMO 5, na £Jk goriva in 800 kosov rabljene rJRBNE OPEKE špičak. Ovsise H Podnart 8605 .Prodam KMEČKI MLIN na ls*nina (premer 60) in večjo količino JHUSK za most. Zemlja, Selo 32. *«rovnica 8606 ovnica 8606 Prodam eno leto starega PSA ču-^J« Telefon 70-109 - Podnart 8607 r^Jiradi selitve prodam SPALNIKU m KUHINJO (elementi). Tilka ^ed, Sel Jakova 3, Kranj 8608 ^in m raD,Jeno KOPALNO SD. umivalnik, straniščno školjko, komplet POSTELJI z omari-jjf**") psiho. Ul. XXXI. divizije 64, *anj 8609 i> Prodam isomat STIROPOR «^ cm). 55 kv m stare Jože. Drago-f^Jw 9. Smlednik 8610 w Prodam dvižna hrastova GARAŽ-■ A VRATA lip. Jeglič. Križe 76 8611 ^Cgodno prodam dve leti staro ALNICO (v zelenem žametu. Sroaira postelja, vgrajen radio), 'v soboto in nedeljo popoldan. J^°""n. Selo 9 pri Žirovnici, tel. T1*-vsak dan po 19. uri 8612 kfNdam droben KROMPIR za ^»Po2din.Sp. Brnik 61 8613 iJJrcdam dve zastekljeni OKNI. K*x140 in 8 VRAT. 81X15. Mirjana. Bodovlje 7. Skofja 8614 ^Lf^ni 250 kosov grafitno sive l/JESNE OPEKE trajanka. Jalen V?*'Novo naselje 11/e. Dovje — $J»na 8615 t^P^EVNO SOBO (sedežno garni-r^oi prodam. Informacije po tel. ^26-564 ali naslov v oglasnem ^*!*u. 8616 MWE MAMICE! Prodam Informacije po telefonu \*-26-5f>4 ali naslov v oglasnem odmiku. 8617 prodam rabljena OKNA in VRA-Olfevek 60, Preddvor 8643 prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 7'Hka).Telefon 26-921 8644 »{Ljubiteljem živali podarimo PSIČ-m^meAano z OVČARJEM ter * rKl. Telefon 064-23-838 8645 prodam več plemenskih OVC. Vrtar. Kropa 88 • 8646 KUPIM vHupim nekaj metrov žganih ^ih bukovih DRV Telefon 22-535 ŠKOLJKO za Z-101. spredaj ka-rambolirano, poceni prodam. Telefon 064-62-782 8459 Prodam skorr.j nov MOTOR 14 TL. Sajovic. Naklo 16. tel. 47-318 8474 Prodam avto NSU TT 1200, športne izvedbe, registriran do julija 1981. Žižmond Franc, Gorenjskega odreda 18, Planina, VI. nadstropje, ali tel. 21-927 8619 Poceni prodam ŠKODO S-100. celo ali po delih. Jugovic Janez. Sv. Duh 2. Skofja Loka, tel. 064-60-252 8620 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno. Šenčur. Kranjska c. 38, Umnik 8621 Prodam FIAT 850/70, brezhiben, za 1,8 SM in avtoradio-kasetofon blaupunkt iUbech za 300 DM ali 4.6O0 din. Cakič. Vlahovičeva 4. tel. 27-600 ; 8623 Nujno prodam AMI 8, letnik 1973, registriran eno leto, tudi na kredit. PerMiroslav, Golnik 110 8624 Oddam vrstni red za RENAULT 4 »katrco«. vplačano oktobra 1979. Preddvor 10 8625 KOMBI-BUS IMV 1600, registriran do avgusta 1981, ugodno prodam. Mlaka 91, Kranj 8626 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Langus, Breg 40, Žirovnica 8627 Prodam dobro ohranjen APN-4. Drinovec. Podbrezje 40. tel. 70-151 8628 Prodam OPEL KADET, starejši letnik, obnovljen, registriran do 20. 9. 1981, cena 28.000 din. Informacije po tel. 22-951 8629 Odstopim vrstni red za GOLFA, dobava januarja 1981. Telefon 50-440 - int. 003 dopoldan 8630 Najboljšemu ponudniku prodam FIAT 127, 1050 ccm, star eno leto. Telefon 50-440 - int. 003 dopoldan 8631 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Trdina. Letališka 10. Lesce 8632 Prodam FIAT 1300. celega ali po delih Informacije po tel. 62-720 8633 Prodam CZ 250 moto cross, letnik 1980 in gori 50 moto cross. Mlakar Vid, Goli vrh 7, Gorenja vas 8634 Kupim MOTOR na tri brzine od karamboliranega mopeda. Eržen Fani, Bohinjska Bela 14 8635 Iskra Elektromehanika Kranj Popravek objave z dne 10. 10.1980 Pri pogojih VODJE ODSEKA ZA KADROVSKO EVIDENCO JE PRAVILNO: — visoka izobrazba organizacijske smeri (VSOD) — kadrovska ali računalniška usmeritev, — ustrezne delovne izkušnje so zaieljene ne pa računovodska, kot je bilo objavljeno. Opravičujemo se za napako. Oglas za prosta dela oziroma naloge MANIPULANTA ki je bil objavljen v Glasu 10. 10. 1980 za DO Lesnina. trgovine Kranj-les. se spremeni in pravilno glasi: MANIPULANTA za trgovino Kranj -pohištvo. Pri makovo STANOVANJA I Študentki ali pošteni ženski oddam ogrevano SOBO v Kranju. Telefon 27-304 8636 Obrtnik išče STANOVANJE; in SOBO za pet oseb v bližini PTT Kranj.Šifra: Zidar 8637 Vzgojiteljica z Bohinjske Bele, išče ogrevano SOBO za dobo več let v okolici Bleda ali Radovljice. Ponudbe pošljite na Vzgojno varstveno enoto Bohinjska Bela 8638 ZAPOSLITVE 15 8618 Dve dekleti, redno zaposleni izmensko — en dan dopoldan, en dan popoldan, iščeta zaposlitev ob delu, lahko tudi na domu. Ponudbe pod Šifro: Zaposlitev po službi 8640 ALPINA tovarna obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o., Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge vodenje splošno organizacijskega sektorja kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo ^o'*f sploinih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: diplomirani inženir organizacije dela. diplomirani pravnik ali diplomirani ekonomist oziroma pravnik ali [f*anizator dela 'srnina 5 let delovnih izkušenj ^»ojene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov sipina tovarna obutve Žiri, razpisna komisija, 64226 Žiri. POPRAVEK KOP KOVINSKO » PODJETJE Kranj, Sučeva 27 pri objavi datuma licitacije z dne IO! 10.80 STRUŽNICA IN VLEČNI STROJ licitacija je v sredo. 22.10.80 in ne 25. 10. 80 kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo. = POSESTI = Prodam GARAŽO. Grgorinič. C. 1. maja 63. Kranj. tel. 21-382 8639 _ PRIREDITVEN PLESNI TEČAJI -standardnih, latinsko-¥j ameriških in disco ple-ff J sov za mladino in sta-^ rejše v novi VIDEO -DISKOTEKI hotela Creina Kranj, so vsak petek. Tečaji se prično 17. oktobra ob 17..10 — začetni za mladino, ob 19. uri — začetni za zakonce in starejše nad 25 let ter poseben DISCO-ROCKN' ROLL tečaj ob 16.30. Proučuje profesionalni plesni učitelj. D. HOMAN OBVESTILA: MONTIRAM. ČISTIM in POPRAVLJAM termoakumulacijske peči. Telefon 061-737-466 8153 Cenjene stranke obveščam, da lahko naročite čiščenje »TEPIHOV« in TAPISOMA na novo tel. številko 25-819 - namesto stare 22-043 od 14. do 20. ure 8154 MONTIRAM centralne kurjave. Telefon 24-728 8490 OSTALO Se morda kje najde kdo, ki bi bil pripravljen posoditi 500.000 din za dobo 1 leta. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Poštena 8641 Iščem izvajalca za izkop jarka za kanalizacijo, dolgega 250 m, globokega 3 do 6 m. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 23-071 - int. 30 dopoldan 8642 Izdaja CF Glas, Kranj. Stavek. TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave liata: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-800, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72. ©toirfrnuDte Samoupravna stanovanjska skupnost občine Skofja Loka Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom obvešča interesente, da ima za potrebe obrti v Skorji Loki, Novi svet 21, prost lokal v izmeni 65 k v. m. Lokal je namenjen za potrebe uslužnostne obrti -servisne dejavnosti. Vse interesente prosimo, da svoje ponudbe pošljejo na naslov Delovna organizacija Obrtnik. Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Blaževa ul. 3. Skofja Loka dol. 11, 1980.' Ponudba naj obsega: — navedbo dejavnosti, ki jo želi ponudnik opravljati. — kakšna površina je potrebna za opravljanje te dejavnosti. — kolikšno najemnino na kv. m je pripravljen plačati mesečno. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Interesenti bodo o izboru pismeno obveščeni. Kd> KOVINSKO PODJETJE KRANJ 'Šuceva ulica 27 Komisija za delovna razmerja KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog za nedoločen čas 1. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL več KV delavcev 2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL več PK delavcev 3. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL * NK delavci 4 ČIŠČENJE PROSTOROV V DO NK delavka Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje pod 1.: - da imajo dokončano poklicno Salo ključavničarske smeri pod 2.: - da imajo nepopolno poklicno šolo oz. ustrezni tečaj ali končano osemletko in 1 leto delovnih izkušenj v kovinski stroki pod 3. in 4.: - da imajo končano osemletko ali vsaj 6 razredov osemletke in pod točko 3 1 leto delovnih izkušenj v kovinski stroki Za opravljanje del oz. nalog je določeno 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v 15 dneh po objavi oglasa v GLASU na naslov: KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Kranj, Sučeva ulica 27, kadrovska služba. S cvetjem ti grob krasimo v trajno ljubezen in spomin in cvetje s solzami svežimo a v srcu je polno bolečin V SPOMIN Minili sta dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi sine in brat JURIJ TIČ Kokrica, 14. oktobra 1980 Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter se ga spomin jate. Žalujoči: mamica, očka ter brata Zvone in Igor ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica . FRANCA KENDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izrečena sožalja. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se v tako velikem številu poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu GG Bled, Lovskim družinam v Bohinju. Društvu upokojencev, oktetu Kraiger iz Zasipa^in vsem govornikom za poslovilne besede Vsem še enkrat, prisrčna hvala! Žalujoči: žena Ivana, sin Francelj z družino, hči Francka / družino, vnuki, pravnukinje, brat. sestre ter drugo sorodstvo Nemiki rovt,4. oktobra 1980 Kranj sprejel mlade prijatelje Nadaljevanje s 1. str. Predstavniki občinskih konferenc ZSM so drugi dan srečanja izkoristili za sejo koordinacijskega odbora prijateljskih mest. Sprejeli so vrsto sklepov, pomembnih za nadaljnji razvoj sodelovanja. Odbor je sprejel pobudo kranjske občinske konference, da v ta srečanja vključijo tudi mesta in njihove mladince iz j avtonomnih pokrajin, tako da bi sodelovanje potekalo med mladimi iz osmih mest. Kranj je kot predstavnika Vojvodine predlagal mlade iz pobratene Sente. dokončno pa bodo o novih dveh članih odločali na prihodnjih sejah odbora. Ugodno so menili tudi udeležbo letošnje bratske brigade na republiški akciji Posočje 80 (osvojila je vsa možna priznanja) ter poročilo o aprilskem srečanju mladih literatov v Kranju. Glasbeniki prijateljskih mest sh se zbrali na skupnem nastopu v glasbeni šoli. Mlade iz kranjske občine je zastopala flavtistka Maja Gogala. — Foto: F Perdan Mladi fotografi in slikarji so v Kranju pripravili dve razstavi: prvo so v petek odprli v muzeju Prešernove hiše (na sliki), drugo, izključno z motivi Kranja, pa ob zaključku srečanja v avli občinske skupščine. - Foto: F. Perdan Srečanje ni imelo tekmovalnega značaja, pa kljub temu je športni duh za dobre dve uri prevzel kovindr/e. ki so merili spretnosti v iskrški Orodiarni - Foto: F Perdan Poškodovani mostovi in ceste V radovljiški občini je zaradi hudega neurja poškodovanih več cestnih odsekov in lesenih mostov na Savi — Voda je vdirala v kleti Radovljica — Občinski štab civilne zaščite pri skupščini občine Radovljica je že pripravil poročilo o posledicah vodne ujme. Narasla voda je v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, v naseljih Polje, Kamnje in Nomenj vdrla v kletne prostore v 52 stanovanjskih stavbah. Ceste so delno poškodovane, vendar so prevozne. Zemeljski plaz se je utrgal v Soteski pri elektrarni, pri cerkvici sv. Duha ob Bohinjskem jezeru pa je poškodovana kanalizacija. V Makovcu-Mlino je poškodovan del ceste v dolžini devetih metrov in štirine metra in pol. Postavili so opozorilne znake in je na tem območju cesta enosmerna. V opekarni v Dvorski vasi je voda zalila kletne prostore, gasilci pa so zato, ker je grozila nevarnost, da voda doseže višino električne napeljave, vodo izčrpali in speljali v kanale, ki so jih izkopali. Most v Globokem je bil ogrožen, ker se je med nosilnimi stebri nabralo vejevje in drug odpadni les. Tudi most v Otočah je bil v nevarnosti, most je precej poškodovan. Stab civilne zaščite Ljubno, tovarna Iskra v Otočah in gasilski oddelki so odstranjevali les izpod mostu. Prav tako je bil ogrožen obrat LIP Bled — TOZD lesna predelava v Podnartu. Ce bo Sava še naraščala, bodo morali prenehati s proizvodnjo. V krajevni skupnosti Gorje so poškodovane ceste Mevkuž, Krnica. Spodnje Laze. hujših poškodb pa ni. voda spodkopuje mostove, ki vežejo makadamske ceste v dolini Radov-ne. Stab civilne zaščite v Radovljici je takoj ukrepal: člani so si ogledali najbolj ogrožena območja in pomagali pri reševanju. Skupaj z delavci Cestnega podjetja so poskrbeli za zavarovanje poškodovanih cestišč in za odstranitev plazu v Soteski Uvedli so tudi dežurno službo. Zdaj bo posebna komisija natančno ugotovila škodo, ki je nastala zaradi hudega deževja. Samoupravna interesna komunalna skupnost bo morala poskrbeti za čimprejšnje popravilo lesenih mostov na Savi, inšpekcijska služba pa bo nadzorovala obalna in hudourniška področja. D. Sedej Z največ točkami se je na cilj naj težje tekmovalne discipline — parti zanskega mnogoboja vrnila trojka iz Kranja - Igor Pirnat. Marko Ješe in Damir Grgorinič. - Foto: F Perdan Živahna je bila interesna dejavnost. Udeleženci partizanskega mnogoboja so prehodili 15 kilometrov dolgo pot od Kokrice do Trste-nika. Goric in nazaj. Slabo vreme in razmočen teren jih nista ovirala, da ne bi opravili vseh nalog na osmih kontrolnih točkah. Streljali so z zračno puško, odgovarjali na vprašanja prve pomoči, risali skice in iskali minska polja. Najhitreje in z največ točkami se je vrnila na cilj ekipa OK ZSMS Kranj, pred trojko iz Zemuna in mladimi iz Bitole. Kovinarji so tekmovali v orodjarni delovne organizacije Elektromehanika — Iskra. V boju s časom in kazenskimi točkami je največ spretnosti in znanja pokazal Andrej Zupane iz Kranja pred mladima strugarjema iz Banje Luke in Osijeka. Z dobrimi rezultati so presenetili tudi plavalci. Med mladinkami je v vseh treh disciplinah prostega, prsnega in hrbtnega plavanja slavila domačinka Sonja Dvoršak, med moškimi pa Siniša Kadoić ter zastopnik gostiteljev Matjaž Koželj. Karateisti so se zbrali v telovadnici ekonomske šole, kjer so v ekshibi-cijskem nastopu z »namišljenimi« nasprotniki prikazali več tehnik karateja. Prvič so si na teh srečanjih segli v roke radioamaterji. Po ogledu prostorov in naprav kranjskega radio-kluba so se v soboto odpravili v Besnico, kjer so v radioklubu Iskra vzpostavili tudi zveze z Aljasko, Japonsko, Novo Zelandijo ter z nekaterimi prijateljskimi mesti. Radioamaterji iz Hercegnovega so povedali, da so ob lanskoletnem potresu prvi vzpostavili zvezo z drugimi postajami in sporočili vest o nesreči. Mesto Kranj je z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino in z razgibanim življenjem nudilo dovolj motivov mladim slikarjem in fotografom iz prijateljskih mest. Svoje umetniške stvaritve so predstavili v avli Skupščine občine Kranj in v muzeju Prešernove hiše. Glasbeniki pa so v teh dneh spoznali težave in uspehe kranjske glasbene šole, kjer se 470 učencev seznanja z zvokom vseh instrumentov, razen viole, roga in harfe. Izrazili so željo, da bi glasbene šole iz prijateljskih mest vzpostavile med sabo tesnejše stike. Na skupnem nastopu so se predstavili tako s klasično kot zabavno glasbo. Vse aktivnosti so spremljali z budnim očesom in pisalom v roki mladi novinarji. Njihov »rezultat« ob koncu srečanja je glasilo Bratstvo in enotnost. Udeleženci okrogle mize o stabilizaciji gospodarstva pa so se razšli z mislijo, da morajo tudi mladi sodelovati v teh prizadevanjih, pri tem pa so poudarili veliko vlogo mladinskega prostovoljnega dela. Srečanje se je zaključilo v nedeljo s podelitvijo priznanj vsem udeležencem te enkratne manifestacije bratstva in enotnosti, tekmovalcem ter občinskim in republiškim konferencam ZSM, sklenilo pa z nagovorom organizatorja prihodnjega srečanja, mladih iz Zemuna. C. Zaplotnik Motje v preskrbi z elektriko Zaradi napeljave novega telekomuniki skega sistema med KleČami in Mostami mesec motena preskrba z električno enei na Gorenjskem Elektro Gorenjske, ki oskrbuje z električno energijo vso sko, razen jeseniške železarne, ki je sistemski potrošnik, kar je direktni posebni odjemalec Elektrosistema Slovenije, je membno investicijo, napeljavo telekomunikacijskih povezav med čami pri Ljubljani. Kranjem in Mostami. Ta investicija je pomembna za normalno obratovanje elektroenergetskih objekte Gorenjskem, saj omogoča bolj smotrno in bolj sigurno vodenje trarn in razdelilnih postaj. Nove telekomunikacijske povezave bodo v obliki posebnega nameščene na obstoječe HOkV daljnovode od razdelilne j Klečah, do Kranja in Most pri Žirovnici. Dela so se začela bodo trajala predvidoma do 10. novembra. Investitor Savske elekl je sicer predvideval, da bo delo opravljeno poleti, v času ko) dopustov, ko je poraba električne energije najmanjša in bi bik* v preskrbi z električno energijo najmanj občutne, vendar so kabel iz uvoza zaradi znanih omejitev dobili šele sedaj. Ker se zavedata, da so sedaj potrebe po električni energiji znata* večje, se bosta investitor in izvajalec del trudila, da bo delo opravijeac v čimkrajšem času in, da bodo motnje v preskrbi čimmanjše. Motni* bodo nastajale zaradi izklopov llOkV daljnovodov, ker zaratr varnosti ne smejo biti pod napetostjo, ko se na njih opravljajo določena dela. Zato bodo določena področja včasih brez elektrike, prihajak* pa bo tudi do občasnih motenj na vsej Gorenjski. Pri Elektru Gorenjske se bodo ob tem zavzemali, da bodo izkoristili vse možnosti prenapajanj določenih območij, se pravi, da bodo c* izklopu daljnovoda, ki napaja z električno energijo neko področ* vključili drug daljnovod, če je to le mogoče tako, da bodo porabak čimmanjkrat brez električne energije. Vsem izklopom pa se ne K" mogoče izogniti. Hkrati bodo okrepili dežurno službo, da bodo mote i potrebr bitne okvare čimprej odpravljene. L. Bogataj J Groza v El Asna mu Potres v alžirskem mestu- El Asnamu je um skoraj 80 odstotkov hiš in pod ruševini pokopal več kot 20.000 ljudi — Pomoč priham vseh strani Alžirsko mesto El Asman. ki leži blizu 200 kilometrov zahodno od glavnega mesta Alžirije, je v petek popoldne prizadel katastrofalen potres. Mesto, ki je imelo blizu 200.000 prebivalcev, je skoraj zravnano z zemljo. Jakost potresa je v epicentru, to je na področju El Asna-ma, znašala 10 do 11 stopenj po Mercallijevi lestvici, kar je ustrezalo jakosti 7,8 po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil le 10 kilometrov pod površjem zemlje. Količine energije, ki se je ob potrebu sprostila, ustreza energiji, ki ni se sprostila ob eksploziji dve milijardi ton klasičnega eksploziva. Potres je bil po količini sproščene energije tisočkrat močnejši od potresa, ki je aprila lani prizadel Crnogorsko primorje. Ob potresu je bilo popolnoma uničenih 80 odstotkov hiš, druge pa so neuporabne za bivanje, se pravi, praktično brez strehe vsi preživeli prebivalci. Pod ruševinami pa je ostalo najmanj 20.000. vendar so do sedaj uspeli potegniti izpod kamenja komaj 5000 trupel. Alii valcem so se že pridi _ narodne skupine zdravnikov t valci. Ceprv pomoč prihaja zektl vseh strani sveta, vseh še niso uspeli spraviti pod platno. Vodo se racionanan. še vedno mi dovolj cistern, mestu ni panike in ljudje prenašajo nesrečo. S Pomoč prihaja z vseh sveta. Arabske države so zdravila, šotore, odeje ter sko in tehnično opremo, ki ristila prebivalstvu na pri območju. In NDR so poslali letalo z zdravniško ekipo in skim materialom. Danski RcW** pošilja zdravnike in 1.8 dolarjev gmotne pomoči. Rdeči križ pa velike količine in odej. Jugoslavija pa je že poslala p**] v vrednosti 2.5 milijona ( Poslala pa bo tudi pomoč v zdravilih in hrani. Vodovod iz Završnice V dolini Završnice je še vedno dovolj piinti vode, ki naj bi jo uporabljali tudi i\ radovljiški občini - Samoupravni sporazufij Radovljica - Ko je Geološki zavod iz Ljubljane izdelal študijo vodnih virov na področju Save Bohinjke in Save Dolinke, se je izkazalo, da vodni izvir pri žagi v Završnici znaša okoli 100 litrov na sekundo in da je po kvaliteti in količini primeren za oskrbovanje območnih naselij s pitno vodo. Zmogljivost tega vodnega izvira presega potrebe naselij v krajevni skupnosti Žirovnica Zato je jeseniški Vodovod povabil k sodelovanju tudi radovljiško občino, ki nima Na območju radovljiške občine je roda hudo poškodovala več lesenih mostov na Savi. tako r Globokem in v Otočah Med nosilne stebre mostov se je nabiralo vejevje in drug odpadni /es. tako. da /e bil most r Otočah precej t nevarnosti. Da ne bi bila škoda še več/a so pomagali pripadniki štaba civilne zaščite, delavci Iskre v Otočah in gasite, - Foto: F Perdan toliko novih vodnih virov, stransko sodelovanje naj bi šilo tudi izgradnjo vsega i Naložba in poznejša izraba Završnice naj bi se delila med Ijiško in jeseniško občino. Že pred dvema letoma so se i** pogovarjati o medsebojnem so** vanju in se tedaj domenili