jolka milić
Kjeno smrt sem zakrivil sam, to bo nekako držalo. Pri njenem devetem porodu me je zdravnik prijeli
"Takih poskusov nič več, prijatelj. Na uzdo se vzemite, drugače se 'vam bo otepalo."
"Kako pravite, gospod doktor?" sem ga skozi zobe vprašal. (Razumel sem £a do besede, a da se ta vtika v moje zasebno življenje me je zjezilo,)
"Pravim", je nadaljeval razdraženo, "da me k njej dru£ič ne kličite več, ker bo talo brez pomena."
Pospravil je svoje stvari v dokaj zanikrno torbo in se suho poslovila
"Na uzdo prijatelj", je ponovil na pragu in me pomenljivo premeril.
"Tega kruha si ne bom kratil nikoli," sem siknilo Nato sem še rekel? "Vsak zase boga moli, kaj, gospod doktor? A?"
"Otepalo se vam bo", je samo odvrnil, si poveznil klobuk na glavo, se zgrbil in odšel.
Ko so se vrata za njim cvile zaprla, sem izbruhnila
"Prostak! Ti že mi ne boš ukazoval« Ti že ne!"
Čez čas sem pogledal na vrt in dvorišče. Otroci - četica pupk in fantičev, se je lovila pri lehah fižolao Naj se. Imel sem pred njimi vsaj mir^
Popil sem kozarec medice ter se nato povzpel po lesenih stopnicah v vrhnje prostore, k ženi, ki je ležala v zgornji kamri,
Vstopil sem, ženi potegnil odejo čez rame, nato pa povprašala
"No, kaj pa ti je rel^el zdravnik? Ti je kaj rekel?"
"Ea je vse dobro, kar se konča dobro, je rekel» In,.."
"In kaj?" • "In naj za božjo voljo nehajva, Ivan« Naj se za božjo voljo spametujeva."
Poskočil sem, ko da bi me pičila osa o Zaklel sem«
"Ta že ne bo vodil pri nas knjigovodstva, žena. Ta že ne.."
"Gospod V&eznal!" sem naprej zganjal hudiča. ''Vedež! Mrci-na zdravniška! Se še spominjaš, a? Prebujno ženo imaš, mi je pravil, nisi ji kos, to je tisto, mi je razlagal. Vsa tragika in vsa komika tiči tu, se je rezgetal. ""eno za bika, prijateljčki" je tolmačil pivcem v gostilni o "Ne za polpetelinčka." Prostak!"
"Pomiri se, Ivan, Prosim te, lepo te prosim."
''3il je pijan, ko mi je ta gnoj stresal na glavo. Nalokal i>e ga je kot žival pri koritu in me potem sral 'pred vso srednjoo"
"Vedno segrevaš to staro storijo. Pozabi že enkrat, Ivan. 3ilo je davnos Šalil se je, Ivan, verjemi. Nerodno se je pošalil in - sam praviš - bil je vinski,"
"Molči, ženao Poznam ga« Mrcina je, samo to ti povem.'
u
149
150
/
s   Spustil sem se brea volje na stol in se globoko zamislil.
Ko je mali - gmota cunj^ mesa in koščic - zavekal v košarij sem sjagrenjeno rekel2 "Otroci so zloj, Karla^"
"Molči J. molči g" me je prosila. V njenem i^lasu ni bilo ne ljubezni ne sovraštva; samo skrb za otrokao
"Zlo so'\ sem jedko vztrajal pri svojemo "'Priznajj da smo po pasje ustvarjenie Le priznajo"
''Parno molči" J, je prosila, "Prosim te, Ivan^, za božjo voljo, jenjajo
Otroci so zlo J, sem sam pri sebi naprej razprezal svoje misli« (Otroci J, te drobckenej a dovolj zgovorne priče moje nemoči o) V po--smeh so mi bilic levet otrok, sem grenkobno tehtal vso pezo dejstve^ ne da bi ženi enkrat sar:.krat nudil kaj več kot trohico sreče o Tevet malih pošasti« Tevet stenicj ki so se mi zajedle v meso in mi žrle kri o
Tudi ona mi je žrla kri s sovražil sem jo, jo -■ nujno - zasovražil. Bila je staeita in mikavnaj, ona. Zdravnik je zadel v tarčo; prepolna s prebujna zame^ Kot široka reka« Mogočna j spokojna in br3.z. dne o A jaz? Jaz! Krhelj plutovineo Trudil sem se ob njenem pasu in bokih kolikor sem le mo^el;,, a se še vselej prehitro utrudil, prenagle obnemogel, ves zadihan in zaničc "Kako surovo"j sem potem obupovalo "Kako prostaško. Vedno te pustim na cedilu,"
"Ne bodi no tak'% me je mirila, "Ke jemlji si tega tako grerJco k srcu o Pa saj si prizadevaš,"
Nasmehnil sem se docela tegobnos Tako je© Prizadeval sem si.
Imela je prav. Sam bo^, ve5 da sem si prizadeval, Spozabijal sem se celo v tej svoji vnemij se nešteto-neštetokrat spozabil, Bog vej, da si vseh teh otrok nisem želelj bog vej da sem se jih pošteno branil« da sem ss jih vedno skušal pošteno braniti. Norel sem ob ženi, ob reki 9 ki je nisem znal niti skaliti j, kaj še ukrotiti j ki me je vedno spodnesla in me odnesla kot bilko! Zaj-.eril sem ji to; da je tako silna. Zameril sem ji celo to, da sem šibak,
■"Otroci so zlo" s sem po premolku ponovil z enako grenkobo, "Male pošasti so. Male pasje pošasti,"
"Molči 3 Ivan; prosim te, Ivanj, samo molči o"
"Ivan5" ''Hm?"
"?aj se bova pazila, kajne? Kajne, da.... Zdravnik je rekel..»'
''.3os ga plentin, Naj gre k vragu zdravnik, Stalno ga mečkaš po ustih,"
Zastrl sem svetilko inoi^grnll  odejOe V poltemi je bila Se bolj vzburljiva. Gladka. Široka,     '
"Kot ledja si. Kot bojna ladja, Karla. Ti boki!"
Bil sem omamljen kot od vročega vina,
"Čuk, grlica..."
''Prosim?"
"Me čuješ?"
"Kaj je?"
"snemaš me , grlica. Ves sem nor. Ti to vešj a?"
"Ivang zdravnik,♦«"
"Kaj pa ima tale tukajle opraviti, te vprašam? Tukaj gospo darim jaz. Jaz in nihče drugj " sem poudarilo
Vzel sem jo.
"Grlice« C. "Ja. Ivan,
Kjeno meso je bilo nehko in vdiral sen vanj z lahkoto^ Padal sem vanjo ?re po£,re2al vanjo Pozabljal sem^  kdo gospodari« Prepuščal sem se tokUj voda aie je nosila^ odnašala me je,, meo.. odnesla«
Kot doben spominj kot neizgovorjena misel, kot sanje^ ki jih niseai utegnil docela izsanjati, je butal va^iie njen glas.
'•Jaj Ivan J Ivan... ah^ ti., o ti ne veš..« ti sploh ne vešj ksj delaš t"
Foč je šepetala za svileno zaveso.
Mesec se je - mlečno bel - raslil čea njen odrevenili obraz«
151