Poštnina plačana v gotovini, Stev. 22. V Liubljani, dna l.iunija 19 33 Posam«xita_it«v. Din 1«-» teto XVI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 W|p Izhaja vsak četrtek T" Naročnin« it tnzemstvo: četrtletno 8 Din, polletno IS Din, celoletno 30 Din; u lsM iemst»o raien Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno M Din, Amerik« letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrnialce » Ljubljani, it 10.711 i Svoje zemlje ne damo! Nad 30.000 ljudi je v Beogradu na shodu protestiralo proti zahtevam naših nasprotnikov, ki bi radi dosegli krivične izpremembe mej Gonja oni!i, ki zahtevajo izpremembe mirov-! nih pogodb in s tem seveda izpremembe mej, je naravno izzvala v vseh manjših državah veliko vznemirjenje spričo dejstva, da hočejo Evropo spet razdelili na male in velike države in vse male države podrediti samovolji velesil. Kar prihaja iz Rima, ni bilo še nikdar dobronamerno ne za Jugoslavijo in ne za Malo antanto. Zato je razumljivo, da je prav v teh državah nastalo upravičeno vznemirjenje. Da dado izraza temu vznemirjenju in da istočasno pokažejo neomajno voljo Jugoslavija za mir in za obramba tega, kar si je Jugoslovenski narod priboril po stoletnem trpljenju in s tolikimi žrtvami, so vsa rodoljubna društva z Narodno odbrano na čelu sklicala za nedeljo dopoldna v Beograd veliki protestni sliod. Kljub deževnemu vremenu se je zbrala na trgu pred spomenikom kneza Mihajla pri Narod- j nem gledališču nepregledna množica, ki je napolnila ne samo ves prostrani trg, okrašen z jugo-! slovenskimi in zavezniškimi zastavami, marveč tudi vse sosedne ulice. Zmerno cenjeno je b!!o na shodu najmanj 30.000 ljudi. (Jb 10. se je pričelo zborovanje s sv-iranjem jugoslovenske himne. Ko se je pojavil na balkonu predsednik osrednjega odbora Narodne odbrane Ilija T r i f u n o v i č, ga je množica navdušeno pozdravila. Ilija Trifuuovič je otvoril zborovanje in pozdravil zlasti odposlance prijateljskih držav Ru-munije in Češkoslovaške, ki so prišli, da skupno z nami protestirajo proti vsem poizkusom obnove starih političnih načinov v mednarodnih odnošajih in da skupno z jugoslovenskim narodom pokažejo neomajno voljo češkoslovaškega in rumunskega naroda, da hočejo še nadalje služiti velikemu miru med narodi in državami, onemu miru, ki je te dni zaradi nameravane razdelitve na velike in male resno ogrožen. Nepopisno navdušenje je nastalo, ko je predsednik Trifunovič naslovil pozdrav na NJ. Vel. kralja, ki mu je bila odposlana naslednja brzojavka: Veliki narodni tabor, ki se je vršil danes v prestolnici Jugoslavije v navzočnosti predstavnikov češkoslovaškega in rumunskega naroda kot odgovor vsem, ki žele z izpremembami mirovnih pogodb zmanjšati veličino dela Vašega naroda, pozdravlja narodnega voditelja s prisego one zvestobe in vztrajnosti, s katero so Vas spremljale naše armade v dneh ustvarjanja Jugoslavije. Živel kralj Aleksander! Živela neraz-deljiva Jugoslavija! V istem smislu so bile odposlane pozdravne brzojavke predsedniku češkoslovaške republike dr. Masaryku in rumunskemu kralju Karlu, nadalje Mali antanti tiska v Pragi in istočasno se vrSečim zborovanjem v Bratislavi, Brnu, Košicah in Bukarešti. Po tem uvodu je PREDSEDNIK SHODA TRIFUNOVIČ GOVORIL: Naglasiti hočem, da jugoslovenski narod ni majhen ne po številu in ne po duhu, kakor se to splošno smatra, niti ne spada med narode, ki jim je potrebno politično varuštvo. Stoletno zatiranje po grabežljivih narodih je oviralo jugoslovenski narod v plemeniti želji, da doprinese svoj delež k splošni prosveti. Jugoslovenski narod je bolj kakor katerikoli drugi željan resničnega miru in se zaveda, da lahko samo v miru izpolni svoj dolg do velike človeške skupnosti. Jugoslovenski narod je doprinesel mnogo žrtev za ohranitev tega miru, pa vendar ni imel sreče, da bi našel zadostno razumevanje, zlasti ne pri onih, ki že leta in leta po vsem svetu trobijo pesmi o večnem miru med narodi. Prav ti pevci se pripravljajo, da po želji onih, ki sanjajo slepljiv sen o obnovi moči starega Rima, pristopijo k izpremi-nievanju mirovnih pogodb na korist Rimu in onih, ki so sveječasno izzvali kvravi svetovni pokol in dovedli v nevarnost vso svetovno prosvetljenost. Če bo pa ta politika uspela, bo povzročila ogromno škodo našemu narodu, česar niti ni treba še posebej naglašati. Zaradi tega smo se danes zbrali tu iz vseh krajev naše države, th najodločneje obsodimo ta poizkus po mejnih izpremembah hiepečih in nagla-sitno pred vsem svetom, da nas naša dobro znana vdanost miru ne bo nič ovirala, da se ne bi Junaško postavili v obrambo naSih sedanjih državnih mej. Ta naša odločnost, da z vsemi silami branimo domovino pred vsako nevarnostjo, naj bo istočasno resen opomin vladi in naši miroljubni državi, da v bodoče z manjšim navdušenjem posluša pesem miru, ki prihaja od zapada, ker ta pesem že davno ni več iskrena. Mi sporočamo vsem neprijateljem naše države, da tako dolgo, dokler bo vel veter s Cera, Kaj-makčalana, Dobrega polja in Triglava in pihljal preko naših zelenih livad, ne bo mogel nihče prečrtati zemljevida kraljevine Jugoslavije brez krvavega upora jugoslovenskega naroda. Te besede preizkušenega borca za narodno osvobojenje in zedinjenje so izzvale med nepregledno množico viharno odobravanje, pomešano z ogorčenimi vzkliki proti onim, ki hočejo okrniti naše meje. Ko se je pojavil na balkonu PODPREDSEDNIK RUMUNSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA G. CROS, ga je množica sprejela s prijateljskimi vzkliki Rumuniji in vsem ostalim zaveznikom. G. Cros je v francoskem jeziku pozdravil zborovalce in na- glasil popolno vzajemnost Rumunije z .Jugoslavijo, poudarjajoč, da bo 50 milijonov duš miroljubnih, toda prav tako odločnih borcev branilo pravice in nedotakljivost svojih držav. Mi nočemo vojne, toda če bo potrebno, se bomo borili do zadnjega. Nikompr ne ostanemo ničesar dolžni. To trdimo tu javno in glasno, da nas lahko sliši ves svet. Ozemlje, ki ga imamo, je naša domovina, posvečena s stoletnim trpljenjem naših prednikov in prepojena s krvjo našega rodu. Rumunski narod je pripravljen z jugoslovenskim in češkoslovaškim braniti, kar Je njegovega. V skupni obrambi naše skupne časti je Jamstvo naše bodočnosti. Naj živi jugoslovenski narod in jugosloven-sko-rumunsko prijateljstvo, naj živi Mala antanta in njeni zavezniki! Izjava odličnega rumunskega predstavnika je izzvala vihar odobravanja. Nato je stopil na govorniški oder znani narodni delavec in KNJIŽEVNIK NIKOLA BARTULOVIČ. V svojem govoru je opozoril, da je pred petindvajsetimi leti prav na istem mestu v Beogradu dvignil jugoslovenski narod svoj glas proti kršenju mednarodnih pogodb in obveznosti, proti ga-ženju narodnih čuvstev in proti podjarmljenju Bosne in Hercegovine. Danes se ponavlja ista igra z iste strani in z istimi lažmi. Naravnost smešno je, da Nemci ne zahtevajo nemške manjšine na Tirolskem, temveč stezajo svoje roke po čisto poljskem ozemlju. Italijani pa, namesto da bi priznali 600.000 Jugoslovenom svobodno dihanje, zahtevajo po vrhu še jugoslovensko Dalmacijo! Oboroževanje držav, ki vodijo gonjo za izpremembe mej, in mržnja, ki jo očitu-jejo te države proti nam, jasno kažeta, da se hočejo te mejne izpremembe doseči samo z vojno. Mirne izpremembe mirovnih pogodb bi pomenile izpremembe v smeri pravičnosti, toda takih izprememb nočejo. Italijani se zavedajo, da bi pri tem samo izgubili in da bi morali vrniti Julijsko Krajino njenemu prebivalstvu. Vemo tudi, da 1 se pripravljajo na vojno in da je vsa ta gonja ' samo moralna priprava za mržnio, a materialna I priprava je v njihovem silnem oboroževanju. ' Stara Evropa je mrtva. Ml smo za novo Evropa dali ogromno žrtev in zato ne moremo dovoliti, da bi se spet obnovila stara povampirjena Evropa. 1 Mnoga-cesarstva so si že polomila zobe nad nami, očividno pa jim še vedno ni jasno, kako I znamo udariti. Hočemo mir, za tuje se ne bri-' gamo, a svojega ne damo! Viharno pritrjevanje, ki je sledilo tem bese-! dam, je bilo dokaz, da je govoril vsakomur iz srca. Viharno pozdravljen je stopil nato na govorniški oder Ij ZASTOPNIK ČEŠKOSLOVAŠKE POSLANEC JOSEF DAVID. ;l Zbrali smo se tu, je naglasil, da pokažemo neomajno vzajemnost Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Ni je sile na svetu, ki bi nas mogla razdvojifii. 15 let jfe minilo od svetovne vojne. M1 smo v teh 13 letih pokazati, da imamo veliko življenjsko moč in da naše osvobojenje ni nekaka bežna domišljija. Z bolestjo ugotavljamo, da prihajajo zdaj s predlogi o izpremembi mirovnih pogodb, ki sestavljajo pravne osnove naših držav. Ko so predstavniki Male antante izvedeli za ta predlog italijanskega ministrskega predsednika, so takoj objavili svoje stališče in odločno protestirali proti tem nakanam. Govornik je nato navajal govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v praškem državnem zboru ter končal z ugotovitvijo, da «o se Čehoslovaki doslej vedno borili skupno z Jugosloveni in Romuni m da bodo v bodoče še tesneje zvezani z njimi. Množica, ki je živahno pritrjevala govorai-kovim besedam, je priredila dolgotrajne počastitve češkoslovaški državi. Nato so govorili v imenu dobrovoljcev slepi polkovnik Lujo Lovrič, v imenu Udruženja reservnih oficirjev upokojeni general J o k s i m G a j i č, nakar je Izpregovoril še ZASTOPNIK RUMUNSKE LIBERALNE STRANKE DR. TATARESCU, ki je govoril najprej v srbohrvaščini, nato pa v francoščini. Naglaša-1 je, da že samo dejstvo, da se vrše danes v mnogih mestih Jugoslavije, Rumun"jein Češkoslovaške sliena zborovanja, dokazuje vzajemnost Male antante. Države Male antante imajo iste prijatelje in ne-prijatelje, iste križe in težave. Nihče ne more dvomiti, da je Mala antanta najodločnejši borec ta mir m zato mora ta glasni protest proti nameram mejnih izprememb tem močneje odjekniti po vsem svetu. Pravica mora zmagati in pravica i 3 na naši strani. Vsaka nevarnost nas bo našla pripravljene in v skupni frotiti je najboljše jamstvo naše svobode in naših pravic. V imenu Zveze izseljenskih društev je nato povzel besedo PREDSEDNIK «ISTRE» DR. IVAN ČOK, ki je v svojem živahnem govoru dejal med drugim: 600.000 naših zavednih Jn odločnih Jugoslovenov upira danes svoje oči semkaj na to zgodovinsko mesto sredi ponosnega in slavnega Beo- grada. Čeprav Julijska Krajina politično danes ne pripada k Jugoslaviji, fe po narodnost?, čuvstvo-vanju in prepričanju tega ljudstva vseskozi jugo-slovenska zemlja. 13 stoletij, odkar naš narod obdeluje, ljubi ln brani zemljo v Julijski Krajini, ti-soelctea neprekinjena skupna usoda z brati, ki žive v svobodni Jugoslaviji, kulturni, zemljepisni in gospodarski razlogi, vse to so dokazi, ki ne priznavajo takih mel To je dejansko jugoslovenski svet, ki se ni nikdar odrekel pravici do te zemlje. Zato je treba vedeti, da se za nas Jugoslavija na konča tam, kjer sta nasilje in grabežljivost neprijateSjev postavila ne-prirodne državne meje, nego da se razprostira povsod, kjer bijejo jugosloven-ska srca. Zato mi Istraci an z njimi vseh 14 milijo nov Jugoslovenov v svobodni domovini vemo in Izjavljamo, da ni popoka Jtigo?3avije brez Istre, Trsta, Gorice, Reke in Zadra. Z enakimi čuvstvi gledamo mi Istrani tudi na naše brate na Koroškem. Beseda o izpremembah mirovnih pogodb, izrečena s toliko lahkomiselnostjo od neprijateljev Jugoslavije, je padla, pogrešno pa je misliti, da se mi Jugosloveni te besede plašimo. Naj vedo naši neprijatelji, da bomo sedaj mi zahtevali od njih, da izpolnijo to, kar so mislili zagroziti aam, kajti mi Jugosloveni s pravičnimi izpremembami ne moremo ničesar izgubiti, pač pa mnogo pridobiti. Oni, ki vodijo to gonjo, zahtevajo nasilno in nepravično Izpremembo mej na škodo Jugoslavije, molče pa gredo preko naših ne samo pravičnih, nego najsvetejših pravic, da zahtevamo izpremembe mi v našo korist Odslej ne bomo več molčali, nego bomo prav mi zahtevali, da se nam vrne vse, kar je naše. Naša pravična meja je na Jadranu, Soči in na Gosposvetskem polju. Če naj svet veruje, da so izpreminjevalne namere poštene in iskrene, naj potegnejo meje na Soči, naj se odrečejo Južni Tirolski, naj vrnejo Dodekanez in našo Koroško. Dokler tega ne store, vemo, da zahtevajo izpremembe ne zaradi pravičnosti, ki naj prinese mir med narodi, nego samogoltnosti, ki ograža mir in osnove človeške prosvetljenosti. Besede dr. čoka so izzvale vihar pritrjevanja in culi so se glasni vzkliki: «2ivela Istra, živela Julijska krajina! živelo Gosposvetsko polje!» Nato so kratko govorili še predstavnik Udruženja vojnih invalidov Božidar N e d i č, zagrebški pisatelj M a H n a r in odvetnik iz Velikega Bečkereka dr. Županski Nato je tajnik Narodne odbrane predlaga naslednjo RESOLUCIJO, ki v smislu govornikov odklanja poizkus krivičnih mejnih izprememb, odklanja varuštvo in poudarja vzajemnost narodov Male antante v obrambi. Resolucija je bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem, ki kar tri hotelo prenehati Jugoslovenski narod noče tujega in svojega ne da! Slovenski vinogradniki so zborovali Prejšnjo sredo in četrtek so zborovali v Novem mestu slovenski vinogradniki, da položijo j račun dela Vinarskemu društvu za dravsko banovino in da-se porazgovore o tem, kaj bi bilo potrebna za zaščito in pospeševanje vinogradništva, te važne naše kmetijske panoge, ki je zdaj hudo prizadeta pa splošni gospodarski stiski. V sredo popoldne se je vršil v hotelu «MetrQpolus> občni zbor odposlancev podružnic Vinarskega društva za dravsko banovino. Zbor je otvoril predsednik narodni poslanec g. Lovro Petovar iz Ivanjkov-cev in po pozdravu predlagal vdamoslno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. dr. Srekičn, kmetijskemu ministru g. Tomaširu in banu g. dr. Marušiču. V svojem poročilu se je predsednik predvsem bavil s trošarinskim zakonskim dopolnilom, Id je pri- neslo vinogradnikom velike olajšave. Če bi bil trošarinski zakon še v veljavi, bi bile kleti vinogradnikov še mnogo bolj polne in s tem een-e še ■nižje. Dopolnilo trošarinskega zakona ima svoje velike protivnike, med njimi gestilničarsko organizacijo in predstavnike občin in banovin, ki trdijo, da so s tem izgubili velik del dohodkov. Vinogradniki vedo pray dobro, da potrebujejo gostilničarje kot prodajalce vina, in morajo priznati, da je gostilničar tudi sicer v našem življenju važen čin it el j. Morda pa gostilničarji mnogokrat pozabljajo, da je pretežno kriva zmanjšanju njihovih dohodkov velika gospodarska stiska. Predsednik je pozval naposled vinogradnike, naj budno pazijo, da jih ne doleti kako presenečenje, in je grajal, da je število članov tako sramotno IvanAlbreht: 3 Bogastvo zvestobe Zategnila je v jok in si s črnim predpasnikom eakrila obraz, ko je prišel Klemen domov. «Kaj pa je?* Pavla se je upognila kakor mlada beka, mati pa je jadikovaje Zavijala, da ji taka sramota koplje grob. ^Sramota?* «No, ali sem te kdaj tako učila?* Klemen ni razumel, mati pa: «Če je že res moralo biti, bi bil vsaj počakal, da vaju združi v Bogu potrjena zveza.* Tedaj je Klemen srdito dvignil pest, ne proti materi, ampak proti nevidnemu zlobniku, ki si upa krasti čast njegovi Izvoljenki. «Kdo vam je natvezel to laž, mati?* je zahro-pel in lahno odrinil Pavlo, ki ga je prosila, naj se nikar ne jezi. «Kdo se je upal z blatom nad njo, mati? Povejte, da mu s temile rokami stisnem goltanec.* Ker je le vpra >al, mu je začela Pavla pripovedovati svojo zgodbo. Ta in oni je prisluhnil in iz drugega kota voza se je oglasila živahna mladenka: , je Mala antanta opustila odpor nasproti pogodbi štirih velesil. To da je storila po trdovratnem nasprotovanju šele, ko je dobila od Francije zadovoljiva jamstva, da se ne bo sprožilo vprašanje mejnih izpre-memb. Če pa se pojavi tako vprašanje, bo Francija zahtevala, da se predloži v rešitev Društvu narodov. Na začasno zabrano uvoza naših svinj v Avstrijo je naša država odgovorila z delno prepovedjo avstrijskega uvoza v Jugoslavijo. Med avstrijskimi gospodarstveniki je tak odgovor vzbudil veliko vznemirjenje, saj je mnogo avstrijske industrije zelo navezane na izvoz v Jugoslavijo. Kakor pa vse kaže, bo ta spor kmalu zadovoljivo poravnan. Razgovori so v teku in listi poročajo, da bo kmalu obnovljeno prejšnje pogodbeno stanje. V ponedeljek se je pričela v Pragi vsakoletna konferenca Male antante. Češkoslovaški listi pišejo, da je ta konferenca Male antante velika manifestacija moči in edinstva, ki sta v današnjih časih neobhodno potrebna. Zanimiva je vest «Bohemie*, ki piše, da je ena glavnih točk dnevnega reda te konference proučavanje odnošajev do Rusije. List sodi, da je zadeva že tako daleč dozorela, da bo Mala antanta najbrž poslala skupnega zastopnika v Moskvo. BREGANA. Tukajšnji Sokol je priredil akademijo v proslavo Zrinjskega in Frankopana. Prireditev se je započela s predavanjem društvenega prosvetarja br. Zdenka Dolinarja o narodnih mu-čenikih. Sledili so nastopi vseh telovadnih kategorij, ki so nastopile z dvema vajama za pokrajinski zlet v Ljubljani, in člani še z eno posebno točko. Po telovadnih nastopih, ki jih je vodil načelnik br. Zdenko Dolinar, je sledil pod režijo s. Mimike Rotkvičeve dečji igrokaz v dveh dejanjih «Pogiblija Zrinjskoga i Frankopana*. Akademijo je zaključil nastop članskega pevskega zbora, ki je odpel dve pesmi: «Oj Doberdob* in «Jadransko morje*. KRANJ. Potujoča kmetijska razstava in šola v Kranju bo stala na kranjski železniški postaji ves dan 4. junija. Binkoštna nedelja je kakor nalašč primerna za tako veliko prireditev, posebno še, ker bo ta dan tudi zlet kranjske sokolske župe. Sprejem in otvoritev razstave bosta ob 9. dopoldne. V vsakem vagonu bo tolmač. Razen tega bodo sodelovali pri pojasnjevanju razstavnih predmetov sreski kmetijski referent in njegov pomočnik in dva stalna predavatelja. Popoldne in zvečer bodo filmska predavanja iz raznili kmetijskih panog, ki obetajo biti zelo zanimiva in poučna ne samo za kmetovalce, temveč tudi za meščanstvo. Priporočamo številen obisk! LJUTOMER. (Smrtna kosa.) Te dni smo pokopali g. Simona Jagodiča, tasta odvetnika g. dr. Stajnka. Pokojnik je umrl za možgansko kapjo, ki ga je zadela v 74. letu starosti. Doma je bil iz Tekačevega pri Rogaški Slatini. Dolgo vrsto let je bil poslovodja znane mariborske trgovine Ulaga na Aleksandrovi cesti. V Mariboru je bil med soustanovitelji Slovenskega trgovskega društva, ki je budilo narodno zavest med našimi mariborskimi trgovci. Pokojnega g. Jagodiča je odlikovala krepka narodna zavest. Sedemnajst let je bival v Ljutomeru pri svoji hčeri, kjer je pomagal v zetovi pisarni in bil splošno znan po svoji dobroti in prijaznosti. Na zadnji poti so ga spremljali številni sorodniki in prijatelji od blizu in daleč in četa Sokolov v krojih. Pokojniku časten spomin, žalujočim naše sožalje! NOVI KOT. Pri nas smo pred tremi leti ustanovili sokolsko četo, ki je v dobi svojega obstanka pokazala lep razmah. Poleg več manjših prireditev je imela tri velike letne nastope in je tudi že večkrat sodelovala pri sosednih društvih. V zadnjem času si je naša četa nabavila instrumente za tamburaški zbor, kar moramo tudi zaznamovati kot napredek prosvetnega delovanja. Naša mladina ima v svojih sokolskih voditeljih dobre in vestne vzgojitelje, a v zadnjem času kaže, da se bo zgodilo z našo četo isto, kakor se je zgodilo s Tamburaškim društvom, ki se je razkropilo, ker je bilo onemogočeno nadaljnje delovanje takratnega njegovega voditelja in sedanjega našega sokolskega organizatorja in načelnika. Na isti način, toda še bolj nesramno in podlo, se obrekuje načelstvo našega Sokola z namenom, Mirko Brodnik: 19 Goljava Kavčeva dekla mu je časih prišla pomagat. Prala mu je in delala red v koči. Očeta ni videl, kar je prišel k njemu. Prav nič ga ni pogrešal. Le za staro Smrekarico mu je bilo hudo. Kako lepo bi bilo, če bi še ona živela. Tako pa ni imel nikogar, prav nikogar... Kolikokrat se je spomnil Anice. Časih zvečer, ko je sanjaril ob oknu, se mu je zdelo, da mora zdaj zdaj priti po cesti, k njemu. O, če bi se to še moglo zgoditi! Toda Anica je mrtva, mrtva in ni ga, ki bi jo mogel obuditi k življenju. Ni ga... Bog ve, kje so jo pokopali, kje je njen grob... Njeno sobo si je pripravil za spalnico. Koliko lepih spominov mu je zbujala! Časih se mu je zdelo, kakor bi jo bila pravkar zapustila, kakor bi bila še pred trenutkom živela v njej... Koliko reči je bilo v sobici, ki so bile njene. Najlepše svetinje so mu postale. Ljubosumno jih je varoval, pazil nanje. Še njen nagelj je dobil na oknu, ko se je vselil v hišo. Jesensko deževje mu je pomagalo, da se ni posušil. Ko je postalo hladneje, ga je dal na kuhinjsko okno in ga vsak dan zalival. Počasi se je pomiril. Vdal se je v usodo. Lag-lje mu je bilo, ko je živel v kraju2 kjer je nekoč dihala ona... Ona.., Potem je nekega dne začul udarce sekire v očetovem gozdu nad hišo. Ta gozd mu je bil trn v peti. Očeta ga je spominjal. Vse drugo goljavsko imetje sta zakrivala drevje in hrib. Vendar ni šel niti pogledat, kdo seka. Šele čez nekaj dni je pri Kavču zvedel zgodbo o konju, ki ga je strela ubila. Vsa vas je o njem govorila. Lisec! Kako dobro se ga je spominjal! Šest let mu je bilo, ko ga je kobila povrgla. Najlepši konjiček je postal daleč naokoli. Kako je moral prositi očeta, da ga ni prodal. Zdaj je mrtev! Strela ga je ubila! Čedalje bliže so prihajali udarci. Čedalje več je zvedel o svojem očetu. Da se je vse na bolje obrnilo... Naj se obrne! Kaj ga to briga? Kaj mu je Goljava? Prazna beseda... čeprav ga je rodila ... čeprav mu je dala vso moč, ki jo je imel. Naj spet vstane, Goljava! Za koga bo vstala? Zanj? Ne mara je, preveč mu je vzela, da bi mu mogla vse vrniti. Anico mu je vzela. Življenje, vse mu je vzela. Da, in Goljavi je hotel vse žrtvovati. Kar mu je dala. Moč rok, silo razuma. Vse, samo srca ne. Oče pa je hotel tudi srce... Zaradi Goljave ... Naj ima Goljavo! Naj jo ima! Deveto poglavje. Še nekaj dreves je. Sekira poje. Kosmač stoji med debli. Kar pomladil se je. Še glas je postal mlajši, skoraj vesel. «Dobro podsekajte, da bo prej padla!* ukazuje. Fantje so veseli. Nista več dva, štirje so. Novih je najel, da bo delo prej opravljeno. «Jutri mora biti vse na tleh. Do sobote moramo zvoziti*, ukazuje starec. «V nedeljo za-lijemo. Če boste delali, kakor se spodobi, bo kar od mize teklo. Fantje, pritisnite!* Nova moč pride v sekire, da jim pogled še sl©i diti ne more. Miha računa, kam bo bukev padla. «Bolj na levo zasekajte, da vsega drobiža ne polomi*, svetuje fantom. Enakomerno padajo udarci. Bukev ječi. «Dovolj bo! Zdaj pa žago v roko! Nikari se tako ne obirajte. Na nedeljo mislite! Od mize bo teklo!* Zdaj Kosmač ne stiska več tako denarja kakor prve dni. Ve, da ne bo nič izgubil. Če jih izpod-budi, bodo bolj delali. Nič ne bo izgubil, čeprav priloži Štefan vina ali dva. «Matic, veje zvleči na kup, da bomo vsaj lahko hodili! Poglej, kako leži vse navzkriž! Daj, obrni se!* Fantje delajo, da jim pot curlja s čela, čeprav je hladno. Zima prihaja v deželo. Zjutraj je padla prva slana! Vsi beli so bili travniki, kakor bi jih bil sneg pokril. Skozi veje poslednjih dreves se sveti hiša, v kateri stanuje Janez. Bog ve, kaj zdaj misli? Bog ve, ali gleda skozi okno? O, gleda, gleda! da se zada s tem sokolski četi smrtni udarec. Oblastvo opozarjamo na to početje. PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI - LIPO-GLAV. Po dolgih desetletjih se je naposled vendar premaknilo z mrtve točke vprašanje gradnje postajališča. Saj pa je tudi že skrajna potreba, da se olajšajo in omogočijo prometne zveze z ostalim svetom. V začetku meseca se je pričela graditi dovozno cesto s pomočjo kredita za javna dela. Delo pa se je začasno ustavilo, dokler se ne otvori drugi del prispevka. Prav je, da se plodonosno nalaga denar v take javne svrhe, ker take vložbe so koristno obrnjene, delavstvo pa ima skromen zaslužek, ki prav dobro zaleže v teh hudih časih. Upajmo, da na kakšen način le premostimo velike težkoče, s katerimi se moramo boriti, da pridemo do smotra. Res, da nade niso bog ve kako ugodne in čas, v katerem smo zgrabili delo na pravem mestu, tudi ni posebno razveseljiv, ali volja in pogum sta v nas samih dovolj močna, da nas podpirata in vodita v ustvarjajočem delu. Spričo skrajno nepovoljnib denarnih razmer se je načrt gradnje moral toliko izpremetiiti, da se izvršijo letos najnujnejša dela in se spravi stavba pod streho, drugo pomlad pa pride na vrsto še ostalo, to je napeljava varnostnih naprav. Prihodnjo nedeljo 28. t. m. je sklicano za popoldne zborovanje vseh članov in pa tudi drugih, ki se zanimajo za zadevo, k Ratajcu v Dolgi gori. Ker se bodo obravnavale važne reči, se udeležite zbora vsi zadrugarji do zadnjega člana. ROB PRI VELIKIH LAŠČ Ah. (Smrtna kosa.) Predzadnjo sredo ponoči je umrl župnik g. Tomaž Zabukovec. Pokojni se je rodil v Ljubljani. Služboval je kot kaplan na Čatežu ob Savi, v Toplicah in v Dragi pri Loškem potoku, kjer je bil tudi župni upravitelj. Odtam je prišel za kaplana na Bloke, kjer je služboval do svoje smrti, polnih 26 let. Lansko leto je bil imenovan za duhovnega svetnika. Zadnji dve leti je bil hudo bolan in ga je smrt rešila velikega trpljenja. Naj v miru počiva! SELŠKA DOLINA. Zveza bojevnikov, skupina Selške doline, priredi na binkoštni ponede-deljek 5. junija v Suši nad Železniki tabor bojevnikov iz svefovns vojne. V ta namen bo ob 10. sv. masa za tovariše, ki so umrli med svetovno vojno Po maši bo zborovanje, na katerem bosta govonla odbornika osrednjega odbora Zveze bojevnikov gg. Franc Bonač in Josip Vagner iz Ljubljane. Popoldne ob 2. bo v Sokolskem domu v Železnikih skioptično predavanje tov. Vertina o civilnem in vojnem letalstvu. Vabljeni vsi tovariši iz svetovne vojne! SV. BOLFENK NA KOGU. Na binkoštni ponedeljek uprizori Društvo kmečkih fantov in deklet burko v treh dajanjih «Težke ribe». Pridite, da se boste od srca nasmejali! Isti fantje in ista dekleta bodo letos priredili tudi tekmo koscev in žanjic. SV. JERNEJ PRI LOČAH. Sokolski deci je bil za nedeljo 28. maja obljubljen pešizlet v Konjice. Zaradi deževnih dni pa je splavalo veselje po vodi. Prvo lepo nedeljo popoldne bo deci izpolnjena želja. — Četa ponovno opozarja prijatelje Sokola na naš kmečki praznik 18. junija. — Na številno obiskanem sestanku JRKD v nedeljo 28. maja sta v prostorih g. Vališerja govorila narodni poslanec g. Gaišek in tajnik sreske organizacije v Konjicah g. Žagar. Obema so po sestanku povedali nekateri zborovalci svoje želje. — V našem kraju je v zadnjem času smrtna žetev izdatna. Umrl je sedemdesetletnik Ivan Leskovar. Še istega dne so naznanili zvonovi prerano smrt Ivana Lovca, posestnika iz Vrha. Obema je te dni sledila Ivana Ratejeva, žena cestarja iz Brezja. Blag jim spomin! — Pripravljalni odbor strelske družine v Ločah je preteklo nedeljo pridno iskal zemljišče, pripravno za strelišče. Naposled se je odločil za ugoden prostor kake četrt ure daleč iz vasi. G. Čuček je dovolil strelski družini razne ugodnosti na svoji zemlji, župan g. Ojsteršek in g. Waland pa sta prijazno pogostila udeležence obhoda. ŠT. JAinŽ NA VINSKI GORI. Vabimo na gasilsko prireditev 11. junija z blagoslovitvijo Gasilskega doma. Spored: začetek ob 10. uri s sveto mašo pri Gasilskem domu, potem govori in de-klamacije, skupen obed, šaljiva igra «Ne kliči vraga», pevski koncert, prosta zabava s srečo-Iovoin, ribolovom, šaljivo pošto in drugimi zabavami. Svirala bo domača godba. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnih potrebščin. Pridite! VAŠE PRI MEDVODAH. Na praznik 25. maja se je vršil ustanovni občni zbor društva «Bratje» v Vašah pri Medvodah, ki ima nalogo skrbeti za brezposelne in onemogle v občini Medvodah. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Kalan, za podpredsednika Bukovec, za tajnika Zrim, za blagajnika Škof, za odbornike Jenko, Burger in Triler, za namestnika Jerc in Kesenina, v nadzorstvo Štojer, Kormel in Peternel. Ker društvo nima lastnih sredstev, upamo, da bodo okoličani in občani podprli to res socialno društvo in pri- stopili kot člani, da skupno pomagamo brezposelnim in onemoglim članom. gospodarstvo PRED OTVORITVIJO LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Med mnogimi našimi gospodarskimi ustanovami ima zelo važno vlogo za napredek domače industrije, obrti in trgovine Ljubljanski vele-sejem, ki je že dokončal 12 let svojega plodonos-nega dela za naše narodno gospodarstvo. Letos bo prirejen XIII. velesejem od 3. do 12. junija. Razstavni prostori so že zasedeni od tvrdk najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta velesejem kljub hudim časom najvernejša slika gospodarskega stanja naše države. Močna udeležba našega gospodarstva je ponoven dokaz, kakšna važnost se polaga na Ljubljanski velesejem in kako je upoštevan. Velesejem bo obsegal v glav-j nem naslednje: strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, kolesa, vozove, lesno industrijo, korbarstvo, ščetkarstvo, 'igrače, klobuke, čipke, krzno, papir, pisarniške potrebščine, kemično industrijo, industrijo živil | in razno. Posebne razstave: pohištvo, kmetijski stroji, tkaninsko blago, usnje in konfekcija usnja, 'perutnina in kunci, razstava fotografskih potreb-Iščin, tujski promet Dolenjske, živali in rastlin-jstvo v stanovanju, razstava Društva aranžerjev | izložb, razstava male obrti. Posetniki bodo imeli na podlagi sejmskih legitimacij polovično vozno ceno na železnici. Legitimacije se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, biletarnah «Putnika* in večjih postajah v dravski banovini. Tedenski tržni pregled GOVEDA. Na mariborskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 4 \ do 4-25, poldebeli 3 do 3-50, voli za rejo 3-75 do 4, 1 biki za klanje 3 do 3-50, debele krave 2 do 3-50, plemenske 1-50 do 2-50, krave za klobase 1-50 do 2, molznice in breje krave 2 do 2-25, mlada živina 3 do 4-50 in teleta 4-50 do 6 'Din. Cene mesu: volovsko meso I. 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 5 do 7, teletina I. 10 Naj gleda! Naj vidi, kaj zmore goljavski kralj! Morda še nekaj dni in ponižno se vrne na Goljavo ... Saj se vrne. Hladni veter, ki sili od severa, starcu dobro dene. Polna pljuča ga zajema. Moč je v njem! Drevo brešči. Padlo bo, padlo, kakor jih je p^idlo že sto, dve sto. Da, čez dve sto jih bo. In vsak je dal pet stotakov. Za Goljavo so dali sto-take... Rešili so jo... Drevo hrešči. Kmalu bo padlo. Mora pasti. Življenje mora dati za Goljavo. Nagnilo se bo in zaneslo ga bo tja, kjer ni mladine. Potem bodo spet zapele sekire, odletele bodo veje. še žaga bo potegnila in vse bo pripravljeno za pot v mesto... Drevo hrešči. Ziblje se. V poslednjih krčih zuihuje. Težko se poslavlja od življenja, čeprav ve, da se mora ... Še nekaj udarcev. Veje oplazijo krono sosednjega drevesa. Kakor bi se v smrti poslavljale od tovarišice... Potem se deblo zasuče. «Oče, pazite'* zakriči Miha v strahu. «Kaj?* vzklikne Kosmač in se naglo ozre nanj. Potem pogleda navzgor. Drevo pada, pada, v padcu se je še nekoliko obrnilo ... Krik... Nanj je parna bukev. Pokopala ga je pod sabo. Prašen občutek bolečine ga je prevzel. Deblo mu sfiifca drob, sapo mu jemlje. Prestrašeno se ozira Kosmač naokoli. Komaj, da se zaveda, kaj se je zgodilo. «-Ježeš, pomagajte!* krikne Miha in priskoči. cPomagajte!* Fantje prihite, polože kol pod drevo, dolgo žrd, in hočejo dvigniti. Premalo moči je v njih. Drevo se ne gane. Prineso žago. Kar jim dajo moči, žagajo, žagajo- Kosmač stoka pod deblom. Kri mu je pritekla iz ustnega kota, v dolgem traku se cedi čez lica, mimo ušesa in poji zemljo. Deblo je prežagano. Zdaj ga dvignejo in poberejo Kosmača. Komaj da se še zaveda. Eden potegne odejo s konja. Nanjo ga polože. Kosmač izgublja zavest. Stekleno zro njegove oči. Ali pozna še koga? Zdaj se mu dvigajo prsa. Zraka iščejo, ki so ga prej premalo dobila. Ko ga izdihnejo, se spet vlije kri. Miha se sklanja nad gospodarjem. «Janez... Janez... Janez. .» šepečejo ustnici, da njih glas bolj sluti, kakor sliši. «Janez! Pokličite ga*, krikne Miha. «Tamle stanuje! Pojdite ponj! Oče umira!* Najbližji skoči. Čez travnik jo udere, kar mu dajo noge. Sune v vrata, da butijj ob zid. «Janez! Oče umira'* Janez je v izbi. Sliši glas. Skoči v vežo. «Kaj je?* «.Očeta je bukev pokopala! Pridi! Kliče te!* Janez vzdrhti in prebledi. Fant je že zunaj. Za njim hiti. V hrib. Med drevje. Med razmetana debla. «Oče!* Stari Kosmač gleda. Sliši glas. Ali je res? Ali je on? Mladi z Goljave? A'i je? Da, on je. Slabotne oči ga vidijo. «Janez!* šepetajo okrvavljena usta. «Oče ... oče.. .* <-Janez... Goljava ... kaj bo ... z njo?.. .* Janez molči. Senca mu pokrije čelo. Oči zamro... «Janez... Goljava ... kaj. bo ... z njo .. .* «Oče! Oče!* «Daj, vzemi jo ... vzemi jo.. .* Janes se pomišlja. Preklel je Goljavo... Vse mu je vzela ... ! Da je ta beda zajela tudi trgovce in obrtnike, je jasno, če pomislimo, da zaslužki rudarjev, ki še delajo, znašajo mesečno komaj po nekaj dinarjev na glavo vsakega družinskega člana. V primer Daj služita plačilna listka dveh rudarjev. Eden Je zaslužil v polovici meseca, ker je napravil vse lihte, ki so bili sploh mogoči, in ker je delal v akordu, 307-85 Din. Od tega je plačal za bolniško in starostno zavarovanje 95-25 Din, za živila v konzumu 135-44 Din, in se mu je 'ako z drugimi obveznimi dajatvami vred odtegnilo 247-85 Din. Mož je bil s tem razdobjem še zadovoljen, ker je dosegel maksimum sploh mogočega zaslužka, Cista njegova plača pa je vendarle znašala za 11 članov njegove rodbine baš 60 Din. V rudniškem konzumu se vrednost izdanih živil dosledno ravna po višini gotovega zaslužka. Zato je rudar, ki je, kakor sam pravi, imel z zaslužkom posebno srečo, dobil 1 kg sladkorja, poldrugi kilogram masti, 12 kg moke in še nekaj malenkosti, vse skupaj za 135 Din, kar naj bi zadostovalo za 14dnevno prehrano llčlanske družine. Njegov tovariš, ki je imel poleg šihtov še to srečo, da je popravljal rudniški tir, pa je zaslužil 451 Din in je znašala njegova čista plača 32 Din. Zaradi večje možnosti zaslužka je imel več kredita pri konzumu. Njegova družina pa šteje z njim vred 12 oseb. To pa sta dva rekordna uspeha in si Vsakdo lahko napravi sliko o ostalih, ki niso rekordni. * Koroške vesti. Pred tedni je bila umorjena lastnica male trgovine Terezija Marinškova v Drveši vasi. Zločina so osumili njenega nečaka Franca Bruggerja, ki se je izdal s tem, da je menjal veg tisočakov. Oddan je bil v preiskovalni jsapor, pa je pobegnil. Dva dni pozneje so ga našli. Zdaj pride v Celovec pred porotnike. — Nedavno je nastal požar v Lampihlu pri Kotmari Vasi. Zgorelo je troje zuradb posestnika Tom»na, tešili pa so živino. * Nenadna smrt na ce»u. , Dietni delavec Jakob Zvokelj je peljal po Tržaški cesti v Ljubljani na ročnem vozičku nekaj oknic. Ko je zavil proti Rožni dolini, je naenkrat postal, trenutek nato pa se je zgrudil poleg vozička na tla v blato. K možu 'so takoj priskočili mimoidoči in pa stanovalci sosednih hiš, ki so tudi poklicali zdravnika dr. Igličarja. Zdravnikov trud pa je ostal brezuspešen, ker je starčka zadela srčna kap. Cenjenim Le še en mesec in pretekla bo polovica leta. Zato smo opozorili s priloženimi položnicami one naročnike, ki še za prvo poluletje niso poravnali naročnine, da store to vsaj v prvi polovici meseca junija in tako opravijo svojo naročniško dolžnost. Starejše zamudnike pa opozarjamo, da hočemo počakati na plačilo naročnine samo šc teden dni, nato pa jim pošiljanje lista brez podaljšanja kakega roka ustavimo. Vsak naročnik naj se zaveda, da brez denarne pomoči ne more izhajati noben list. Naročniki za «Doinovino», «Domovina» za naročnike, je staro naše geslo. Kdor je položnico izgubil ali komur se je pokvarila, naj zahteva od uprave drugo. Uprava «D0M0VINE» '•■"^"'f /. fff-v" - > i- >**-'v -"-'v". -f. ■ f.--ii^i-.Vlt ir»>s •>?■• * Usodna pijača. Železniški uslužbenci, pro-govni mojster France Rožič iz Pohlinove ulice št. 2, 531etni vozni preglednik Ivan Tomec z Vodovodne ceste št. 39 in 301etni vozni mazač Valentin Grobež iz Savelj so v soboto zvečer dobili nekje posodo alkohola. Pa so se domenili, da si bodo napravili dobro pijačo. Kupili so pelina, ga zmešali z alkoholom in si naredili pelinkovec. Vsi so pili pijačo in nihče ni slutil, da bo to imelo tako zle posledice. Ponoči je vsem postalo slabo. Začeli so bljuvati in žgalo jih je po vsem telesu, zlasti v očeh. Vid jim je vedno bolj pešal. Alkohol, ki so ga mešali v pelinom, ni bil etilni, nego strupeni metilni alkohol. Njih stanje se je vedno bolj slabšalo in zjutraj je prvi prišel v bolnišnico Grobež. Bil je onemogel, vendar so mu v bolnišnici kmalu pomagali. Popoldne je prišel Rožič, ki je bil že napol slep, kmalu za njim pa tudi Tomec. Za Rožiča je bila vsaka pomoč zaman in je nesrečnik uro pozneje umrl kot žrtev strašne neprevidnosti. * Truplo neznanega nios^e^a so potegnili iz Drave pri Mariborskem otoku iu ugotovili, da je moralo biti že več tednov v vodi, ker je bila glava že vsa objedena in je truplo že razpadalo: Utopljenec je imel na sebi samo srajco in spodnje in gornje hlače; obut je bil samo na levi nogi. * Najdeno truplo dekletca. Ljubljanskemu okrožnemu sodišču je bilo javljeno, da so našli na desnem obrežju Save pod Renkami, občina Polšnik, truplo deklice, katere istovetnost so pozneje ugotovili. Utopljenka je 19 mesecev stara Marija Peternelova, hčerka železniškega kurjača Franceta Peternela, stanujočega v Vikerčah pod Šmarno goro. Hčerka je že 13. maja padla v Savo. * Najdeno truplo 181etnega pastirja. Posestnik Majerič v Veiovleku je pogrešal svojega pastirja, lSletDega Janeza Vilčnika, že več dni. Zdaj so našli pastirjevo truplo v potoku Pesnici v Pod-vincih pred zatvornicami Toplakovega mlina. Vilčnik je imel na obeh rokah prerezane žile iu se zaradi tega domneva, da je izvršil samomor na ta način, da si ie orerezal žile, nato pa še skočil v potok. * Smrtna žrtev protisokolske gonje. Na praznik se je zgodila v Vižmarjah smrtna nesreča, katere žrtev je postal na praznik zvečer 191etni mizarski pomočnik Ciril Arih, zaposlen pri mizarskem podjetniku Andreju Kregarju v Vižmarjah. Fanta so našli nezavestnega in hudo ob-žganega po električnem toku in ga nato dali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrL Ker je bila zadeva zagonetna, je orožništvo pričelo preiskavo in je dognalo vzrok nesreče. Na praznik, ko se je v Št. Vidu nad Ljubljano vršila leipo uspela sokolska prireditev, so se sestali v Vižmarjah trije mladi fantje, gori imenovani Ciril Arih, potem 191etni Andrej Z., mizarski pomočnik prav tako pri Kregarju, in 211etni Alojzij T., čevljarski pomočnik iz Vižmarij. Domenili so se, da bodo prekinili električni tok in onemogočili sokolsko veselico. Fantje so vzeli na domu Alojzija T. Škarje za rezanje pločevine in držaje izolirali na ta način, da so jih na debelo ovili in povezali z zračno gumasto cevjo za kolesa. Nato so se napotili na polje, ki leži med Vižmarji in Št. Vidom, koder drži glavni električni. vod visoke napetosti 6000 voltov, po katerem elektrarna Češenj na Brodu pri Št. Vidu oskrbuje s tokom ves Št. Vid, občino Zgornjo Šiško, del Ljubljane, občino Moste, Devico Marijo v Polju in Vevče. Tam si je Arih sezul čevlje in na noge privezal jermen, da je potem s pomočjo svojih tovarišev laže splezal na drog. Ko je bil na drogu, je z izoliranimi škarjami najprej odrezal pomožno nosilno žico, ker drži tam vod preko neke poljske poti in je glavni vod zavaro-< van s pomožnimi nosilnimi žicami, ki v primeru, da se glavna žica na izolatorju odtrga, držijo to, da ne pade na tla. Ko pa je začel rezati drugo, to je prevodno žico, ga je odtrgani konec pomožne nosilne žice, ki je nihal sem in tja, zadel v desno roko. Nato se je Arih z nogami še dotaknil drugih žic in ga je zdajci zadela električna struja 6000 voltov. Po vsem telesu močno ožgan je Arih padel nezavesten na tla. Njegova tovariša sta ga hitro odnesla v Vižmarje na dom Alojzija T., kamor; sta poklicala zdravnika, ki je pozval iz Ljubljane reševalni avto, s katerim je bil Arih prepeljan v bolnišnico. Vsaka pomoč pa je bila zaman in je poškodovanec v dveh urah za poškodbami umrL Ker so prizadeti hoteli vzrok nesreče prikriti, je orožništvo moralo vršiti preiskavo zelo previdnoj da je moglo nesrečo razjasniti. Najprej se je začela širiti vest, da je izvršil Arih samomor. Njegova tovariša sta sprva zanikala soudeležbo in se spretno zagovarjala. Po vztrajnem prizadevanju in zasliševanju pa so orožniki le ugotovili dejansko stanje. Najbolj izdajalske so bile izolirane škarje. Alojzij T. in Andrej Z. sta morala naposled priznati, kakšni nelepi nameni so vodili trojico pri rezanju žice. Nahujskanega mladega fanta, ki je postal žrtev zagrizenih nasprotnikov Sokolstva, je le obžalovati. * V Cerkljah so orožniki aretirali kaplana To« mazina in posestnika Andolška. V dobrem spominu je še napad, ki so ga izvršili 4. maja ponoči trije mladi kmečki fantje na stanovanje šolskega upravitelja v Cerkljah g. Ludovika Kabaja. Ti trije fanti, 231etni France Grame iz vasi Gazive, 201etni Alojzij Srpčio in 171etni Ivan Videnič iz Cerkelj so omenjene noči okrog 23. vrgli v cerkljansko osnovno šolo, kjer ima šolski upravitelj g. Kabaj v pritličju stanovanje, prav enostavno napravljen peklenski stroj, ki se je po padcu razletel, poškodoval stanovanje in pohištva; k sreči pa ni nikogar izmed stanovalcev ranil. Učinek bombe je bil močan. Ogenj, ki je nastal zaradi eksplozije pod posteljo llletne hčerke, sta oba roditelja še ob pravem času pogasila. Orožniki iz Krške vasi, ki so pod vodstvom komandirja Leopolda Valenčiča še isto noč začeli v Cerkljah obširno preiskavo, so že drugega dne izsledili omenjene tri mladeniče, ki so^se zagovarjali, da so napad na šolskega upravitelja Kabaja izvršili, ker žele vaščani, da bi dobili bolj katoliškega učitelja, kakor je sedanji. Ze na podlagi te izpovedbe nerazsodnih mladih kmečkih fantov se je pričelo po Cerkljah in vsem Krškem polju šušljati, da so za tem napadom povsem druge osebe, ki so imele na aretirane mladeniče velik vpliv. Aretiranci, ki so bili odvedeni v zapore krškega sodišča, niso hoteli izdati teh oseb. Po preteku 20 dni po izvršenem zločinu pa so v Krškem izpovedali, da sta jih napotila k napadu znani cerkljanski kaplan Fran Tomazin in posestnik Andolšek. Oba so zdaj orožniki aretirali in ju odvedli v zapore. * Velika sodna obravnava zaradi oškodovanja države. Pred beograjskim sodiščem se je pričela velika obravnava proti inženjerki Mileni Beri-čevi, upokojenemu šefu carinarnice in svetniku finančnega ministrstva Petru Borisavljeviču in upokojenemu načelniku oddelka carin Svobodanu Djakoviču. Obtožnica očita Beričevi, da je napravila leta 1930. kot kemičarka savske carinarnice v Beogradu kemično preiskavo nafte v tankih ravnateljstva rečne plovbe. Nafta je bila v dvanajstih skladiščih, Beričeva pa ni vse nafte preiskala. Vso nafto je označila za temnočrno sirovo in neočiščeno. V resnici je pa bilo mnogo nafte očiščene in zanjo bi se morala plačati mnogo višja carina. Tako je Beričeva oškodovala državo za 700.000 Din. Šef carinarnice Borisavljevič je sprejel kemično preiskavo in ni odredil ponovnega pregleda, kakor bi bila njegova dolžnost. S tem je prekršil zakon. On in Djakovič sta skupno izdala in podpisala odlok glavni carinarnici, s katerim je bila razveljavljena naredba, naj se do nadaljnjega ne pošiljajo oddelku carin vzorci sirove in druge nafte na ponovni pregled, temveč naj se hranijo pri carinskih oddelkih mesec dni. Tako so sleparili, dokler ni bila naposled država oškodovana za nad 60 milijonov dinarjev na carini. Za obravnavo o tej umazani zadevi vlada v Beogradu pa tudi po drusrih krajih države veliko zanimanje. * Razprava, o umoru v i»uji»ui mlaki. Zanimiva kazenska razprava se je te dni vršila pred velikim senatom okrožnega sodišča v Ljubljani. Zagovarjala sta se 32!etni bivši posestnik Anton Vomberger, doma iz Tunjic, in 28Ietni čevljarski mojster Anton Hafner iz Podboršta. Oba sta družinska glavarja. Obtožena sta bila, da sta sodelovala pri umoru posestnice in gostilničarke, 731etne Ivane Rakefeve v Tunjiški mlaki. Pravi morilec, tihotapec Ivan Košnik, je pobegnil roki pravice čez mejo. Na pobudo Vombergerjevo in ob njegovem sodelovanju in na prigovarjanje drugega je Ivan Košnik izvršil ponoči 28. aprila lani umor starke, ki je bolehna spala v gostilniškem salonu na divanu. Košnik je starko stisnil za nos In usta in jo tako zadušil, da na njej drugi dan niso našli niti najmanjših znakov kakega nasilja. Vsi so sprva mislili, da je Rafekova umrla naravne smrti, šele pozneje, ko se je Hafner v pijanosti izdal, so orožniki letos 10. februarja aretirali oba obtoženca, ki sta po daljšem oklevanju priznala umor. Vomberger je po tetini smrti postal lastnik posestva, zaradi česar se je napotil na tako zločinsko pot. Vomberger je bil obsojen na 20, Hafner pa na 10 let robije in oba v izcibo častnih državljanskih pravic. * V Mengšu sejem preložen. Zaradi silnega deževja se je preložil sejem v Mengšu od 23. maja na četrtek dne 1. junija. * Smrtna nesreča. Na cesti v Šmarjeti pri Celju je padel delavec Maks Žerjav med vožnjo po ravni cesti iz avtomobila celjske tvrdke Ra-kuseh in se ubil. * Pet obsodb zaradi nesrečnih punktacij. Pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je v zadnjih dneh moralo zagovarjati kar pet oseb, ki so širile nesrečne separatistične punk-tacije. S temi punktacijaml si je dal opraviti župnik Andrej lic iz Podzemlja, ki jih je imel doma cel zavoj. Punktacije je dal dvema Pod-zemeljčanoma, Janezu Južini in Antonu Štefa-niču, da jih razdelita in raztrosita, kar sta tudi storila. Na razpravi se je župnik lic branil s tem, da je zavoj z letaki dobil od nekega neznanca, ki ga je prišel kot brezposelnik prosit podpore. Sodišče, ki njegovemu zagovoru ni verjelo, je župnika obsodilo na štiri mesece strogega zapora pogojno na dve leti, Južina in Štefanič pa sta dobila po tri mesece strogega zapora pogojno na dve leti. Ta mila kazen je bila izrečena zaradi neoporečnosti in dobrega glasu vseh treh obsojencev. Zavoljo sličnega kazenskega dejanja sta bila še obsojena tajnik Prosvetne zveze Viktor Adamič, doma od Sv. Gregorija, in Jože Str-nad, doma iz Vidma pri Dobrem polju, vsak na štiri mesece strogega zapora pogojno na dve leti. Vsi obsojenci razen zadnjega so bili člani Prosvetne zveze. * Razprava proti komunistom se je vršila v torek pred ljubljanskim velikim senatom. Obtoženi so bili 301etni diplomirani pravnik Dušan Kermavner iz Ljubljane, 261etni brivski mojster iz Zagreba Matija Gorenc, 251etna zasebna uradnica v Ljubljani Berta Kermavnerjeva in 211etna služkinja Marija Grossingerjeva. Obtožnica očita Dušanu Kermavnerju, da je oktobra 1931. stopil v pismeni stik s komunističnim agitatorjem Albertom Hlebšem v tujini in da se je naslednjega leta v septembru sestal z vodjo slovenske komunistične skupine pri francoski komunistični stranki na Stolu. Na ta način da je stopil v stik z osebami, ki so hotele nasilno izpremeniti sedanje politično stanje v državi. Tudi ostali obtoženci so bili obtoženi zvez s komunisti. Kermavner je bil že pred časom obsojen na dve leti robije zaradi komunističnega delovanja. Zdaj je dobil 6 mesecev, medtem ko so bili drugi obtoženci oproščeni. * Vlom ob belem dnevu. V zadnjih tednih so bili izvršeni v Celju že štirje drzni vlomi v trgovine med opoldanskim odmorom. V soboto je sledil peti vlom. Neznan storilec je odprl z vi-, trihom vrata specerijske trgovine g. Vekoslava ! Bornška v prometni Prešernovi ulici sredi mesta, stopil neoviran v trgovino in odnesel iz nezaklenjenega predala blagajije 1403 Din gotovine. * Obsodba tako zvanih upornikov. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu je bila razglašena sodba v obravnavi proti tako zvanim upornikom, ki so prinašali z Reke orožje, muni-cijo, peklenske stroje, bombe in razne knjižice. Pripravljali so se, da bi v Liki in drugih pokrajinah naše države izvršili upor. Obsojeni so: Julij Lenac, brivski pomočnik iz Senja, na 16 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic; Vladimir Šečko, trgovski pomočnik, češkoslovaški državljan, na 18 let robije, trajno izgubo častnih pravic in trajni izgon iz Jugoslavije; Anton Do-brila, poštni uradnik iz Senja, na 18 let robije in trajno izgubo častnih pravic; Dragutin Vlaho-vič, trgovski prokurist iz Senja, na osem let robije in trajno izgubo častnih pravic; Nikola Rup-čic, dijak gozdarstva v Zagrebu, na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic; Anton Jut, dijak prava, in Ivica Dragiševič, r- --fplj Senjsk" hranilnice, sta bila oproščena. * Vlom v župnišče. Na | k je bili. u. < 6. in 7., ko'je bila sv. maša, vlomljeno v župnišče v Gotovljah. Župnik g Agrež Martin je bil v cerkvi. Tat je prišel v župnišče skozi okno pisarne. Ker je okno v pisarni zamreženo, je moral brivske potrebščine iz svetovnoznanega jekla dobite, kakor sledi, pri Trgovskem domu Stermecki. Brivski aparati 16, 22. 34 Din, britve 27, 38, 50 Din, lasostrižniki 40, 44, 78 Din, škarje 15, 18, 23 Din, čopiči, mila in vse druge potrebščine po izredno nizkih ce- nali. Trgovski dom Celje s.. 97 Zahtevajte veliki bre;plačni ilustrirani cenik z v iS slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali v denar. odstraniti mrežo z železnim drogom. Iz pisarne je odnesel srebrno uro, 200 Din in razne listine, cerkvenega denarja pa ni našel, ker so ga ljudje pravočasno pregnali. Odšel je skozi župnijska vrata, katera je razbil. O tem je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki ga je začela iskati. Tat se je skril in ko so ljudje odšli iz cerkve, jo šel noter in pobral iz vseh nabiralnikov denar. Koliko je odnesel denarja, ni mogoče ugotoviti. * Umor starega užitkarja. Nedavno je na Drstelskem vrhu storil žalostno smrt 721etni užit-kar Jožef Petek. Ubila ga je mlada posestnica Marija Heričeva po dolgotrajnih sporih, ki so nastali v hiši zaradi skromnega starčevega pre-užitka. Stari Pplek je svoje posestvo, na katerem je imel izgovorjen dosmrtni užitek, izročil leta 1929. z izročilno pogodbo svoji vnukinji Ani, poročeni Pluškovi, ki pa je posestvo že prihodnje leto prodala zakoncema Heričevema. Novi rod, ki je prišel na staro posest, je moral s kupno pogodbo prevzeti tudi užitne pravice starega Petka, ki je imel v hiši izgovorjen svoj dosmrtni kot. Ko sta Heričeva lani pogorela, si je moral Petek poiskati začasno drugo stanovanje. To se je gladko uredilo, nastali pa so spori, ker nova posestnika nista starcu dajala dogovorjene užitnine. Nastale so celo pravde, pri katerih je stari Petek zmagal. Prav tedaj je bila dovršena nova hiša in stari užitkar se je v času, ko je bila mržnja na višku, vrnil v njo na svoj izgovorjeni kol. Ker ga je imela vedno pred seboj, je mlada posestnica ob vsaki priliki dajala duška svoji mržnji. Staro sovraštvo se je na strašen način končalo predzadnji ponedeljek popoldne, ko sta bila starec in mlada gospodinja sama doma. V prepiru je mlada žena udarila starca z železnim drogom trikrat po glavi, da je nesrečnik izdihnil v nekaj minutah. Kakor je ugotovila komisija pri raztelesenju, so silni udarci starcu lobanjo zmečkali. Pri prerezu kože so se možgani kar stresli iz razbite lobanje. Smrt je nastopila zaradi možganske krvavitve. Heričeva se je sama javila orožnikom pri Sv. Urbanu. V okolici Sv. Urbana je to že drugi primer, da je bil užitkar ubit v prepirih zaradi izgovorjenih pravic. Ljudstvo pa se nad tem zločinom posebno zgraža, ker ga je izvršila ženska nad slabotnim starcem. Za kuhinjo Beljakovi žličnikl. Pet beljakov stolci, da do- Eš trd sneg, in primešaj 12 dek sladkorja. V vrelo leko zakuhavaj žličnike in ko prevro, jih poberi skledo in zakuhaj spet druge. (Pazi, ker zelo Narastejo.) Ko imaš vse žličnike kuhane in so se H malo ohladili, odcedi mleko, ki se je na dnu habralo. Sedaj pripravi še kremo. Krema: 5 rumenjakov, 2 žlici sladkorja in četrt litra mrzlega j^nleka v loncu dobro žvrkljaj, postavi na štedil-hik ali v krop in žvrkljaj dalje, da se zgosti, a Zavreti ne sme. Ko je krema gosta, jo polij po iličnikih in nato skledo postavi na hladno. Daš kot slaščico na mizo. Poleti pa, ko so jagode, maline in drugo podobno sadje, obloži žličnike še is tem sadjem,a so tudi brez sadja izborni. Praktični nasveti Mazilo za čevlje. Ako imamo mast za čevlje ali globin delj časa v zalogi, se nam strdi in se ne da več lepo mazati. Ako pa kanemo par kapljic terpentina v škatlico in s strjenim globinom dobro zmešamo, bomo dobili spet uporabno mazilo za čevlje. Zatiranje po^^v na vrtu. V letošnji mokri pomladi je po gredah vse polno malih polžev, ki so v veliko nadlogo, kjer se pojavijo v večjih množinah. Polovimo jih najlaže na ta način, da '4)0 gredah položimo snopiče suhe slame. Že naslednjega dne bomo našli v teh snopičih vse 'polno polžev, ki so poskrili v suho slamo. Zalivanje z gnojnico. V deževnem vremenu je dokaj priporočljivo zalivanje zelenjadnih rastlin iz razredčeno gnojnico. Zelene sadike smemo zalivati samo z razredčeno gnojnico; le če zalivamo v dežju, lahko zalijemo z nerazredčeno. Jagodov čaj. Zdaj ko divje jagode cvetejo, je najprimernejši čas, da si naberemo jagodovega ' listja in ga posušimo. Čaj iz jagodovega listja je ]zelo okusen in zdrav, zlasti za otroke. Pri kuhanju ga le nekoliko pobarvamo z ruskim čajem, vrsta avtomobilov, nad 80 po številu. Dragi rojak, ki si prerano odšel od nas, počivaj v miru in lalika naj ti bo ameriška zemija. Žalujočima soprogi Antoniji in hčeri Mariji iskreno sožalje! Dne 1.1, m. je tukaj razsajalo strašno neurje. Ob 3. popoldne se je nenadno pooblačilo, nekajkrat je zagrmelo, nato pa se je vsula debela toča, vmes tudi do četrt kilograma težka zrna. Po toči je nastal silen vihar, ki je podiral dimnike na hišah in odkrival strehe. V nekaterih krajih je rušil tudi hiše. Škoda je ogromna. Delavske razmere so še vedno to;.o slabe in ni upanja na izboljšanje, dokler se delavci ne predramijo in ne izvolijo mož, ki bodo delali zanje. Pozdrav vsem bralcem, priljubljeni «Do-movini> pa mnogo naročnikov M. F. Listnica uredništva Brezovšca. Ne vemo, kaj hočete oovedatL da ima lepšo barvo, sicer je preveč svetal. PREKMURSKI GLASNIK Na meji ustreljen. Pretekli teden se je vršila ibirma v madžarskih župnijah ob naši meji. Te dni je šlo mnogo naših ljudi čez mejo, nekateri ■povabljeni, drugi pa iz radovednosti. Na dan pred praznikom je odšel čez mejo tudi mladi posestnik Jakab Ignacij iz Mostja. Na praznik zjutraj pa, je prispela v Dolnjo Lendavo vest, da leži jjakab mrtev ob meji. Ker se ljudje ob takih prilikah radi zamudijo v veseli družbi, se je tudi ipesrečnik vračal pozno ponoči domov. Sicer je Jmel dovoljenje za prestop meje, pa se ni vračal po redni poti, Ze madžarski stražniki ga baje niso pustili čez mejo in pokojni se je res napotil proti pravemu prehodu. Pa se mu je zdelo menda predaleč in je kar prestopil mejo. Na kljp naših graničarjdv se ni ustavil, tujji na prvi strel na, in to ga je stalo življenje. Najbrž je bil nesrečnik J>ijan. Zapušča tri otroke. f "V | NAS! NA TUJEM PISMO IZ AMERIKE. L a S a 11 e, maja. Smrt je po tritedenski bolezni ugrabila iz naše Srede rojaka Franca Recelna, rojenega v Šmalči j vasi pri Št. Jerneju. Štel je bil 57 let. Tukaj je bival že 32 let. Na zadnji poti smo ga spremljali 2. t. m. Da je bil priljubljen med rojaki in drugimi znanci, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Za avt9inobilom s krsto se je vozila dolga .z Rakeka želi vsem bralcem in bralkam , ki jo tako težko pričakujemo vsako soboto, ker nam prinaša toliko vesti iz naše drage Jugoslavije Daleč v tujih krajih želimo vesele binkošti vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine», zlasti pa svojim prekmurskim prijateljem in prijateljicam: Karel Škoudnik in Štefan Bokan (Gornji Slaveči) in Franc Kikec (Motovilci). Iz Montfalcona (Francija) —a vesele binkoštne praznike bralcem in bralkam «Domovine», zlasti ,svojim domačim, prijateljicam in prijateljem: Gi-.zela Peršova (Šulinci). j Iz Nassandresa (Fr^.^a) želijo vesele binkoštne praznike prekmurskim fantom in dekletom Ludovik Kuronya (Neradnovci), Aladnr Hari (Križevci) in Jožef Cauhk (Kuštanovci). Iz Regrya (Francija) želijo vesele binkoštne praznike prekmurski fantje in možje Prekmur-cem in Prekmurkam. Franc Matuš (Adrijanci), Aleksander Zilavec (Lucova), Aleksander Kar-dos (Lucova) in Ludovik Bohar (Adrijanci). Iz Ribemonta (Francija) želita Prekmurcem tin Prekmurkam vesele binkoštne praznike šan-I dor in Julija Lipaj (Vučja gomila). Iz Herne-Sodingen-Holthausna (Nemčija) nam pišejo: Tukaj smo mnogi rojaki že tri do štiri leta brez posla. Preživljati se moramo s skromno podporo, ki nam jo daje Wohlfahrtsamt. — Dne 2. aprila je imelo naše društvo zborovanje in so nas obiskali konzul g. dr. Rybar in izseljenski komisar g. Goričar, ki sta naša ožja rojaka, potem zvezni predsednik g. Bolha in zvezni podpredsednik g. Doberšek. Dvorana je bila nabito polna naših rojakov, ki so prihiteli tudi od sosednih društev. Zal so bili vmes tudi ljudje, ki »o hoteli delati zgago, toda jih je policija napodila ven. Zbor se je potem izvršil v najlepšem redu. Povedali so nam gospodje zastopniki mnogo poučljivega in koristnega, za kar smo jim prav hvaležni. Iz Lensa (Francija) nam pišejo: Rojaki v severni Franciji naznanjamo drugim tukajšnjim rojakom, da se za letos pripravlja vlak za obisk domovine. Vlak bi se odpeljal, če se javi zadostno število zanimancev. Odhod iz Lensa bi bil 10. avgusta zvečer, povratek iz Ljubljane pa 28. avgusta zvečer. Rojaki, Izrabite to priložnost, da raz-merno po nizki ceni obiščete svojce v domovini. Bolj oddaljeni se lahko pismeno obrnejo za pojasnilo na starosto Sokolskega društva v Lensu: Smodej Ivan, Rue Beaumont 15, Lens, Fosse 2, Pas de Calais. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulautneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llolan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. X Najbogatejša nevesta na svetu je oddana. Ženini, ki iščete predvsem bogatih nevest, čujte: najimovitejša nevesta pod solncem je oddana in njeno doto v znesku 50 milijonov dolarjev bo njen zaročenec kmalu dvignil. Nevesta, o kateri govori vsa Amerika, se piše Barbara Huttonova in je hči zgraditelja enega najvišjih newyorških nebotičnikov in vnukinja svetovnoznanega lastnika trgovinskih hiš Jamesa Woolwortha. Ženin bogate Barbare pa je znani princ Mdivani, ki se je dal zaradi poznanstva z Barbaro Huttonovo ločiti od svoje dosedanje žene. Mdivani in Huttonova sta se seznanila in sta takoj spoznala, da sta kakor ustvarjena drug za drugega. Zato je princ Mdivani takoj napravil potrebne korake za ločitev od prve žene, kar ni bilo posebno hudo, ker ima tudi on dovolj pod palcem, da je zagotovil svoji bivši ženici dostojno življenje. V zadnjem času sta živela zaročenca na Javi in v Bangkoku. Iz Bangkoka sta se princ in njegova nevesta napotila v Salgon, kamor sta vzela s seboj več tajnikov in cel dvor slug in služabnic. Ameriški novinarji so imeli z zaroko Mdivanija in Huttonove precej dela. Odpotovali so kar z letali za nevesto, jo dosegli ter jo vprašali po raznih rečeh, ki zanimajo ameriško javnost. Ta lov se jih je posrečil, zakaj iz ust najimovitejše neveste na zemlji so izvedeli, da njen oče nasprotuje poroki z ločenim možem, da ji pa kljub temu pušča svobodo in da ji bo v vsakem primeru izplačal obljubljenih 50 milijonov dolarjev. X Kitajska je dežela brez strojev. Kitajci, ki štejejo kakih 420 milijonov ljudi, so kaj čudni. Ozemlje, ki ga zasedajo Japonci skoro brez odpora, ljudstvu ne daje zadosti življenjskih potrebščin, dasi bi lahko dalo ne samo za Kitajce, ampak tudi za druge narode mnogo živil. Krivda je tudi v tem, da je danes v 20. stoletju Kitajska še vedno dežela brez strojev. Res jo tarejo naravne nezgode kakor poplave, potresi, neuspele setve, res je, da na Kitajskem včasih zavlada lakota v vsej svoji grozi in da mnogo doprinesejo k stiski številni ropi, vendar je vzrok v tem, da je Kitajska brez strojev. V okolici glavnih mest so še stroji; kakor hitro pa človek stopi nekoliko bolj v notranjost dežele, vidi, da tu vlada še tista preprostost, ki je tako značilna za poldivje narode. Tako na primer v notranjščini Kitajske ne poznajo avtomobila. Ljudje vse tovore znosijo kot nosači na dolgih drogih. Na te droge navežejo cele kupe slame, da se moraš čuditi, kako to narede in kako nosijo. Na drogih prenašajo pohištvo, sode olja (na vsakem koncu droga enega), cele skladovnice drv in drugo. Ker so drogi elastični in se zibljejo, so nosači nekako prisiljeni hitro hoditi in skoro tečejo. Ob oglih so nekaka počivališča, kjer nosači počivajo, pijo čaj, jedo melone, se smejo in pojo. Ko delavci vrše svoje delo, si seveda pomagajo, da počivajo včasih prav dolgo in vse zajedo ali pa zapijejo, kar so zaslužili. Ce bi prišel namesto teh tovorni avto, bi bili vsi tisoči teh delavcev brezposelni. Ce bi si ti ljudje obdelovali zemljo, ki obilno rodi, bi na Kitajskem ne bilo tako kmalu take stiske, kakor je včasih. Tako pa vsak v glavnem pridela le, kar potrebuje. Sicer je pa Kitajec zadovoljen z neverjetno majhno količino. Tudi v manjših mestih ni strojev. Mesto ima navadno štiri ulice, kjer se vrši vsa kupčija. Tu so pekarne, lončarne, tiskarne (seveda ročne) in trgovine za vse. Za trgovca ni potrebno drugo kakor stojnica in košara na njej. V košari ima trgovec svoje blago, ki je vsakomur na ogled, da si kupi, kar poželi. Pek peče na ulici in na ulici prodaja. Seveda opravi vse to en sam človek. Pomočniki so nepotrebni. Ce je treba kaj kam nesti, pogleda trgovec na cesto in takoj pride nosač in nese blago skoro zastonj, kamor kdo hoče. Trgovina ne po- Prostovoljna javna dražba moške konfekcije V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 54, dvorišče, se bo vršila z dovoljenjem mestnega načelstva v času od 3. do 30. junija. 1933. Na dražbi se bodo prodajale razne moške, fantovske in deške obleke, površniki, trenchcoati, vse vrste hlač itd. Izklicne cene bodo neverjetno nizke. Ne zamudite ugodne prilike, oblecite se poceni in z dobrim blagom! Dražba se prične v soboto dne 3. junija 1933. ter se nadaljuje dne 6., 8., 10. 12., 14., 17., 19., 21., 24., 26., 27. in 30. junija. Ogled blaga dopoldne od 8 do 10., dražba od 10. do 12. ure; popoldne od 2. do 3., dražba od 8. do 6. ure. Vsakdo si lahko kupi za malo denarja dobro obleko. Posetite dražbo, prepričajte se! zna blagajne, ne telefona, ne pisalnega stroja. Kar je treba narediti, se naredi z rokami. Tudi vodovoda ne poznajo, saj so vodonosci, ki prodajajo vodo od hiše do hiše. *Prav tako nosi brivec svoje orodje od ogla do ogla in obrije in ostriže človeka kar sredi ulice. Potrebuje le nož in toplo vodo. Sredi ceste meljejo ženske žito v moko, zraven se love otroci, delavci čakajo, jedo in pijejo, če kaj imajo. Zato pa tudi ni nič čudno, če Japonci tako lahko zasedajo kitajske kraje. X Kitajski roparji so ustrelili misijonarja. Nedavno so evropski listi poročali o smrti patra Otomara Stimfla na Kitajskem. Stimpfl je po rodu z južnega Tirolskega. Te dni so prispele svojcem podrobnosti o njegovem žalostnem koncu. Stimpfl se je z vso dušo posvetil misijonu in tudi deloval, dokler ga niso kitajski roparji umorili. Njegov tovariš Bilger pripoveduje, da so se 29. marca popoldne nenadno pojavili štirje oboroženi roparji pri misijonski postaji Futiat Cunu. Rekli so, da nujno potrebujejo zdravnika in pater Stimfl jih je, ničesar hudega sluteč, sprejel. Stimfl je v resnici mislil, da hočejo zdravnika in je poizvedoval po bolniku. Ko so roparji opazili, da je pater sam doma, so zahtevali od njega denar. Stimfl se nikakor ni upiral, temveč je izročil roparjem ključe, češ, naj si sami vzamejo, kar želijo. Roparji so prevrgli vse omare, našli so pa samo malo denarja. Tedaj so zgrabili patra in ga pričeli tepsti. Pater se je branil, nenadno pa je i neki ropar potegnil revolver in izstrelil več stre- Vsak trgovec, vsak gospodar in vsaka gospodinji pose ti XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija 1933. Pregled vseli predmetov in potrebščin v gospodar^ stvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m2. Polovična vožnja na železnicah; popust na paro* brodih. Specialne razstave: pohištvo, usnje, tekstilno bla^ go, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutni-' na in kunci, «Živali in rastline v stanovanju*. ! Legitimacije se dobivajo pri večjih denarnih za« vodih, župnih in občinskih uradih, biletarnah Put-nika in na večjih železniških postajali dravsko banovine. Prenočišča preskrbljena. Velesejmsko zabavišče je pestro in velikomestno. i 150.000 Din brezobrestnega posojila mi je izplačala Stavbna hranilnica in posojilnica r Moj Dom«, r. z. z, o. z. v Ljubljani, Tyršev;. cesta št.3l/L in se čutim dolžna, izreči s tem javno priznanje odboru in vodstvu zadruge z.' točno in solidno poslovanje. Prepričala sem se,-da je ni bnlj idealne poti za razbremenite\ posestva in za zidavo kakor potem zadruge »MojDonu. Posojilo sem dosegla v teku 8 mesecev s tem, tla sem postopno vložila v zadrugo »\foi Dom« znesek 25.372 Din. Upoštevajoč to vlo';o, dolgujeui zadrugi danes samo še 124.623 Di ' in bom ta dol